TRST, četrtek 13. avgusta 1959 Le*0 XV. . St. 192 (4316) j UU PRIMORSKI DNEVNIK ( pna SO lir Te!.; Trsi 94-638 37.SS8 Gori«- , 93-808, u 33-82 Poštnina plačana Abb. postale I v gotovini gruppo MONTECCHJ št. S, 11. nad. - TELEFON 93-JUS IN 38-631 - Poštni predal »59 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2* — NAROČNINA: mesečna 460 lir - vnaprej; četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 Ur - Nedeljska ste vi Uta mesečno 100 lir. letno1000 IlT- ---------- - ' - • FLRJ; v tednu 10 din. nedeljska 30 din. mesečno 250 «m - Nedeljska: letno 1.440. polletno 120, četrtletno 360 din “ J™ tekoči račun. MtMM tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: AD1T. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni ban ki v Ljubljani 8 / 37 3’^M ‘ rri o, ii. ii«u. i Ett-iiji »o**«# 11*1 jmiji rusu 0CI.ASOV 7 *“ Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco 1-U. - Tel. 33-82 — OGLASI; od 1. do 12.30 in od 1». do 18. — Tel'. 37-338 — CENE «*=— vsak mm višine v širini enega stolpca trgovski 80. finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. MALI OGLASI: 30 tir beseda. V" • ■ • • % J Se en poraz Krščanske demokracije na Siciliji Predsednik Milazzo ima v vladi ljudi ^voljene predvsem z glasovi levice 1 Med izvoljenimi ni nobenega socialista ali komunista, ker sta se stranki umaknili, da je bilo možno izvoliti avtonomistično vlado centra - Milazzo je sprejel predsedstvo še pred volitvami m i n n 4 jjjj. (Od našega dopisnika) v fttm 12- ~ Daleč najvažnejši dogodek v italijan-j »kem n ,lcnern življenju so bile danes volitve v sicil-ii,; tne? a^lenku- najrazličnejših peripetijah in ,ii šle na ^ani'h ter posredovanjih, pri katerih so pri-tisi n razne možnosti, je končno na Siciliji zma-...-u.lv, stran, ki ima v svojem programu odkrito o- lpti “iokracit avtonomije in de- rr— . ... I£ „:ac_De. ProDadii tleti pred volitvami na včerajšnji poziv svoje parlamentarne skupine sprejel predsedstvo dežele — prej ga je sprejel le s pridržkom, da vidi, kakšna bo izvoljena vlada — pa čeprav bi moral imeti v svoji vladi same nasprotni- ki se'•' Pr«Padli so tisti, aanes v deželnem in avnem s tašiiti * S- P°vezuJe- M uveli,’,da bl PrePreče- ft0kraSihJenje pravih de- načel. A ^dmk-Mnazzo je ^°n!erenca 0 AD v Santiagu J^onstracije proti ZDA II ^nanja . . niini8ira Kube in Venezuele obtožujeta I „ ^ ru ji Hov režim v San Domingu ^iago s'e'TJ (Ci‘a>. 12. - C'» * *»«U peta kon- ^ n1Ilaciie . ministrov l>ila J3- Sve^meriSkih drrav *V»o6^ 16.30 S?.H .olvorit-ev je tolri SlSrm z. ^po srcdnje-22»* i« .ca;su). Toda ze do- mnoiica °b'D"°Kt's*rac‘iie proti Sdn Henerja vi arZaVnef!a *Wla v ®ria. Vlada je raz-števf, ecilsf;u mesta o-v p novo ,pollcajev, da bi demon str« S, »borova ‘tVoVa>on;rrTntidem°nStran ^Zh11* Kub°Van3U V prid vla' U°1 in V Vnn i; SO priso- anjp ‘n v- Venezueli. Pred ^ boof^^_bjer bo Pred™ S0, čemonstran beaa, 2t)A Ju.®* veleposla- stanoval biitner 'VU j, * POti golicjk^mons1 a«ih u m jih tja^° žrtov*. poroilaj°. da tudliC°i^--b0 traia,a policfi-ul?monstrante napad- js»ivu . ^a"‘p0urlaVni1 tainik H Ci. Je den?.?! . k volepoSla •2#Šr^ovh razprSila' l7- f\ jO ,Zr'ev». * Pik Jr0rgeIOAles?feaenco ie od-a *v91 rePubii,kp 52n.dn' Predsed-t *C.Vsa na Clle- k' 5e polij **dov^Co» j,nm’roliubno ko- n Hi 0.>W0 7 '?.raz*l sv°ie J *tevr> 1S6nhou? • sestankov 4 in Hru- in . n,u am®rišWn j Predstav-1«tačlstonce črzave zgled »tj H ?lrnega^a naporov za do-vsem ]a med na-V k» , o vnVVetu- Na‘0 je 1*1, jr'bs:keip napetosti da «Pe —moriu in ob 'nce robu Karibskih otočkih. Izjavil je, da je eno izmed pomanjilrlji-vosti listine Organizacije ameriških držav — pomanjkanje jasne definicije demokracije. Zunanji minister Kube Raul Roa je izjavil, da je Trujillo Knajvečji nosilec nemirov na Karibih in da je njegovo delovanje podobno delovanju mednarodnega pirata«. Poudaril je, da je imel Trujillo eno najbolj vaznih vlog - pri organizaciji zarote proti Fidelu Castru. Dodal je se, da ni izključeno, da bo prišel na konferenco v Santiago osebno sam Fidel Castro. Zvečer jc bila prva delovna seja, na kateri je bil čilski zunanji minister German Vergara Donoso izvoljen za predsednika. Za splošno razpravo se jc ,vpisalo šest govornikov, ki bodi prišli na ke. Toda to se ni zgodilo. Milazzo ima danes v vladi poleg Pivettija (PDI), ki je bil izvoljen že pri prvih volitvah s 95 glasovi, kar pomeni, da 9ta zanj glasovali obe koaliciji, še Ludovica Corrao (USCS), Giuseppa Romana Battaglio (USCS), Giocchina Germanaja (USCS), Sergia Marulla (ex PDI), Paola de Grazia (ex KD), Maria Cresci-mana (ex MSI) ter Bina Na-polija (PSDI). Namestniki pa so Barone, Caltabiano, Spano in Signorino (vsi USCS), Na Na.polija še ni prav gotovo, če bo izvolitev sprejel. Ko je bil izvoljen, ga ni bilo v dvorani, neka izjava vodstva PSDI v Rimu pa daje razumeti, da Na-poli izvolitve najbrž ne bo sprejel. Po volitvah je Milazzo v zbornici izjavil, da je »zadovoljen, vesel in hvaležen. Zadovoljen zato, ker vem, da ima ta večer sicilsko ljudstvo vlado, kakršno je želelo. (Ploskanje na levici). Hvaležen sem skupščini, ki je vlado izvolila. Žal mi je pa za izjave Trimar-chija, poslanca, ki ga zelo cenim. Njegova zatrjevanja dajejo slutiti, da liberalna stranka, ki uživa moje največje občudovanje,1 še naprej upada na Siciliji, in to prav zaradi tega, ker ni razumela volje ljudstva;*. (Ploskanje na levici). Skupščina se bo zopet sestala jutri popoldne, ko bodo izvoljene parlamentarne komisije, ki jih je sedem. Preden so se davi volitve pričele, je bilo mnogo razpravljanja o tem kako naj se volitve vršijo. Toda o tem je končno odločil predsednik skupščine, ki se je postavil na stališče, da se volitve ne morejo nadaljevati drUgačč, kot so se pred dnevi že začele. Javil je tudi, da je prejel od Milazza pismo, s katerim mu je ta sporočil, da se odreka pridržku, ki ga je postavil ob svoji izvolitvi, ter sprejema izvolitev. Ker je bil Milazzo navzoč, ga je predsednik skupščine takoj ustoličil kot predsednika dežele. Milazzo se je napotil v vladne klopi med ploskanjem krščanskih socialcev ter levice. V zbornici je bilo navzočih vseh 90[ poslancev. Zanteva-na večina pri prvem glasova-nju--je bila 46 že pri prvem glasovanju so jo dosegli trije krščanski sociglci 'Corrao, Batijfgfla in Germana! Marul-lo in Crescimano sta dobila 45 glasov, medtem ko, so prejeli predstavniki Koalicije centra. in. desnice največ po 44 glasov. . Po tem glasovanju je Lan-da (KD) zahteval, naj Se seja nadaljuje ob 17. uri. Ob tej uri pa je komunist Ren-da postavil zahtevo, naj se seja prenese na 18. uro češ da so mnogi poslanci mislili, da je bilo nadaljevanje napovedano šele za to uro. Ko se je končno ob 18. uri seja nadaljevala, bi mcali glasovati samo za tiste, ki so prejeli največ glasov; to so bili Marullo, Crescimano (po 45 glasov), De Grazia, Butta-fuoco, Rubino, Trimarchi, Zap-pala in Intrigliolo (po 44 glasov). Ko je Pivetti (PDI) glasoval, ga je spremljalo sovražno kričanje centra in desnice. Izvoljeni so bili Marullo. De Grazia. Crescimano in liberalec Trimarchi. Ta pa je takoj odklonil izvolitev, nakar se je glasovanje ponovilo in izvoljen je bil socialdemokrat Napoli. Izvolitev nove vlade na Si- stvu vlade, zanikal omenjeno vest. Za nocoj pa se o zaroti pričakuje izjava Fidela Castra. Agencija AFP poroča, da postaja napetost v državi vedno večja ter da krožijo nepotrjene vesti o spopadih v pokrajini Las Villas. Baje se nadaljujejo aretacije, tako da znaša število doslej aretiranih oseb 3000, vendar pa naj bi glavni organizatorji zarote pravočasno pobegnili ali se poskrili, tako da še vedno niso aretirani. Za položaj v pokrajini Las Villas se govori tudi, da je zelo verjetno prišlo do oboroženih spopadov, med katerimi naj bi bilo več mrtvih in ranjenih. Vsekakor pa se aretacije nadaljujejo*. Aretirana je bila tudi novinarka ameriške agencije UPI miss Jean Secon. Baje je hote- Z redne tedenske konference predsednika ZDA Hru ščev si bo lahk tudi vojaške naprave v ZDA Eisenhower bo s Hruščevom razpravljal tudi o položaju v Laosu, nikakor pa svojih razgovorov ne namerava spremeniti v prava pogajanja o osnovnih vprašanjih med Vzhodom in Zahodom Ostri napadi britanskega tiska na kanclerja Adenauerja GETT YSBURG, (ZDA) 12. — Na današnji redni tedenski tiskovni konferenci je predsednik Eisenhower govoril v prvi vrsti o svojih bodočih sestankih s Hru-scevom. Današnja konferenca je bila v Gettysburgu, in sicer v nekem hotelu v središču mesta Eisenhower je izjavil med drugim, da upa, da bodo njegovi razgovori s Hruščevom omogočili zboljšanje vzdušja med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, da upa tudi, da se bo stanje napetih odnosov po teh razgovo- rih prenehalo in da se bodo narodi, ki želijo med seboj razpravljati, zbližali. Rekel je tudi, da so Hruščeva povabili — če bo želel — naj na svojem potovanju po 2.DA obišče tudi ameriške vojaške naprave Posebej je nndčrtal, da odločitev glede tega pripada samo Hrusčevu, ,ia katerega pa. ne bodo vršili v tem pogledu nobenega pritiska. je «blokiral sleherni napredek ženevske konference, ki bi mogla pripeljati do sestanka na najvišji ravni« Rekel je nato, da so pogoji, ki jih je postavil za sodelovanje na sestanku najvišjih, še vedno isti: da mora namreč priti do kakega vidnega napredka glede vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Izjavil je, da nima namena spreminjati razgovorov s Hruščevom v prava pogajanja o osnovnih problemih med Vzhodom in Zahodom ter pojasnil, da pri teh razgovorih čiliji so takoj sprejele besne izjave strank koalicije desnice in centra. V takem tonu je tudi napisan komentar v jutrišnjem «11 Popolo«. A P. Položaj na Kubi HAVANA, 12. — Prejšnje noč so začele krožiti govorice, da je bil Fidel Castro ranjen med protirevolucionarnimi neredi, do katerih je prišlo konec prejšnjega tedna. Toda zastopnik zunanjega ministrstva je te vesti odločno zanikal in poudaril, da je še danes zjutraj osebno govoril s predsednikom vlade. Neresnično vest so razširili iz Amerike zainteresirani krogi. Popoldne je tudi minister Luis j la intervjuvati Williama Mor-Bueh, ki je dodeljen predsed-3 gana. Francoske težave na izredni seji vlade Se nič rezultatov ofenzive v A/žiru Premestitev bombnikov NA TO v Nemčijo V Sahari je «prehuda vročina^ za izstrelitev atomske bombe, ki so jo Nemci pomagali izdelati - privatno * Pinay in «mi-nistri - zapravljivci* - Protest Sudana Dalje je Eisenhower izjavil, noče postati glasnik Zahoda, da bo vprašal Hruščeva. zakaj 1 »Glavni namen razgovorov je PARIZ, 12. — Danes je bila izredna seja francoske vlade, na kateri je poročal predsednik Debrč o svojem potovanju v Alzir. Seji je predsedoval de Gaul-le. Iz poročila, ki ga je po seji prebral minister, za informacije, sledi, da je Debrč govoril v prvi* vrsti o poteku ofenzive proti osvobojenemu ozemlju v Kabi-lijj in o rezultatih, ki jih pričakuje vlada v prihodnjem tednu, ker doslej teh rezultatov očitno ni. Debre je predlagal tudi nujne u-pravne reforme v Alžiru, in sicer predvsem prenos odgovornosti od vojaških na civilne oblasti kjerkoli je to mogoče ter vključitev muslimanov v javno upravo. Glede gospodarskega položaja je dejal, da so krediti, ki so bili določeni za izvajanje »načrta Cbnstantinu)), premajhni in da jih je treba povečati od 500 na 800 milijard frankov v prihodnjih petih letih, o čemer je govoril že pred sejo s finančnim ministrom Pinayem. Znano je. da se je Pinay uprl tako imenovanim «ministrom zapravljivcem« in je sklenil zavrniti vse načrte, po katerih bi izdatki presegli 6.500 milijard frankov, t. j. vsoto, ki je bila določena za leto 1960. Ministrski svet je razpravljal nato o diplomatski plati alžirskega vprašanja. Po eni strani so se morali pri tem ministri dotakniti sklepov konference afriških neodvisnih držav v Monroviji, po drugi strani pa sestanka, ki ga bo imel de Gaulle z Eisenhoiver-jem 2. septembra t. 1. Dalje je vlada razpravljala o obisku, ki ga bo opravil de Gaulle v Alžiru od 27. do 30. avgusta. Uradno bo obisk posvečen vojski, po mnenju Iz Kartuma poročajo, da je , sporočila, da bosta obiskala zunanji .minister Sudana izro- Gano ob začetku leta 1961. čil danes francoskemu vele- I poslaniku protestno noto proti poskusni | eksploziji atomske bombe v Sahari. ’n da ne smejo No krajce biti de* rešeno ^Uvei) Jvl. aRo bJega Ob zaključku ®°vOra 1» -.»ijucKu 7 Do ^ Poudari] po- ^ ri£l K*. o6li°' da *ei)eve ‘or li v "Meril h) W amSa 'aj0 ‘ pa > K( »•uakih>do^Q Za >zhodom > L-^kih8;?01,^«); na Ka ^ V bbod'!a VpraSu‘ |( 5 ‘o W amiagu - ra*Prav- ; Sio 0t Pa Vpr'areSBna bolj i k Zik °dn0UPrasan)a, vi za- " >kih°Cioh'. Za n*? - Vzh°dom ' ^kihV0'"^) na Ka- M Om- tem da je t *.Otll*at&u pt ' ^ vrsto jutri. iiiiiiiiiHiiiHMiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiMiiuM.MiiiiiiHtiiiiiMMii .... Končno je izvedena integracija tudi v Arkansasu Rasistični guverner Faubus še ni prenehal s hujskanjem Zagovornikom integracije je izjavil, da <*• niso» zmagal € in da so se njihove* težave šele začele dostop doslej samo beli dijaki. pa gleda ence p je kosilu, . i jim ga je priredil zgolj častna ustanova. Toda svet za kulturo in prosveto Nkrumah je prvi Afričan, ki Slovenije, so elani delegacije ga je ta cast doletela. Kra- odpo ovali na Bled, kjer so se ijica in princ Filip sta ga nocoj sestali s slovenskimi zadržala tudi pri kosilu ter književniki. I niMIIIttlllllltmillllMIHHIIIIHItlllltlllllltlHMIMIHtmlHIimHItltllHIIHIIHtlllMtmilHIIMIIHim Peking zahteva umik vojaštva ZDA iz Laosa Dopisniki iz Laosa poudarjajo, da obstaja vojna v Laosu samo v politiki, ker že deset dni ni padel niti en strel HONGKONG. 12. — Vlada LK Kitajske je -zahtevala danes umik vsega ameriškega vojaškega osebja z vsem <>-rozjem in strelivom iz Laosa. Tiskovna agencija «Nova Kitajska« poroča, da je predstavnik pekinškega zunanjega ministrstva zahteval poleg tega tudi odstranitev vseh a-tneriških vojaških oporišč v Laosu. Izjavil je, da vlada odločno nasprotuje delovanju vlade ZDA in laoških oblasti, ki ustvarjajo napetost v inskim in ogražajo varnost Kitajske. «Ameriška vlada in lao. ške oblasti morajo v celoti od. govarjati za posledice svojega delovanja. Normalna kontrol« in funkcije nadzorstva mednarodne komisije morajo biti obnovljene. Napad in intervencija Američanov v Indokini predstavljata grožnjo za Kitajsko in za Vietnam, kakor tudi za mir v jugovzhodni A-ziji. Kršitev mednarodnih spo razumov mora prenehati tako s strani ZDA, kakor tudi * strani laoške vlade.« Nato je predstavnik vlade kritiziral predloge, naj bi OZN reševala laoško vprašanje, ker gre za vprašanje, pri katerem nima OZN nobene pravice intervencije. «Pristati na tako ntervencijo bi pomenilo vrne šavati druge države v urno zano afero ameriškega poseg i v Laos ter omogočiti ZDA, d« ne bo več osamljena.« Iz Saigona poročajo, da jp predsednik vlade Severnega Vietnama poslal danes puma o položaju v Laosu: predsedniku Indonezije, predsedniku vlade Kambodže in predsedm ku vlade Burme. V pismih jih prosi, naj s svojim vplivom prispevajo k pomiritvi v La<-su in da bi prišlo do ponovnega delovanja mednarodna kontrolne komisije. V VVashingtonu je predstavnik državnega departmaja m* nes na tiskovni konferenci z:< vrnil kitajske obtožbe. Pri i—ir* ie opozoril na včerajšnjo i» javo ameriške vlade, v kat-ri se obtožujejo komunisti, da ustvarjajo napetost v jugovzhodni Aziji. Zunanji minister laoške vla ae pa je v glavnem mestu Lm-sa, Vientiamu izjavil, da zahteva njegbva vlada naj OZN pošlje opazovalce v seve« ne pokrajine Laosa, če se bo položaj ppslabšal. Pove dal je, da je indijska vlad« podobno zahtevo že odkloni la. Poudaril pa je, da je lao-ška vlada' liasprotna obnovi dela mednarodne kontrolne komisije. Končno je izraz.ii možnost, da bo 'aoška vlada z.ahtevaia intervencijo vojaških sil OZN, ker je Laos član OZN. d Posebni dopisniki konserva tivnega «Daily Telegrapha« in neodvisnega konservativne ga «Daily Expressa» v Vien tiamu, se v svojih .dopisih strinjata, da tako imenovana «infil!racija» komunistov v Laos ne predstavlja nobene Važnosti. Dopisnika poudarja ta, da gre mogoče za zelo majhne skupine članov stranke Pathet Lao, ki so bile iz urjene v severnem Vietnamu in ki so manjše' od pol ka. Prav tako izražata mne nje, da vlada Severnega Vietnama ni postavila nobenih protile*alskih baterij na meji z Laosom. Dopisnika ne verujeta niti številkam o izgubah, ki jih je objavila vlada Laosa. Dopisnik «Daily Expressa» pa še posebej poudarja, da «obstaja vojna v Laosu samo v politiki, kajti v zadnjih desetih dneh ni bil izstreljen i niti en sam strel«. zboljšanje odnosov med obema državama,« je poudaril Eisen-liower. Iz njegovih nadaljnjih izjav je mogoče razumeti, da je pripravljen proučiti s Hruščevom tudi položaj v Laosu. Rekel je nato. da želi, da bi «Hruščev videl lepe, majhne in skromne hiše, v katerih Američani živijo«. Povedal je tudi, da le že v prvih dneh julija sklenil, da bo Hruščeva povabil v ZDA. ivo so ga vprašali, kaj želi videti med svojim obiskom v Sovjetski zvezi, je Eisenhower odgovoril, da si želi videti bolj kot kar koli — sovjetsko 1 jud-Stvo. Zanikal pa je komentarje, da predstavlja izmenjava njegovih obiskov s Hruščevom negacijo politike pokojnega Dullcsa Ko je govoril o hladni voj-hi. je dejal, da* se je' zhčela fakoj leta 1845 in se pozneje zaostrila med -korejsko vojno in da je sedaj prišla na mrtvo ročko, ki bi jo morah s skupnimi napori odstraniti ter da ;e prav to tisto, kar namerava storiti tudi on. Glede Dul-lesove politike je dejal, da je večkrat razpravljal z njim 0 tem, kake rezultate bi dal osebni razgovor s Hruščevom ter da je konec lanskega leta začel čutiti skupaj z Du!-iesom —- da b: utegnile hiti metode, ki jih uporabljata za zboljšanje odnosov, spremenjene. ((Vsekakor pa z Dullesom nisva prišla do dokončnega sklepa pred njegovo smrtjo«, te de.ial Eisenhower. Glede opazk Hruščeva Ni-xonu v zvezi z ameriškimi oporišči v inozemstvu, je Ei-senhovver zelo odločno izjavil, da ta oporišča, kakoi tudi ameriško orožje niso na* menjena napadalni vojni in da ne bodo nikoli imela takšnega značaja. «Ta oporišča so bila potrebna spričo svetovnega položaja po vojni in imajo samo obrambni značaj« Eisenhower je dodal, da vsi političi,. voditelji vedo, na so ameriške baze samo obrambnega značaja, kajti »demokracije. ki nujno zahtevajo razpravljanje o glavnih vprašanjih, ne morejo izvršiti nenadnih napadov«. (Eisenho-wer je očitno pozabil na nenadni napad francoske in britanske demokracije na E-gipt!) Nato je govoril o svojem obisku v Bonnu. Izjavil je, da je sklenila obiskati Bonn, zato da bi govori! j* kanclerjem Adenauerjem, ker/se je prepričal — v nasprotju s tistim, kar je misiji preo objavo'obiska — da kancler ne bo prišel v London istočasno z njim. Najprej je mislil, da bo prišel Adenauer v London in da bi svoje potovanje olajšal, se je nameraval 1 sesiati s kanclerjem prav v i Londonu | Med drugim je predsednik plj* dalje dejal, da bi Želel da si nruščev ogleda del rv«/“ ! straže stavkajočih delavcev v I jeklarski mousiriji, ta*< ua J lu se prepričal, kaj pomeni dejansko svobodna država. Ze-i iel bi tudi, da obišče kmetij-| ska področja, da bi se pre-pričal o načinu dela ameriških kmetov in videl, kako prodajajo svoje pridelke in da ameriški kmetje niso pod kako vojaško disciplino. Rekel je, da Hruščeva ne oo spremljal med potovanjem po ZDA, razen v Washington, ?e- vsako ceno pred prihodom Hruščeva, dokazujejo, da zelo površno presojajo stvari. Predstavnik OZN je danes v New Yorku sporočil, da je Hruščev sprejel Hammar-skjoeldovo vabilo, naj govori v generalni skupščini OZN. Domneva se, da bo Hruščev obiskal sedež OZN 18. septembra. Madžarska begunska organizacija je danes sporočila, da ne bo priredila demonstracij med obiskom Hruščeva v ZDA, ker upošteva iskrene napore predsednika Eisenhowerja za okrepitev miru in da bo zaradi tega »krotila svoje člane*. Iz Bruslja poročajo, da je predstavnik zunanjega ministrstva belgijske vlade izjavil, da Eisenhowerjev sklep o načinu sestankov s Parizom, Londonom, Bonnom in Rimom »vznemirja belgijsko vlado, ker predstavlja nevaren pre-cedens, kajti atlantski pakt, predstavlja enokopravne države. Zaradi tega bi se moral predsednik ZDA posvetovati v okviru NATO »na primernejši ravni*. Belgijska vlada opravičuje to svoje stahšče a dejstvom, da se bosta Eisen-hower in Hruščev pogovarjala o vseh vprašanjih Vzhoda in Zahoda in ne samo o nemškem vprašanju. Dva x larva Angleški tisk pa je danes začel z zelo ostrimi napadi na kanclerja Adenauerja, prav ko je bilo uradno sporočeno, da bo kancler obiskai London v oktobru. Povoj za napad je dejstvo, da je kanclerju uspelo doseči, da bo Eisenho-ivgr najprej ooiskal Bonn. «Da1ly Express» -Abjavlj« članek pod '“na^Mvbm: »Ta člo-vek je nevaren», konservativni »Dailv Mail« pa vzooreja kanclerja z žabo, ki bi hotela postati vol. »Nobenega sporazuma ne bo med Anglijo in njegovo Nemčijo dokler bo vladal v Bonnu«, poudarja «Daily Mail« ter dodaja, da bo vodila kanclerjeva politika neizogibno v vojno, če bo nasprotoval rusko - ameriški pomiritvi samo zato, da bi s silo ponovno dobil izgubljena nemška področja. Najbolj oster napad pa objavlja laburistični «Daily Herald«, ki obtožuje Adenauerja in De Gaulla sodelovanja pri kršenju mednarodnih dogovorov, ki prepovedujejo Nemčiji jždhlavo ali dobavo atomskega orožja. «Strašila preteklosti ponovno obsedajo Evropo. Proti upom po zmanjšanju hladne vojne in osvoboditvi sveta jedrskega o. rozja se dvigata dva ljubosumna, ambiciozna in nerazumna starca, ki sta sklenila utrditi svojo oblast in ugled v Evro- ga »nenormalnega« ra*voia vendar pa bo verjetno Hruščeva spremljal v Ge(tysburg ali pa v Uamp David. Ko je ponovno omenil vprašanje položaja v Laosu, je dejal, da bo s Hruščevom razpravljal o «upanju, da se zajamči mir na svetu in olajša boljše razumevanje meri državami«. «Ko se ugotovi, da so incidente povzročili komunisti s svojim hujskanjem potem se seveda želi, bi za vprašanje nastalo žanima-nj£», je dejal Eisenhovver. ivo so ga vprašali, ali pomeni njegova povečana dejavnost na področju zunanje politike »novo koncepcijo predsedništva« ali pa to pomeni enostavno samo, da se počuti bolje, je Eisenhovver odgovoril, da bi po njegovem mnenju moral bili pred sednik s posebnim oblastvenim pooblastilov. oproščen reševanja podrobnih vprašanj. Eisenhovver je nato izjavil, da je prvo zasedanje konference zunanjih ministrov, ki ni prineslo nobenih rezultatov, imelo za posledico, da je predsednik vprašanje sestanka s Hruščevom zaupai svojim trem najbolj zaupnim sodelavcem. Tako je Drišlo ob začetku meseca julija do dokončnega sklepa. Eisenhovver je še dejal, da so pozitivne strani sestanka s Hruščevom večje od negativnih, ki brez dvoma obstajajo. Glede notranje politike pa je Eisenhovver omenil samo stavko delavcev jeklarske industrije. ki se je začela 15. julija in še vedno traja. S tem v zvezi je dejal, da ne bo osebno interveniral. Dodal je še, da fiati, ki misli- lz Cadenabbie v Italiji pa poročajo, da je Adenauer po italijanski televiziji govoril o mednarodnem političnem polo. žaju in dejal, da na sestanek med Eisenhovverjem in Hrušče. vom ne gleda «niti optimistično niti pesimistično, temveč popolnoma objektivno, tako kot gleda na politiko Hruščev«. Dodal je, da je prepričan, če bo tako gledal ves svet. potem bi sestanek Hrušče v-Adenauer moral pomeniti začetek nečesa dobrega za človeštvo in civilizacijo« Moskovski radio pa je oddajal danes komentar o bodočih sestankih, v katerem se med drugim poudarja, da ni važno, če se bodo na teh sestankih vodili neuradni razgovor^ ali pogajanja, kajti vse države bodo srečne, če bo taka neuradna izmenjava mnenj prispevala k rešitvi sporov in od. stranitvj hladne vojne. Jujjosl.-belgijsko sindikalno sodelovanje DUBROVNIK, 12 — Predsednik centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije, Svetozar Vukmanovič, je sprejel danes v Miločeru, kjer je na poletnih počitnicah, general-nega tajnika belgijske konfederacije deia. Na sestanku sta ugotovila uspešen razvoj medsebojnega sodelovanja med o-bema sindikalnima organizacijama in v cilju poglobitve se-delovanja sklenila še to jesen izmenjati delegacije, ki bi prouči's delo sindikalnih organizacij in njihova vprašanja. Dogovorjeno je nadalje, da se prihodnje leto sestanejo delegacije centralnega sveta obeh organizacij zaradi proučevanja in določitev smernic nadaljnjega razvoja sodelovanja. ..—«»-------------- LA PAZ (Bolivija). 12. — Bivši predsednik Bolivije in voditelj nacionalnega revolucionarnega gibanja Estensoro je izrazil prepričanje, da bo obisk jugoslovanske misije dobre volje enako kot njegov nedavni obisk v Jugoslaviji služil za osnovo za sodelova- jo, da mora stavka nehati za nje med obema državama. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 13. avgust*1 Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 23,1 — najnižja 19,6 — ob 17. uri 22,8, zračni tlak 1006,8, stalen, veter jugozahodnik 7 km na uro, vlaga 68 odst., nebo 9 desetin pooblačeno. morje skoraj mirno, temperatura morja 25,2, padavine 48.8 mm Tržaški dnevnik Sestonek na Združenju industrijcev o odpustih r Felszegy Podjetje namerava odpustiti 152 delavcev do 20. avgusta Danes, ČETRTEK, 13. avg«# Lijana * Sonce vz.de ob 5.01 in z?i ,„1« ‘ 19 18. Dolžina dneva 1 ♦.'"■Jr>( vzide ob 14.54 in zatone od • i Jutri, PETEK, 14. avg«1* Demetrij I Po poročilu o potovanju delegacije v Rim Nekaj podatkov o beguncih v Trstu Predstavnik delodajalcev je zavrnil predlog sindikatov, da bi o odpustih razpravljali po končanih dopu-stih - Sindikati so mnenja, da so odpusti neupravičeni Včeraj je bil na sedežu združenja tndustrijcev prvi sestanek med sindikalnimi predstavniki ih upravnim ravnateljem podjetja Felszegv dr. Mannom glede odpustiti?« log. delavcev. Predstavnik podjetja je povedal, da bodo odpustili vse delavce oddelka za opremljar nje ladij, težake, mornarje, o-sebje kuhinje in nekatere delavce, zaposlene pri gradnji ogrodja. Podjetje trdi, da vse do pričetka prihodnjega leta ne bodo imeli nobenih del za opremljanje ladij, za kar naj bj ne bili pripravljeni niti načrti in ni na razpolago po.reb-no finansiranje, Ker naročniki plačujejo v obrokih tako, da izplačujejo obroke šele po dograditvi določenih del. Predstavnik podjetja je odbil tudi vse predloge, da bi razpravo o odpustih odložili po končanih počitnicah, in izjavil, da podjetje namerava izvršiti odpuste v okviru predvidenih roaov, in torej že 20. avgusta. Predstavniki Nove delavske zbornice so ostro protestirali proti tem odpustom in so mnenja, da razlogi, ki jih je navedlo podjetje, ne morejo držati. V prvi vrsti je kaj malo verjetno, da bi pričeli z gradnjo ladje in ne bi pravočasno izdelali vse načrte, saj bi biio to v nasprotju z običajno prak. so. Tudi glede finansiranja veljajo podobne ugotovitve in je v preteklosti podjetje že večkrat samo pričelo nadaljevati dela, čeprav še ni uredilo vseh podrobnosti z naročniki. Poleg tega pa bi lahko uredili položaj številnih delavcev na ta način, da bi jih premestili na druga dela in se ta.^o izognili številnim naduram, ki jih v določenih oddelkih še vedno opravljajo. hindii.alni predstavniki so zato mnenja, da bi podjetje z maio dobre volje lahko ne izvedlo teh odpustov, ali bi jih lahko vsaj v veliki meri omejilo. Podobno stališče je sprejel tudi predstavnik Delavske zbornice, ki je zlasti poudaril, da se ni mogoče pogajati, ko so delavci odsotni, ker ladjedelnica ne dela zaradi letnih dopustov. Ponovno se bodo sestali 18. avgusta na združenju industrijcev ob 17. uri. «» ------ pogodbe kovipgrjev, V poro- čilu odbor poudarja, da so dosegli sporazum glede pomembnega 16. člena pogodbe, ki ureja akordno delo, tako da bodo iroel^ sedaj notranje komisije znatno večjo besedo upri urejanju akojrda in borilo lahko s polno pravico-intervenirale, v drugi instanci pa bodo lahko intervenirale sindikalne organizacije. Sporazum tudi predvideva, da bodo pred pričetkom deia pismeno sporočili delavcem vse elemente, ki se ranašajo na akordno delo in tudi odgovarjajočo mezdo. N, ta način bodo delavci in sindikalne organizacije nadzirali in v ugodnejših pogojih branili svoje pravice. do 48 tedenskjh ur. Dogovo- rili so se, da bodo uradniki prejeli 100 odst. povišano plačo > na uro (sedaj 50 odst.), medtem ko so delavcem odstotek povišali od 2 na 7 odst. plače. Glede ostalih bistvenih vprašanj pa do sedaj je ni bil dosežen noben napredek. Razpravljati morajo še o najvažnejših vprašanjih: povišanju plač, _ dopustih kvalifikacijah, izenačenju plač, starostnih poviških. odpravnini in notranji disciplini. Tajništvo FIOM poudarja, da so sprejeli sporazum glede akordnega dela na osnovi enotnegp predloga sindikalnih organizacij in da mora Socialisti zahtevajo sklicanje Funkcionar kvesture Izredne seje občinskega »Veta 0 apolitičnih beguncih» ki ■ — bo 1 ne pa 1« Prav tako s0 se sporazu- isti duh prevejati sindikalne meli glede odstotka poviša- organizacije tudi na nadaljnja plače za nadurno delo, ki I njih pogajanjih, ki bodo od 8. presega 44 tedenskih ur vse Ido 10. septembra. Ng zadnji* seji tržaškega'občinskega odbora je Župan dr. Franzil sporočil;1 da bor prve dni septembra odpotovala v Rim tržaška delegacija, kh jo bo »prejel predsednik vlade žšegni. Iz županovega .poročila je bilo razvidno, da odbor ni upošteval zahteve leve opozicije, naj odpotuje v Rim delegacija, ki bo predstavljala ves občinski svet in ki bo zato lahko z mnogo večjo hvtorite-to zahtevala ukj-epe za izboljšanje > tržaškega gospodarstva. Sicer pa se je že na več sejah občinskega sveta župan na vse načine otepal zahteve leve opozicije, Včeraj pa je dal župan dr. Franzil v zvezi s tem vprašanjem za tržaški radio naslednjo izjavo: Osebno me je predsednik vlade Segni že sprejel, ko sem mu bil predstavljen. Ob tisti priliki sem na kratko omenil nekatera izmed glavnih trža- šanj za nadaljnji obisk. Da bi bilo to sreč^pje čimbolj izčrpno, sem menil, da je potreb- no,. da ne zahtevam avdience samo zase, marveč tudi za druge 'predstavnike mestnega’ življenja, in sicer za kvalificira- predložiti, marveč tudi glede stališča do teh argumentov. Je namreč potrebno, da se Trst ne izreče protislovno, marveč da se predstavi s čim bolj ‘enotnim stališčem, tako da bo vlada jasno spoznala ne'osebe, kot so predsedniki 1 naše potrebe ter da bo poskr- pokrajinske uprave, trgovin- j bela, da se tržaško prebival; ske zbornice, pristanišča. Javnih skladišč in ustanove'industrijskega pristanjšča. Podtajnik predsedstva vlade Russo, na katerega sem se obrnil, da mi preskrbi sprejem pri predsedniku Segniju, mi je zelo vljudno odgovoril in sporočil, da je bila moja prošnja sprejeta za prve dni septembra. V tistih dneh bodo Ze v Rimu dr. Caidassi, dr. Tana-sco in odv. Forti, ki jih je povabilo ministrstvo za zunanje zadeve kot člane komisije za tržaško pristanišče. V prihodnjih dneh se bom seveda sporazumel z osebami, ki me bodo spremljale k pred- ških gospodarskih vprašanj, to. sedniku Segniju, da se dome-da sem si pridržal bolj poglob- nim z njimi ne le o seznamu ljeno obravnavanje teh vpra-1 argumentov, ki jih bo treba • Paritetna komisija bi lahko zavrnila 90 odstotkov oseb, ki pribežijo izza meje v Trst in jih kvečjemu zadržala le 10». Tako je izjavil časnikarjem funkcionar kvesture dr. Spada, ki kot voditelj političnega odseka pač dobro pozna položaj in predvsem težnje takoimeno-vanih »političnih beguncev*. Morda bi funkcionar nikoli ne izpregovoril teh besed, če •liHItltltllllMIIIIIttlllltMHIIIIIHIItllllHIIIIHIMIMItllllltllllllHIIMIIIIIIIItltlf ■•llllltlllllltlllllltlllUllflllllllllllHIlflltailMIIItlf 11111,1 IIIHBIIIIIIIIIIIIirillltlllllMIIIIIItlltllllMIItMlllllltllllllltIMItllllll Žalostna zgodba družin v Žavljah ki so jim razlastili zemljišča Vrtove jim je Ustanova industrijskega pristanišča plačala po 600 lir za kvadratni meter, ki so dejansko vredni najmanj petkrat toliko - Sedaj so primorani prodati še hišo Obnovitev delovne pogodbe kovinarjev Izvršni odbor FIOM - CGIL je izdal sporočilo o razvoju pogajanj za obnovo delovne Na področju okoli Stare istrske ceste je gradDena dejavnost v polnem teku. Iz tal rastejo nova poslopja, nove delavnice, nove tovarne — nekatere že obstoječe pa širijo svoje obrate Tak je primer tovarne DILFl, ki prav sedaj dokončuje zadnja gradbena dela. Zdi se, da se področje žaveljskega industrijskega pristanišča res širi, tako da človek za trenutek pozabi, koliko novih ,ovarn je v zadnjih letih napovedalo stečaj. Vse prav in 'epo, le eno vprašanje terj„ odgovor: kaj pa ljudje, ki so in ki še prebivajo na tem področju? Kako živijo? Kaj delajo? So se sprijaznili z novim položajem? Imajo kake navšečnosti? Težave? O tem smo že mnogo pisali, zlasti še o ravnanju Ustanove industrijskega pristanišča v odnosu do nekdanjih lastnikov zemlje, o razlaščanjih itd. Te dni pa smo obiskali nekaj družin, ki živijo v hišah na Stari istrski cesti s številkami 219. 221 in 223. Zgodba, ki jo bomo tu na kratko opisali, je nov dokaz, kako monopolistično podjetje ravna z ljudmi, ki za sabo nimajo odvetnikov, kapitala in zakona - in ,*o jim zato .prepuščeni na milost in ije-milost Vzemimo za primež družino, ki stanuje v eni od :eh hišic. .Dva stara človeka, mož in icqa, pri katerih stanuje tudi nečakinja. On ima kakih 9.000 lir pokojnine ona uživa od lani 5.000 lir kmečke pokojnine. Za silo se pribijajo naprej s Jem in pa s prispevkom, ki ga nudi nečakinja. Pred leti je oh imel poleg hiše precejšen , kos zem lje. ki ga je počasi in g vztrajnim delom spremenil v vrt. Takiat mu je vrtnarstvo pomenilo glavni vir dohodkov. Pred približno desetimi leti mu je železnica pobrala prvo zemljo, kakih 150. kv m. Obljubili so, da bodo kmalu plačali, a denarja še danes niso videli. Na železniški upravi se izgovarjajo, da so akti v Rimu in da še nimajo odgovora, da naj še malo počakajo itd. No, tudi brez te zemlje bi še nekam šlo. Toda pred petimi leti je razlastila Ustanova industrijskega pristanišča skoraj ves kompleks, kakih 1.600 kV. m vrta in mož je ostal brez dela in brez vrtna- rije. Zemljo so mu plačali po 600 lir za kv. m (če^.bi hotel danes kupiti kje. v -bližini Dodoben kos vrta bi morkl plačati jza kv. m od 2.500 do 3.500 lir za k v. m!), torej po eejji, ki so, jo, takrat običaj-, no plačevali. Družini je ostala majhna lastitve? Odgovora ne bomo dočakali, a vseeno priporoča- o tega gosppdom. da . doyp >ko na srce in se zamislijo pritlična .hišica in pred njo še i -ca To- v pbložaj teh nesrečnežev?- Tudi človekoljubje je ena od , lastnosti- ki je ne. bi smel noben čwvek v nobenem pri-, .... meru pozabiti! stvo izmota iz sedanjega mrtvila. Med temi ‘argumenti bodo seveda pristaniški promet, industrija z državno udeležbo, prosta industrijska pristaniška področja in ustanovitev, dežele Ftirlanija-julijska krajina z glavnim mestom Trstom. Vest o sestavi takšne delega. cije je naletela na obsodbo demokratičnega javnega mnenja. Tako je tudi izvršni odbor PSI izdal izjavo, v kateri u-gotavlja, da se je predsednik vlade končno odločil, da sprejme tržaško delegacijo, ki jo bodo sestavljali župan, predsednik pokrajine in predsedniki raznih ustanov, da pa ne bo tako sestavljena delegacija predstavljala resničnih intere. sov Trsta, marveč zopet le interese določenih gospodarskih in socialnih slojev. Kriza, ki je zajela naše mesto, ter nujnost takojšnjih ukrepov za njeno rešitev, terjata, da se sestanka v Rimu udeleži mnogo bolj kvalificirana delegacija, ki bo resnično izražala interese vseh delovnih in proizvajalnih kategorij. To nujnost so svetovalci PSI v občinskem svetu večkrat poudarili in v tem smislu je bila predložena že v aprilu tudi resolucija levice, o kateri ni občinski svet nikoli razpravljal. Tržaška federacija PSI pooblašča spričo resnosti .položaja svojo skupino občinskih svetovalcev, naj zahtevajo ta- ga ne bi spravilo do tega stališč MMItllltlll III! II IIIIIIIIMtllllltlll MIMI! ■•IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIHIMIIIMIIII tlllllllllll Milili IIIIIIIIIIH1114111119111111 It lllUIIIIIIIIIIMIMIHIItlllllllllllllllllM Vzroki velike krize v ladfedelski industriji Tržaške ladjedelnice se hudo prizadete ■ Nekaj predlogov in načrtov za ublažitev kritičnega položaja Vse kaže, da bomo imeli o-pravka takoj po sedanjem po-čilmšiem razdobju z novim valom odpustov v laJJeuelni-ški industriji. Značilno je, da se prav sedaj govori o 152 odpustih v ladjedelnici Fel-szegy, medtem ko so številni delavci v drugih podjetjih v (baiakah« in torej v resnici brez dela. Pri vsem tem ne gre za o-samljen tržaški pojav, saj je kriza naše domače ladjedelni-ske industrije odraz svetovne krize pomorskih prevozov, ki je še zlasti ostro prizadela i-talijansko pomorstvo. Do krize pomorstva je prišlo zaradi popolne anarhije — ali kot nekateri ekonomisti nazi-vajo »sproščene privatne pobude« — v pomorstvu. Takoj po vojni je vladalo veliko pomanjkanje ladjevja in je že vsaka, pa še tako stara ladja pomenila velik kapital. Razumljivo je, da se je v takih pogojih pričelo z vso brzipo graditi novo ladjevje. Ugodna konjunktura se je še dolgo nadaljevala zlasti pod vplivom povečanih prevozov nekaterih masovnih vrst blaga (premog in zlasti nafta), kar vse je vodilo do nadaljnjih gradenj. Z ameriško recesijo pa se je položaj temeljito spremenil in brodnine so padle na četrtino, tako da so bili brodarji po vsem svetu prisiljeni številne ladje potegniti v «raspremo». Kriza pomorstva je takoj prizadela tudi ladjedelnice, saj pomorske družbe niso več naročevale nove ladje in so v določenih primerih celo odpovedale že prej sprejete pogodbe. (V Trstu na primer v ladje, delnici Felszegy.) Vendar pa položaj ni tako o. bupen, če bi se hotelo v resnici temeljito ozdraviti italijansko pomorstvo. Dobro je namreč poznano dejstvo, da je o-koli 40 odstotkov italijanskega ladjevja sestavljeno iz ladij starejših od 25 let. Te ladje so sedaj zastarele in nikakor ne morejo vzdržati konkurence g modernejšim ladjevjem, ki razpolaga z relativno večjim prostorom za nakladanje, ki je hitrejše, varnejše, udobnejše in cenejše. O izmenjavi tega ladjevja se v zadnjem času mnogo govori v odgovornih krogih italijanskega pomorstva in vse kaže, da prevladujeta dve struji. Po eni plati (svobodni brodarji« nikakor nočejo izpu. stiti iz rok odločilni vpliv, ki so ga imeli vse po vojni na italijansko pomorsko politiko, in pravijo, da se naj država omeji na dajanje prispevkov, krizo pa bodo rešili sami. Po drugi plati pa številni krogi zagovarjajo odločnejšo intervencijo države in zlasti pospe-šeno gradnjo ladij za državne pomorske družbe. Številne ladjedelnice pa so v krizi že sedaj in bodo tudi splavišča nekaterih tržaških ladjedelnic prazna že to jesen. Torej ne ostane v praksi druga rešitev, kot da se takoj okrepi gradnja ladjevja Fin-mare. V tej zvezi je zanimiva izjava ministra Ferrarija Ag-gradija, da je po njegovem mnenju nastopilo razdobje, da državne pomorske družbe prično z izvajanjem načrtov o okrepitvi in modernizaciji ladjevja, ker če bi te programe izvrševali v ugodni konjunkturi, ne bi nič stvarnega prispevali in bi jih izvajali pod mnogo neugodnejšimi pogoji. V celoti predvidevajo gradnjo 200 tiso« ton ladjevja, kar pa seveda ne bo moglo odstraniti nevarnosti krize, saj smo že omenili, da znaša letna zmogljivost okoli pol milijona ton. Vendar pa bi izvajanje tega programa pomenilo za ladjedelnice znatno olajšanje. Odločilno rešitev bo morda prinesel načrt o zamenjavi zastarelega ladjevja in v tej zvezi se čujejo glasovi o vladnih namerah, da bi s primernimi ukrepi razdrli za staro železo okoli pol milijona ton zastarelih ladij in zgradili o-koli 400 tisoč ton novega ladjevja. Nič točnega se ša ne ve, na kak način nameravajo doseči ta rezultat, in se čuje samo, da bodo verjetno dali občutne nagrade za demoliranje zastarelih ladij. Vladni ukrepi bodo torej verjetno šli po trojnih poteh in če jih bodo izvedli pravočasno ter brez nepotrebnih o-botavljanj, slepomišenj in drobnjakarstva, bodo lahko odstranili posledice svetovne krize za italijansko ladjedelniško industrijo. Vendar pa je vsak optimizem preuranjen, ker izkušnje govore, da vlada ni nikoli ukrepala naglo, učinkovito in brez slepomišenj, tako da je kaj možno, če ne že celo bolj verjetno, da se bo v kratkem položaj ladjedelnic poslabšal in postal kritičen. Seja pokrajinskega odbora 75 milijonov posojila za obnovitev paviljona kroničnih Na predvčerajšnji seji tržaškega pokrajinskega odbora, ki ji Je predsedoval odvetnik Sferco, so poleg drugih upravnih sklepov sprejeli tudi sklep o najetju 75 milijonov lir posojila pri Tržaški posojilnici. Ta vsota, ki se bo amortizirala v 15 letih, je namenjena obnovitvi paviljona za kronične moške bolnike, s čimer bodo dostojno nastanili te bolnike, ki so v bolniškem kompleksu pri Sv. I-vanu. Ukrep pokraiinskega odbora je postal možen, ker je občina pristala na kritje amortizacijskih anuitet posojila z zvišanjem oskrbovalnin v tej bolnišnici, ki spadajo v pristojnost občine, ker pokrajina bolnišnico samo upravlja. Na seji je odv. Sferco obvestil odbornike, da je sprejel delegacijo poslovodij Delavskih zadrug, ki so mu pre-dočili razna vprašanja v zvezi s stavko. V začetku je odv. Sferco tudi prebral odgovor senatorja Merzagore na brzojavko, iti mu jo je poslal prof. GregoretU ob smrti senatorja Sturza. 1 kakih 150 kv. m zemlji, da 4»di—t« zemljišče »e -pred nedavnim razlastili in po njem se je razširila tovarna DILFI. Prav sedaj gradijo pred hišo 6 metrov visok zid, ki bo sejjal prav do strehe in med zidom ter jiročeljem hiše bo komaj 4 metTe prostora. Tako je ta družina izgubila skoraj 2.000 kv. m zemlje in ji je ostala samo hišica ter pred njo nekaj metrov zemlje. Ko bo zid dograjen, ne todo več videli sonca in bodo utesnjeni med tovarno, iz katere nenehno prihaja ropot, ki bi povzročil glavobol vsakemu mlademu, kaj šele dvema starima človekoma. In tako je prišlo do absurda, da sta morala stara zakonca napraviti prošnjo, da jima sedaj tudi hišo odkupijo. Ustanova industrijskega pristanišča namreč ni hotela nič slišati o nakupu hiše in je z razlastitvijo vsega zemljišča dejansko prisilila ljudi, da so sami prosili, da iim odkupijo hiše. Prošnje so bile «milostno» sprejete in Ustanov, industrijskega pristanišča bo sedaj odločila, če bo hišo oziroma hiše kupila. Pravijo, da so bile ocenjene od 800.000 do 1 milijon 700.000 lir, kot je pač kaka velika oziroma prostorna. In če jih bodo odkupili, smo vprašali, (kam se boste preselili, sedaj, ko ste že v letih?« (Skušali bomo kupiti drifr go hišico, nam je odvrnil on. Upam, da bom za dva milijon. jjr dobil Jrako primerno!« Mož torej računa, da bo z izkupičkom, ki ga je dobil za skoraj 2.000 kv. m vrta in s tem, kar bo dobil za svojo hišico, lahko kupil drugo. Za dva milijona lir! Ne moremo reči drugeg, kot to, da mu želimo vso srečo! Le še dve besedi Ustanovi industrijskega pristanišča. Vprašali bi predsednika, tajnika, člane upravnega odbora in vse ostale, če Li bili v posesti takega zemljišča in take hišice in če bi bili na mestu teh ljudi, ki smo jih pravkar opisali, kako bi branili svoje interese? Ali bi sprejeli oziroma ali bi se zadovoljili s 600 lirami za kv. m vrta? Ali bi napravili prošnjo za odkup hišice? Ali bi tako pasivno sprejemali raz. PSI o gospodarskem položaju mesta Tiskovni urad PSI splroča, da se je sinoči sestal izvršni odbor federacije PSI ter proučil gospodarski položaj mesta zlasti v zvezi s finančno politiko vlade in s sedanjim sindikalnimi borbami. Izvršni odbor protestira proti kršenju področnega sporazuma in je poveril pokrajinskemu odboru stranke nalogo, naj globlje prouči to vprašanje in da primerne pobude. Izvršni odbor izraža nadalje solidarnost z delavci Felszegy in Delavskih zadrug ter poziva oblasti, naj posreduje za rešitev sporov. Končno izraža izvršni odbor svoje zadovoljstvo spričo pristopa bivših pristašev MUIS ter prisrčnih odnosov, ki so takoj nastali med starimi in novimi tovariši, ter pozdravlja sekciji v Križu in Nabrežini, katerih člani so skoraj v celoti pristopili k PSI. (»------- vsega vprašanja, hkrati pa poziva vse demokratične stranke, naj store enako, kajti delegacija, ki se bo sestala s Segni-jčm, mora žastopati res vse prebivalstvo, ne pa samo interese ožjih krogov. Svetovalci PSI bodo že danes predložili županu dr. Fran. zilu zahtevo po, takojšnjem sklicanju pbčinskgga sveta. • «»------- Nadaljevanje stavke v DZ Zavrnjen predlog urada za delo Stavka v Delavskih zadrugah se je tudi včeraj nadaljevala in so stavkali vsi uslužbenci skoro stoodstotno ter so bile zaprte skoro vse prodajalne. Včeraj popoldne je urad za delo poslal sindikalnima organizacijama predlog, da se stavka prekine. Ta predlog se nanaša na sledeče tri točke: 1. Prekine se izvrševanje sklepa glede plačevanja menze; 2. istočasno delavci prenehajo s stavko; 3. urad za delo se obvezuje, da takoj skliče sestanek, na katerem naj bi se obnovila pogajanja. Obe sindikalni organizaciji sta že sinoči odgovorili na ta predlog in ga v bistvu odbili, «»------------------ O 15 do 30 dni bo moral 17-letni Franco Giacomini iz Far-nejev pri Miljah ostati na stomatološkem oddelku, ker se je sinoči zvrnil z vespo, pri čemer se je odrgnil po ustnicah, nosu in rokah ter si zlomil tudi več zob. ‘icojšnje sklicanje ^zredne seje občinskega1- si^ta ža proučitev festivala trž. popevk Zaključni večer III. festivala tržaških popevk, ki bi moral biti na vrtu Dreherja, so zaradi dežja odložili. Ce bo vreme ugodno, se bo festival nadaljeval in zaključil zvečer. 'šče dveh dnevnikov, ki imata tržaško kroniko in ju tiskata v Vidmu in Benetkah. Z bolj umirjenim člankom je »Gazzettino*, hotel sprožiti vprašanje vrnitve beguncev. List trdi, da oblasti vrnejo okrog 30 odstotkov beguncev, zaradi česar je nastala pri beguncih psihoza, ki jih sili, da zbeže iz taborišča pri Sv. Soboti in se izselijo, seveda nezakonito, v druge države. »Messaggero* pa med drugim omenja, da so begunci pred dnevi organizirali protestno akcijo in da so jih pristojni organi prisilili k molku in u-vedli proti njim disciplinski postopek. Ta dva članka vsebujeta mnogo netočnih podatkov in namenoma pretiravata. Funkcionar političnega oddelka je hotel obrazložiti novinarjem, kaj se pravzaprav dogaja v taboriščih, naloge in dolžnosti paritetne komisije, vzroke bega in podobno. Vsekakor so podatki zanimivi in je dobro, da jih javnost pozna. Štiričlansko paritetno komisijo sestavljata dva funkcionarja Združenih narodov in dva funkcionarja italijanskega notranjega in zunanjega ministrstva. Ko pride begunec preko meje, ga zaslišijo in o tem sestavijo zapisnik. Kasneje ga zasliši še komisija, ki odloča o njegovi usodi. V Trstu je sedaj edino taborišče v celi Italiji za zbiranje ubežnikov. Pred nedavnim so namreč zaprli taborišče v Cremoni, zaradi česar se je število ubežnikov povečalo na približno 1200. Ce bi se paritetna komisija strogo držala pravil ženevske konvenkcije, je poudaril dr. Spada, bi jih morala zavrniti 90 odstotkov. Toda komisija je zelo »širokosrčna*. Naj navedemo samo nekaj primerov in izgovorov, s katerimi se »politični ubežniki* predstavijo policijskim postajam in komisiji. Precejšen del je pribežal v Trst, ker je hotel v Avstralijo, češ da se tam dobro zasluži. Ni treba posebej poudarjati, da bi morali takega ubežnika zavrniti. Zgodilo se je, da so nekateri ubežniki, ki so bili v Trstu šele kakih 15 dni, danes i zahvaljujoč se neki avstralski I misiji, nemudoma odpotovali v lllllttlllllll!IIlllltlllltlllllllllllll1111111111111111111111lllltilllltltllltlllIII1111111111111111tltltltlllllllllM V dvanajstih urah kar dve nevihti Poplavljena soba osemdesetletne ženske V mnogih primerih so morali posredovati tudi gasilci - Včeraj je padlo kar 45 mm dežja V manj kot dvanajstih u-|toda ribiči so iz previdnosti rah sta se nad Trstom in o- vseeno ribarjenje opustili in kolico razdivjali dve nevihti.1 se usmerili proti obali. Toda Ena ponoči druga okoli včerajšnjega opoldneva. To sta bili v letošnjem poletju prvi večji nevihti, namreč taki, da se o njih splača napisali nekaj vrst, saj sta povzročili — zlasti opoldanska — nemalo nevšečnosti številnim meščanom in mnogo dela gasilcem. Prva nevihta se je najavila včeraj kmalu po eni uri ponoči. Med bliskanjem in grmenjem se je naenkrat vlila močna ploha, tako da je v dobri uri časa padlo skoraj sedem milimetrov dežja. Vmes je začel pihati še veter, in sicer «široko», katerega sunki so dosegli 37 km na uro. Nič hudega za meščane, ki so v glavnem že vsi spali — če jih ni slučajno prebudilo grmenje ali pa dež, ki je začel padati skozi odprta okna .— a toliko huje za številne ribiče, ki so ribarili na odprtem morju. Na srečo valovi kljub močnemu vetpu niso bili takaf veliki, da bi spra- lo bili takaf veljju, da bi spravili v rtsno nevarnost čolne, okoli pol štirih se je veter nenadoma spet dvignil, in tokrat so zabeležili sunke, ki so dosegli tudi 41 km na uro. Vendar je veter zavijal le malo časa, dokler ni povsem ponehal. Okrog poldneva pa je nevihta prišla povsem nenapovedana. Grmenja ni bilo slišali, le tu pa tam je zabliskalo. potem so se vsule prve kaplje dežja in naslednji trenutek je že lilo kot iz škafa. Po desetih minutah so se nekatere mestne in predmestne ulice spremenil v bolj ali nnnj deroče potoke, ki so od minute do minute naraščali, marsikje preplavili cestišče, pločnike in se razlili po kletnih stanovanjih, skladiščih in tudi trgovinah. Ulice so se seveda na mah izpraznile in le tu pa tam je bilo vjdeti avtomobile, ki so st na najbolj kritičnih- točkah počasi utirali pot čez preplavljena cestišča. Ce je kdo malo hitreje potegnil, se ji zdelo,I da se je njegov av-tomobil spremenil v motorni čoln, saj je voda brizgala izpod koles po dva in tri me-Are dalečt na vtako stran. Avstralijo. Iz nove celine so pisali sorodnikom in prijateljem, da se iz Trsta hitro pride v daljno deže'o. Nekaj časa kasneje so pribežali še sorodniki in znanci in hoteli nemudoma z ladjo v Avstralijo. Nekaj mladine pribeži' tudi, ker se ji ne zljubi služiti vojaškega roka, V člankih »zaščitnikov ubežnikov* je bilo tudi govora, da imajo begunci, ki ne pribežijo z dokumenti, nekaj sitnosti. To ne drži, je pripomnil dr. Spada in dodal, da ubežniki takoj po prestopu meje namenoma raztrgajo dokumente, ker vedo, da jih jugoslovanske oblasti, v primeru vrnitve, nočejo sprejeti, dokler ne ugotovijo njihovih točnih rojstnih podatkov. Kot se vidi iz pojasnil pristojnega funkcionarja, so podatki, ki jih nekateri časopisi tako lahkomiselno objavljajo, za las prevlečeni in tudi lažni. V zvezi z domnevnim uporom v tahorišču, pa je funkcionar pojasnil, da se je skupina ubežnikov, ki so jih iz Cremone premestili v Trst, razburjala in zahtevala da jih zasliši paritetna komisija, da bi jih poslali drugam, v druga taborišča ali pa celo v obljubljene dežele: Avstralijo, Kanado, ZDA, itd. So pač sanje razočaranih ljudi, ki so mislili, da bo mačeha tujina bolje skrbela za njih kot domovina. Alabarda 16.30 Montecassinai) J. E. Karlovva. „ Aiuebaian 16.00 '[ Don Juana«. E mvnn. '” f°rs. , „„ d Aristcn ib.00 Glej pot«1'"* Aurora 17.00 «Kozaški 1“ romanu (Tihi Donu). Garibaldi 16.00 (Raj v* Joel McCrea. «0 Ideale 17.00 (Pristaniško lje«. R. Egan, J. " Adam’ Imperij Zaprto. N (i Italia 16 30 «E1 Hakun«^ O.VV. Fischer in mo še danes. Kos«®? Moderno 18.00 «Dekle -N. Titler. P. Van E?c • vedano mladini. S. Marco Zaprlo ^ Savoaa 16 00 «Strah brez H. n-z rt, G. Graha®'-Viale 16,00 (Pravica “rK na«. G. MontgomeiT /w Vitto.io Venetu 10.45 črne sfinge«. H, Knen Hal/. I. Desny. ik Massimo 16.00 «Narean>K Gary Cooper. Nuvo cine Zaprto. Cdeon. Zaprto. Kadip. Zaprlo. letni Arena dei Fiori 20.00 i» «Dinastija petroleja*. garde, Š. Baker, Sfi Areua Diana 20.00 m "m do tri in moli«. V. H Woodward. . vjt Aristcn 20.15 (Zadnja j roč". Toren, A. Paradlso 20.00 (Svet Pr,&. skam«. C. Webb, J. Bacall. Marconi 20.00 (Prva Charles Laughton, D- ie bil* j, D. K I ■» O Excelslor 16.00 (Gola sredi ura-gana«. H Keel, A. Heyvvood. Fenice 16.00 (Kaltiki, nesmrtna zver«. J. Merivale, D. Sullivan. Artohaieno 16.00 (Frankestein proti volkodlaku« L. Chane.v Supercinema 16.00 »Med dvema bojnima črtama«, Van Johnson. Zadnji dan. Filodrammatlco. Zaprto Grattacielo 16.00 (Kako oddati v zakon hčer«. Kay Kendah. Sarini a Dee. Cristallo 16.30 (Gospodarji goz- na Cinemzsccpe. Zadnji dan Capitol 16.30 »Carski poročnik«. C. Jurgens, E Bartok, O. E Has,e. Astra Rolano 16.00 «Napad tisočerih strelic«. G Montaomerv Technicolor. 'iiiiiiiitiiiiiiiii n ni i tiiitiiiiiiiiiiiiiH tiimiiiiin I 'JU L E T I SPZ v Trstu obvešča izletnike za Koroško, da bo odhod av- lobusa v soboto, 15 t m., ob 5. uri zjutraj iz začetka Ulice Fa-bio Severo OD VČERAJ DO DANES T. ki ^ Hunief n 4 zapustil« Wood. Secolo (Sv. Ivan) 20 ROlr. mrtvi«. A. Ra.v, C.. O * SUuio 20.15 (Grešniki t« na«. L. Turner. H. povedano mladini. Valmaura 20.00 »M*'"1 Jerry Levvis MILJE Furopa (Angelsko lice«. Rema (Snežna kraljic**- R A ČETRTEK, 13. avjb«1’ RADIO TRST -*3jf 7.00 Jutranja glasba, Gpoe cbvezno, drobiž il* 12.10 Za vsakogar svetu kulture, 12.55 On»jG' mando Sciascia, 13.30 n ledije, 17.30 Plesna Z'%1 9 Koncert pianista ClaU bitza, 18.30 Slovenske ^0 pesmi, 19.00 Radijska .-j c? 19.15 Pestra glasba, f-Zjl' 20.30 Glasben: album, (Iiit letnica tedna: (Stirk* a smrti Andrewa Cariie«‘ , Simfonični koncert orkEjJfi ške filharmonije, 23.00 nist Art Tatum. 23.3“ glasba TRST 11.30 Simfonična Tretja stran, 12.30 bum, 16.30 Pesmi z apeljskega festivala, 1?^" raw sanje gospe CaZri« ijf. drama, 18.25 Eno uro ^ 19.00 Duet Renzo F«r k«* Rosita Bentivegna 19.30 Kmetijska vpra Odvetnik vse. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. avgusta 1959 se je v Trstu rodilo 10 otrok, porok je bilo 12, umrlo je 7 oseb. POROČILI SO SE: Boschini Giuseppe, notar in učiteljica Bo. janovith Gisella, upokojenec D’Annunzio Costantlno in upokojenka Savino Lidia, pleskar Nib-bio Umberto in šivilja Sancin Ondina. mizar Zigaote Giovanni in gospodinja Preden Vittorina, pek La d aro Oreste in gospodinja Vranjac Gabriela, tesar Volvoda Vittorio in gospodina Starc Al-ma, mehanik Vatta Sergio in u-radnica Livan Maria, gledališki igralec Starešinič Stanislav in u-radnica Pivk Albina, trgovski pomočnik Fonda Renato in frizerka Lonza Claudia, uradnik Soherla-nez Mario in trgovska pomočnica Cupaiini Giuseppina, inženir Cogliati Paolo in gospodinja Gio. vanella Laura, trgovski pomočnik Rossi Gianfrao-co in šivilja Padni Castiglia. UMRLI SO: 75-letni Zacchigna Antonio, 83-!etna Petrovirh vd. Rosin Cecilia, 65-letna Bartoli por. Mladineo Pia, 67-letni Stibel Engelberto, 27-letna Nocera por. Piccinin! Llllana, 61-letni Dudine Narciso, 78-letnl Volic Francesco. It A16 BI A OKVHMTILA Slovenska prosvetna zveza v Trstu organizira za festival italijanskih popevk v Kopru 25 t. m. prevoz s posebnimi avtobusi v Koper in nazaj ter rezervacijo vstopnic. Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPZ, Ulica Roina 15-11. DA KO VI IN 9*IUNI‘KVKI . .. za vse, a“’vfotf valčki, 21.00 Ermanno rari: (Radovedne žensk btna komedija v treh It. PHOGRA-^std 10.00 Zeleni disk poldanska oddaja. l’.w in tretji, 16.00 Igra ans* I vodstvom Piera Sofln- Koncert operne gl*5^«' 21.00 Sl' komedij* Si'n“V it1 n pianino, 21.00 prednikov janjih. KOPER Poročila v itati)anJC 17 15, 19 13 22.30. .. 3o. Poročila v «lov.: . 15.00 , Ig 5.00-6.15 Prenos R". P.j Prenos RL, 7.15 Glaf\, <1$ bro jutro, 7.40 Glasb* Hitro, 12.00 Glasba po 1V jutro, 12.00 Glasba po Glasba po željah (I*- ,5 Kmetijski nasveti, D- . jr na glasba, 14.00 Glasb* -s, 15.30 Dalmatinske pOPbj.OO PJ do 17.00 Prenos RL ^ g m-ut Zacharias in n J«, gi orkester, 17.30 Melodije^ IR OH Tfrirnno <-ti*atli. ( čo: (Novi človek«, ^t0jii*‘$ skladbe, 19.00 Zabavne U J-i 19.30-22.15 Prenos RL j^i, ' Kengo in njegovi r Glasba za lahko noč- SLOVENIJA g ( i .. mi i m. ' "i/i. ;i 6.00, ,5.00 >■- « cicit^VjJ 327.1 tu 202.1 "f.bO, Poročila: 5.00, b-“uj7 jo. lo.oo, 13 .n 42 00. 32.55 8.05 Oddaja za < ši skladatelj 'j dcibano® } pesmi Janeza Kun«-*-.) e r* sima Brenk: Pavj o1.1 Ilrl Dl ClIK. X dVJi iijojlg |ip Sibelius: Kralj KriLyti> slralna suita, 9.00 Zab^r J 35 .-.jubljana pou v'T‘.«ta ".n Skoberneca, 10.10 jtr • Poje komorni gin j ana pod vodst* Jožeta Kampiča in trio ron, 10.30 Kislo Savi® lemki iz baleta «Ca.i«nicc 11.00 Glasbene razgi'"^ Samospeve Josepha poj, Modesia Musorgskeg* f rcrist Peter Fearce m .JSS i pa »o morali inter- Poplavljeno cestišče na Trgu Dalmacija. Na sliki vidimo avto inozemskega turista s čolnom na strehi, ko si utira pot skozi vodo. ki ie na tem mestu dosegla več kot 10 cm. Se malo, pa bi morda šofer avtomobila lahko uporabil tudi čoln za prevoz po naših ulicah, ki so bil« zlasti v središču mesta dodobra preplavljen« _ _ kakih 30 primerih. V glavnem se je njihovo delo omejilo na to. da so iz preplavljenih prostorov izčrpali vodo ter poskrbeli, da ne bi prišlo do novih poplav. V tej zvezi pa velja omeniti intervencijo v Ul. Risorta, kjer je voda vdrla v kljetno stanovanje ozire*ia sobo, v kateri je na postelji ležala 80 let stara Frančiška Kumar. Gasilci niso mogli odpreti vrat, ker so bila od znotraj zaklenjena. V sobi je bilo že meter vode in tako so si gasilci izsilili vhod skozi okno, skozi katero so potem bolno starko tudi prenesli na ulico. V večini primerov pa &o stanovalci ali lastniki trgovin kar sami očistili poplavljene lokale, kot n« primer na Trgu stare mitnice, kjer je bilo poplavljenih precej trgovin. Po podatkih meteorološkega zavoda je samo ob opoldanski nevihti, ki je končala v uri časa, padlo 30 mm dežja, skupaj v včerajšnjem dnevu pa 45 mm. Tudi ozračje se je precej ohladilo, saj je bila še predvčerajšnjim najvižja temperatura 38 stopinj, medtem ko je bila včeraj le še 22 stopinj. Prvi znak, da se bliža jesen! V počastitev spomina pon. Helene Škerlj daruje družina Kazimira Sancina 3.000 lir za Dijaško Matico. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem naj-višje, v 3. prevladujoče) pomarunCe; (ovalne« . , 176 235 212 limone * 129 106 jabolka• (I.» ,1 , , 153 212 153 «11.« 47 10« 71 nrusne 24 141 38 breskve I. ..... 83 141 106 breskve II 12 71 53 slive 47 118 83 grozdje 59 141 88 pesa ....... 30 100 70 kumarice 74 60 36 čebula 29 47 35 novi fižol 83 118 100 »tročji fižol .... 59 141 10« razna solata .... 60 90 '10 melancane 12 60 24 krompir ...... 22 3« 25 paprika 29 153 3« oaradižnik 24 90 35 zelem radič .... 60 300 80 bučice 47 100 83 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). (#—_ Valute Milan | Rim Zlati funt Marengo , Dolar ... Frank franc Frank Svlc. . Sterllng Dinar Slllng Zlato .... Zah. n. marka 5900.— 8050 — 4350,— 4450. 617.—, 621.— 125.— 126,- 143,— 144 — 1725— 1730.— 82.— 86 — 23.75] 24.25 702—1 704,— 148,—I 149,— Borg, 11.50 Za dom kem Pfcvipl! 15 minut z Vaškibj. hiana visokem ‘ gv® ' im-ii "L J2.15 Kmetijski nas^rf^U Dušan Terčelj: vinski zakon, 12.25 _ ,-ujV«5 »M ptrni odlomki, 1315 Igr* zabavna glasba. zauavna glasi*«. ***•, j vj.* r-torski Instrumentalna j. 13.50 Jakov dii sto Odak: III. raP,i30 .Štirje fante igraj®,: * tve dneva, 14.35 N*s| - . .aVij8jV čestitajo In pozdi* s« .ti::« Reklame, 15.30 Popevk ]# 4 sveiovne 4 ler: Pot v P>$> M t po željah, ‘ »-E 16.00 Iz thur Miller . Koncert, po željah kogar ;8.00 Reportaža lija Škerjanc: Gazeie^^j Gfl kestrainih pesnitev. ”(0n ‘j ska univerza. Dr. i[„ [•(jlli živalska govorica Livna glasba. vr»M,-|,| ® jp reklame, 19.30 R? -J do’1'f 20.00 Četrtkov vfee TaJf'v« pevov, 20.50 Marko 3njl*'V2 kanski piesi. 31-°? JSlin« M Kanski piesi. “17 rmai'",6 anekdotah, 21.40 Ar 7j,lS v'J* „ 15.00 Šolska <^0.30 daja za otroke, *^r|0 21.00 Macario in Jo, nini - »Karel Alb*Jtf 22.00 Delajmo bre* , '{/' Prenos mednarodne*^,* heckeya na ledu IZ pezzo. 23.30 Poročil*- ( M»<.l_Og«£a GDDAM PO premljeno boutlo11* 33 ttS. Trst, Ulica S. Nlcolč^ slropje Bazar ISCEM ŠOFERJA, ft-g/ ti it tretje stopnje nj nabiralnik« — 20 — Trst, 5 PRIMORSKI dnevnik — 3 — 13. avgusta 1959 Mlin P (,,, . mf le Pisal prija-“p' Andrej. Kako čudno! Vrt)H mt ie 6isto iu!e- To on rii' ni niegova pisava, SačefT Popolnoma dru-50t>O nf ?€ lC t0 pismo n?e-iujcai J3°V podpis’ podpis & pa?/0" Ta Čl0Vek “ Pac drug slog! fim j !lm pism°, Oa prebita * n® ražurnem. Mor- nie0or 3 ,am drugače kot in sem osta}u Pisma? Mor- Mrm r>nri6jTje dopise Pre' 80m P drugačnim vti- oton„ 7 vidim drugače tnam ’fne 6rke in dojelo on Slog’ Morda se je UiaiPrČrnenil? Mogoče Cel D „ ie Pisal, zožile nekdo drugi, ki mu r> j ?]eQ°v° roko in ° ^tUtor ognomni šopki. ,e JrtiM ostanH so to, ki hj0 7670 v soncu in ča- j oil°mio feHkane■ da jih I rttti Poklonijo svo- visoki 76nim onjakinjam. in Se lagned sili kvišku šaboda , oničastim vrhom ti, zarjo, da zakrva- ' ®e ltoie sramežlji-i iiJit ’ Tno trepečajo z ** šhtitn31^0 vitke Poje j i«les, 70 be7° Polt svojih 1 °Crira smreka zbada i Vem nn,e’ st°ieča na bliž-io;n /nem griču, krat- 'n khno li Vhk Se iežij0 ne zelem P aflutajo, podob- <££ah’m‘m m“- l ^zabifism° sem trenutno ^ č&Clj ‘J ^čni h,- spet pojavi. V ffiia in "1. sasi?e POZ® Va .p ■ berem. Iz ze-?Se. okr,rtX°blikuiei° orke, 8e Tnnf16 Valove P vetru ®Pet ° aj0 p besede... riint... ogledujem pismo. Pii sporoča, da se 2-0 A -vr rr I . vi. *S’ * Žen ’ “l™'uca, 00 se LiC, *e- tnzu»,>no . uPiijtc0r nh„ ~.......... n »eiit . oba Poznam. ,e<: visoi- Ultefc' resen člo- ?*Z za čela-krepke- \ksti LTCne sP°dnje če-*h las’ 9lobCh !a°*nQnje ■ Ana ie za je Pa > ,m“n?ša, Sicer Popia 1 1 Postala po-*Pn trap pod°bna. Večkrat u9 v ti. sta se vrastla . Zeta j mlU9ega-n pram p*®c 0 ločitvi d^a ,sta si oba 0 ivaisrtH si tujca. in , V pism*na tujca? N Ptiče; n m zatriuje, da ,ton?a lž!?lienie’ kar . se ohn 07la' saj iv bo t„n^90Vo usodo? Aitirnanje ugi $e imel to b0 n !a, življenje? I ?e Ja? 8e ? 4ndre7eva 8n Otiram 7epePa dne > p s„^1 sPei Andrej **t° ‘n ne r«!* 3<7ra&i 2a* t*’e» 11 lud Ud, i *°Je praokar Pfebka' k » ^ ženska: zaZtl 'ir k Zdar zy*a’ za kate- a 7 ‘n 2t,ede7 An' * !L*S*dil? In oba nepri- 7 doa t,,. “Sledil? i >ano 7°a ,sta se neia j. . Pojavila in >»« S > sta ^ e' Andrej t^Ia drao Taz°carana i C več ZznZ96'99 in se i*' da je ' Pozabila ufiset tet m Poteklo “i- et- dPa;Set dolgih v? ko si in in str- se bila Mv- Sa^n7V“,nlSta l da J kupno šiv-t‘a. a notrniCer ^upaj fc i°*eni 76 S£a btia 5oie, a je 5j;0 P°žnat “ , ie on dru- preje ien- prvi pričel ii ‘nai v - je On bn’ £ujko dru9° Z ‘ ko in ■ 1 1° 1e Ježiti ;n7e 0pa?ii, 1 ie/f n?e inPo£em #« «nei «ete 8*«i iiPrpem^^“i Pr5 Pa ni v,: Prof: si je tfr«£,eoa ,*P°znala v :,U»n a- VztT Veka in se ■ i *» ie l a ?e ob 1 7e ž n^im - • - i *L. /i “S1* ».Sr" » »' n7ene bih° te,esa, po-ibe- Pe 2a drob- sedala jedla i spala? spozna- no, za dinar veliko znamenje pod njeno desno gru-djo, pozna strast njenih poljubov in žarkost njenega vdajanja! Mogoče celo, da je ona preje spoznala tujca in šele potem on tujko? Kako strahotno ji je moglo biti pri srcu in kakšne borbe je morala prestati, da se ni izdala! Pred menoj pa leži pismo in jaz iščem razodetja. Vsaka črka mi je nova in vendar podobna drugim v njegovih pismih. Sežem v predal in vzamem starejši Andrejev rokopis. Da, da, nihče drug ni pisal tega pisma kot on sam! Njegova pisava je in vendar ni njegova! Spremenjena je in slog je spremenjen, da, in tudi Andrej sam mora biti spremenjen! Spet pričnem delati. Zunaj zatuli sirena. Delavci se vračajo iz tovarne. Nekateri so nasmejani, drugi živahno gestikulirajo in se pomenkujejo. Ali sem se sam spremenil? Ali gledam in opazujem te ljudi kot sem jih slednji dan? Ali poznam njihov trud, voljo in veselje do dela? Ali mi je znano sproščenje in radost uspeha? Tesno ml je. Zdi se mi, da gledam danes drugače, da strme vame drugi ljudje, ki jih vidim pred seboj, pa jih prav nič ne poznam, ker se čutim prešibkega v svoji notranjosti. Hm! Vsega je krivo samo to vražje pismo! Pograbim ga in zmečkam, da bi ga zavrgel. Premislim. Spet ga zravnam in znova preberem. Nekaj tegobnega čutim. Morda je kaj med vrsticami? Spet zlogujem besedo za besedo. Nič! Nesmisel! Na sprehod hočem! Ven moram! Samo v prirodo, da se raztresem, osvežim! Ko oblačim suknjič, pozvoni pismonoša. Nudi mi brzojavko. Roka se mi trese. ko potrjujem prejem. Potem odhitim nazaj v sobo, slečem suknjič in sedem k mizi. Nekaj časa strmim v brzojavko in se je ne upam odpreti. Potem jo hlastno razvijem in obsedim brez besed: «Andrej se je danes ustrelil — Ana*. mmmm — Si vidu, a, kašen hudič ke je ratau zastran tistga kveštorja u Rimi? Povsod govorijo od tega: u parlamenti, na tribunalah, u barah jen po vseh žornalah. — Po žornalah ne vseh. Pikolo, denmo reč, piše od tega mejn ke more, jen če prou kej napiše> dene tu u kašen kanton, de se mejn uide. Je preči zastopet, de mu ni prou jen de drži ses tistem kveštorjem. — Pr teh rečeh se narbol vide, kaku ke misle aden jen drugi. Ma je ta reč zadosti velika sramota! Kej misleš: nardijo novo regolo za se vozet po cestah jen pr ta prveh, ke je ne rešpetira je an kveštor! Kadar mi žvižgajo zad, se ne ustave jen kadar ke ga ulovejo se zadere: Vi ne znaste kadu ke sm jest! (Glih taku ku tisti austriski poročnik Dub u Svejki). Jen pole se tisti bogi policaj ustraše jen mi nanka ne nardi kontravenejon. — Ma se ni ustrašu samo tisti. Vsi policaji po celi državi so se ustrašli. Kej nisi slišau od tistga torinežeta, ke se kliče ku Pela. Se je uazu na stu kilometrou, guardja ga ulove, uan pokaže edokumjenta» jen kader ke je guardja vidla, de se kliče Pela, se je naredu u hlače jen tante škuže... Na to vižo ne bo na cestah prou nobene regale več. — Ma sm slišau, de bojo ta bot, glih za kambirat, uselih nardili pravico jen de bo tisti Marcano vselih nastradau. — Sej taku be moglo bet! Zatu ke pravica ne more bet za ane taku, za ane taku. — Znaš, jest mislem, de če be se Ajk jen Hruščev res kej dobro zmenla> de be pasau cejt za kašne, ke mislejo, de žiher delajo kar čejo jen skrbijo samo za svoj garžet. — Tudi jest be reku taku. Zatu pej so Pela jen njegovi pr governi postali zdej taku strašno nervoži, ke se forte bojijo, de be na sveti ratau mir. Zatu ke njem gre dobro samo dokler so ledje u strahi, de se bojijo vojske. Ke s tega straha si uani delajo lepu dnar. Stavem ne vem kej, de bojo nardili kar bojo mogli, de be trderbali tiste pogovore vmes Amerike jen Rusije! — Ma, jest mislem, de se pej Ajk jen Nikita ne bojo pestili rihtat od tašneh ledi jen de bojo delali po svoji glavi. — Jest be reku! Vidi ke ledje zmiri bol mislejo na mir jen druge pametne reči. Angleška kraljica, denmo reč, je nosna jen bo jemela če po novem leti vre ta trečga otroka. — E ben! Sej u ana ga žiher jema, sej bo preskrblen! Kvartir jema gvišno zadosti velek jen tudi kašno pošlo de rešerva. Jest mislem, de be. mogli narveč otrok jemet glih ta bogati, krali, princi jen taki. Ke uani jeh jemajo kam dent jen jeh lahko ravna jo, bol ku mi. Mi ta bozi be mogli prouzaprou štrajkat jen ne jemet neč otrok. — Ma kej češ, ke pravejo, de je za ta boge tu edini divertimento... — Ma zdej sm slišou, de je aden znajdu, kaku be se odpraulo dežokupacjon. Ta prvo je pogruntau, de jemajo ledje premalo dnarja za kepavat vse, kar prodajajo po betegah. Alora je treba zvišat plače. Ma ke fabrikanti so ingordi jen nečejo zvišat plač, alora nej be jem dajala Banka d’Italia dnar zastojn. Ledje be jemeli dosti dnar ja ^ be dosti kepavali, robe be zmankalo jen taku‘ be mogli več delat jen taku naprej. — Ma tu je strašno pametno! Ce be meni zvišali plačo, be se kupu ane nove hlače jen be začnu kadet kašne bol fine cigarete jen ne več tiste smrdlive Alfa. Tudi jest mislem, de be banke ne smele teščat dnar u tisteh kašaforteh ma ga dajat ven ledem. — Posluii, Mihec, jest videm, de smo mjdva še zmiri potrebna frišnega lufta. Pejmo mi danes zvečer kam gor na Kras! — Pejmo! Nekaj nasvetov ki dopust preživi doma Trudne in izčrpane od vsakdanjega dela smo z velike nestrpnostjo ie dočakale svoj p > lefni dopust. Avgust je mesec letovanja in vsakdo, ki >-ma možnost, si privošči malo oddiha izven mestne vročine. Na cesti ali v tramvaju se sliši vedno isti razgovor: kje si bila — ali — kam greš na dopust? Vendar niso vsi tako srečni, da lahko odpotujejo Posebno velja to za one žene. ki imajo družino. Zato pa ne bodimo malodušne. ako nam druž,inske ali finančne razme re r.e dopuščajo primernega letnega oddiha. Z malo dobre volje in še malo več optimizma si lahko tudi v svojem domačem mestu uredimo prave počitnice. 2ena, ki je običajno zaposlena izven doma, naj skuša najprej popolnoma pozabiti na svojo delovno vsakdanjost. Živi naj po čisto novem dnevnem redu. Na primer: tista, ki vedno zgodaj vstaja, naj sedaj dela ravno nasprotno ter zjutraj več časa poleži. Ko vstane, naj se počasi in lenobno pripravlja, ker na ta način se ji bodo živci sprostili, tako da se bo počutila spočito. Ako ji prija kopanje, naj izkoristi vse lepe dnevg, da se osveži v morju in raz-giblje pri plavanju ter si v o-bilni meri privošči ultravio-letnih žarkov. Zaposlena žena, ki običajno ne kuha, se bo najlepše razvedrila, če pripravi svoji družini kakšno posebno jed. Sprememba bo dobro vplivala na razpoloženje vseh domačih. Ce jo veseli, naj posveti kako urico zdravemu športu, za katerega med letom ni časa. Prav gotovo bo imela največ koristi od svojih počitnic, če se bo čimveč mudila na svežem zraku. Zvečer naj si privošči dolge počasne sprehode, med katerimi naj malo posedi pred kavarno ali slaščičarno. Tu bo srečala mnogo svojih znank in znancev ter ugotovila, da ni edina, ki je ostala na dopustu — doma. Za ženo-gospodinjo bo mogoče velika sprememba v tem, da zjutraj zelo zgodaj vstane, se odpravi do najbiiž-jega parka in tam v miru či-ta knjigo ali revijo, česar doma nikdar ne utegne. Cisti in sveži zrak bo dobrodelno vplival na razrvane živce, ptičje petje pa ji bo edina prijetna družba. Hitro bo minil ta čas odmora, in ko se bo vse mesto prebudilo in dobilo svoje vsakdanje obličje, bo šla domov, kjer bo vedra in vesela opravila vsa hišna in kuhinjska dela. Kar se tiče kuhanja, naj se omeji na taka jedila, ki so hitro pripravljena in potrebujejo čim manj ognja, da se ne bo dolgo parila ob vročem kuhalniku. IIIIUIIIIIIUIIIIIIHIIIIimilllllfltlllllllllllllllHIIIIKIItllllllllllllllltHIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllHI IZ SPOMINOV NA DOLGOLETNO BIVANJE V AFRIKI Kraljica Cai a zabode čarovnika Orjaški čarovnik Zadaka je s krikom skočil v krog okoli ognja in neokretno posnemal gibe plešoče kraljice; ko se ji je - pohotna zver - približal in položil roke nanjo, se mu je izmikala in ga nato z majhnim bodalom zabodla v prsi Najprej je dolga vrsta žensk pričela krožiti v drsajočem koraku. Pri tem so zvijale boke in stresale vsak posamezni del telesa. Qrientalski kult trebušnega plesa je v primeri s tem otroška igra. Tudi amerikanske kraljice burlesk, bi se morale skriti pred r jimi. Njihova telesa so se krčila in raztezala, kakor da bi jih razganjala nevidna sila, roke in noge so opletale, ka- :• ■ ■ : W , .••j«.;. '' 1 i Vse za temno polt kor da ne bi imele kosti. Ko so zaključile svojo predstavo, so se pojavili prožni črni mladeniči. Tedaj so se tudi neomožena dekleta zrinila v ospredje. Ta dekleta so iz tistih za ženski rod srečnih predelov, kjer se za možitev zreli mladeniči postavijo v visto in izvajajo ljubezenske obrate in druge spretnosti v upanju, da jih bodo neomo-žene deklice izbrale za svoje bodoče može. Zatg so bile že pripravljene v ospredju, da dajo znak svojim izvoljencem. Črni dečki so izvajali umetnije, katerih jih ne bi mogel naučiti noben Anglo-Saksonec. S sijajnim čutom za ritem in s prirojeno lahkoto so se prilagodili bobnanju. Iz obrazov iim je žarela radost in zadovoljstvo. Ves čas so se smehljali nadvse dobrodušno. Ko so deklice izbrale svoje izvoljence, so se pričele določnejše zibati po ritmu, kakor ena sama stonoga žival, velike sile in lepote. Boki so se jim premikali sunkoma in grudi so dajale takt. Z nogami uprtimi čvrsto v tla, so krožile samo s trupom v gibih, ki so bili tako čutni, da so moškim kar sijale oči. Izvoljenec vsake izmed plesalk pa je oponašal njene gibe. Dekliške prsi so se vrtele v polkrogih, trebušne mišice so se premikale kar' same. Vrgle so glavo nazaj in izdihnile skozi pol odprte ustnice. Tedaj so se mladeniči primaknili. Položili so črne roke na dekliška telesa, božajoč jih nalahko po zaokroženih bokih, ramenih in prsih. Dihanje plesalcev je postalo kar slišno. Roke so se premikale kakor veliki črni pajki in ko se je prijem pojačal, so ležale plesalke pol mrtfe v močnih rokah svojih izvoljencev. Bobnanje se je povečalo. V krog je stopila Cafa. V vsaki potezi njenega telesa se je odražalo izzivanje in neodoljivo vabilo. Prvič ■ sem občutil črno človeštvo in spoznal, da obstaja brez obleke. Bilo je nago in cevasti rokavi in gumbi in stroji niso prišli na svet z njim in mu ne bodo sledili iz njega. Cafa se je vabljivo smehljala. Zapeljivost je izžarevala iz vse njene osebe. Njene roke so bile iztegnjene vodoravno za njenim hrbtom in sklenjene, njene bujne prsi so j se tresle pri vsakem odsekanem koraku in njena stegna so se premikala naprej in nazaj, naprej in nazaj. Tedaj je s krikom skočil v krog orjaški domačin. Zarjovel je kakor pošast. Bil je čarovnik Zadaka. Posnemal je njene gibe neokretno in se ji je hotel približati, kakor pohotna zver. Izmikala se mu je in ga je po malem vodila v polno luč ognjev. Premikala se je napeta, sikala in se zvijala, kakor kača, njeno telo je trepetalo, kakor da bi jo kdo bičal. Gibi so postajali hitrejši in hiitrejšj, trzaji hujši. Nenadoma se je ustavila trepetajoča in v očeh se ji je izražala silna nejevolja. Čarovnik je položil nanjo roke in jo pritegnil k sebi. Izvila se mu je, a on je planil za njo z razprtimi rokami, Se preden jih je ponovno položil nanjo, je 'odločili, da poiščejo črnega izdrla iz niza korald, ki so ji krasili ledja, majhno bodalo, kriknila: «Mo dibele niama so ti mbi» (Ti čarovnik si -za mene žival) in ga je zabodla v prsi. Zadaka se je prijel za ranjeno mesto in se je opotekel med gledalce. «Ho anjo-to!» (Ubij moža-leoparda!) je še zavpila kraljica. Bobnanje je prenehalo. Nekaj časa ni bilo slišati nobenega glasu. Tudi Cafa je molčala, a zdelo se mi je, da bo vsak čas izbruhnila v jok. Znojila se je, kakor da bi prt hajale solze skoti njeno kožo. Zopet so se njene napete grudi dvigale in padale in potne srage so polzele v mehurčkih po njih. Ustnice so ji trepetale in v očeh je imela čuden sijaj. Nato je spregovorila s kričečim glasom. Rekla je, da noče mož-leopardov, da jih sovraži, kakor sovraži strahopetce. Njen izvoljenec bo samo tisti, ki bo maščeval smrt njenega očeta. Zato je potrebno, da ubije krvoločnega demona, črnega leoparda. Ni bila podobna ženski, pač pa ponosni in maščevalni živali, ko je to povedala. Vse njeno telo, o-braz, trebuh, prsi, roke in celo ustnice so bile iztegnjene proti gozdovom, kjer naj bi se črni leopard skrival. Drugi dan so se domačini leoparda in ga ubijejo. Čeprav je vedela o 34 smrtnih primerih vsa okolica in čeprav je bilo ugotovljeno, da so bili napadalci pravi leopardi, je ostalo pleme napram vsemu temu ravnodušno. K dejanju jih je pripravila šele ženska, prekanjena in odločna kraljica Cafa. Oboroženi s kopji in ščiti in rdeče pobarvani po telesu, so se vojščaki zbirali pri mojem bivališču, da bi izvedli kolektivno maščevanje. Mnogi so imeli skrito upanje, da ga bodo osebno izvedli im si s tem pridobili kraljičino naklonjenost. Sonce se je odbijalo od njihovih naoljenih obrazov in novo nabrušenih kopij, ko so si s plesom ustvarjali razpoloženje in pogum na težek podvig. Čarovnik Zadaka je izdihnil zaradi rane, ki mu jo je prizadejala Cafa, še preden so ga domačini mogli ubiti. Bolje je bilo tako, kajti četudi bi okreval, ne bi ušel kruti kazni, ki bi ga doletela. Cafa je vedela, da je bil glava organizacije mož-leopardov — «Anjoto» — in da je moril nemočne žene in otroke. V te kraje se je zatekel iz Konga, kjer so zaradi njegovih zloči nov obesili nekaj nedolžnih ljudi. Ti so namreč najprej priznali, da so morilci, pred usmrtitvijo pa so zanikali krivdo. nAnjoto* morilci so jih pregovorili, da se priznajo za krive, da bi na ta način odvrnili preiskavo med svojimi kadri, ki so terorizirali ljudstvo in preprečili s strahotnimi maščevanji vsak odpor. Dr. A. LENARD (Konea jutn) Istočasno lahko poskrbi tudi za večerjo. Očisti naj solato ali skuha fižol v stročju ali rdečo peso. Obenem se tudi kuha ali peče meso, ki bo s pripravljeno zelenjavo sestav-ujalo dobro, mrzlo večerjo. Gospodinja bo na ta način prosta ves popoldan do trenutka, ko bo treba postreči z večerjo. Po kosilu, ko pritisne najhujša vročina, bo za vsakogar najbolje leči v posteljo pri zastrtih oknih in skušati zaspati kakor zvečer Ko se je tako dobro odpočila, gre tudi gospodinja malo na kopanje. Ako pa je od kopališča zelo oddaljena in ne utegne, se lahko tudi doma sonči na terasi ali balkonu (če ga ima). Tista pa. ki obojega nima. se bo potrudila ujeti v sobi sončne žarke, ki silijo skozi odprto okno. Ce se med takim sončenjem popolnoma sprosti in nič ne misli, bo morda imela občutetk, da se nahaja daleč na obali. Na splošno naj si gospodinja tako uredi, da bo ob svojem dopustu imela čim manj dela (ko že njen dopust ne obstaja brez dela). Temeljito čiščenje stanovanja, kakšno pleskanje ali preurejevanje naj odloži za jesen. Takrat bo imela več novih moči in veselja do dela, ko ne bo več tako hude vročine. Ako pa bi še kateri bil dolgčas na takih počitnicah naj se ozre na tuje turiste,' ki si ogledujejo naše mesto. Spoznale bomo, da je tu še mnogo zanimivosti, ki jih nismo videle, čeprav smo tu rojene. Razen letošnjih poletnih novosti, kakor so v Miramaru ((Luči in zvoki« ter «aliscafo», ki vozi dnevno v Benetke, imamo v Trstu akvarij, razne muzeje, slikarske razstave itd. Pojdimo za turisti in si vsak dan nekaj oglejmo. Razširile si bomo svoje obzorje pod prijetnim vtisom, da smo nekje daleč na potovanju. Privoščimo otrokom domačega sladoleda Ker je sedaj že kar precej mamic, ki jim krasi kuhinjo ponosni hladilnik, bi bilo res škoda, da ne poskusimo pripraviti same sladoled. Marsikatera si bo predstavljala, da je to zelo težko in komplicirano delo. V resnici pa je zelo preprosto in uspeh zagotovljen, če se držimo navodil, ki so v receptu. Doma priprav- HiiMiiiimiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiimmtiiiMtiiHiitiHiitiiiiiiMmiHifttiiitiiitiiiiitiitiiii Obojestransko veselje Eisenhower Hruščev iiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiniiHiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiniiMiMiiiiHiiiiMiiiiiiimiiHiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Razširjene žilice na obrazu Razširjene žilice na obrazu in nosu niso redek pojav. Opazne postajajo včasih že v puberteti, najbolj pogoste so pa pri ženah v klimakte-riju, zlasti še pri tistih, ki imajo zelo fino in suho kožo. Pri širjenju žilic na koži razlikujemo tri stopnje. Za prvo stopnjo je značilna kožna rdečica s fino razširjenimi žilicami, v drugi stopnji nastanejo rdeči mozoljčki, ki se zagnoje, medtem ko je za tretjo stopnjo značilna vijoličastordeča koža. Razširjenje žil nastane predvsem zaradi slabe elastičnosti kože in pa zaradi preslabega prekrvavljenja. Pri razširjenju žilic imajo važno vlogo tudi zunanji či-nitelji, kot na primer umivanje s prevročo ali premrzlo vodo čez merno sončenje, toplota pri štedilniku in podobno. Poleg teh zunanjih činitelj prihajajo v poštev tudi notranji, in sicer motnje v prebavilih ter nepravilno delovanje žlez no-tranjic. Zdravljenje obstoji v tako imenooani diatermokoagula-ciji, ki jo izvaja izkušen zdravnik ter v uponabi raznih mazil. Važno vlogo pri zdravljenju, oziroma preprečevanju ima dieta. Ogibati se moramo mastnjih juh, začinjenih jedi, prekajenega mesa, špinače, zelja, premočne kave, čaja, alkohola in čokolade. Hrana naj bo pretežno rastlinska, brez o- mak in praženja. Priporočljivo je kislo mleko in sadje. Ker imajo ljudje, ki imajo razširjene žilice na obrazu, navadno suho kožo, je nega kože velikega pomena. Miljenje škodi namesto mila uporabljamo 'kumarčin sok ali pa olje. Škodljiva je tudi uporaba kolonjske vode. Prav tako tudi čez merno sončenje in izpostavljanje direktni toploti ob štedilniku in odprtem ognju. Kožo je treba zaščititi z mastno kremo, alasti če je presuha. Dober recept za mazilo je sledeč: 3 grame cinkovega oksida, 30 gramov lanolina in 100 gramov vazelina. Dr. S. B. «K»njski rcp> vzrok plešavosti «Konjski rep« ni več v modi, kar pomeni, da je obsojen na smrt, ker so zakoni mode neizprosni To vemo vsi, bodisi iz izkušnje, bodisi iz kulturne zgodovine. Toda zgodovina in izkušnja nas učita še nekaj: moda se vrača. Neki je ameriški dermatolog je v strokovnem časopisu «Dermatološki arhivu napisal članek o svojih iz-slednik iz klinične prakse in opominja matere: Ne dopuščajte svojim hčerkam, da češejo lase v konjski rep, ker bodo plešaste pred 20 leti! Isti dermatolog navaja po- drobnosti, kako so mu v teh poslednjih letih povorke zaskrbljenih mater vodile v ordinacij osvoje otroke in to vedno iz istega razloga: njihovim hčerkam so v čopih izpadali lasje; pranje in masiranje ni nič koristilo. Za to bolezen je bilo lahko postaviti diagnozo. Toda kaj je povzročalo to bolezen? Končno je zdravnik nekega dne, kakor da je nenadno spregledal^ ugotovil, da so vse njegove mlade pacientke imele enako frizuro — tako imenovani skonjski rep». V predpostavki, da je v tem glavni vzrok za obolenje, je vsem predpisal enako zdravljenje, namreč spremembo frizure. V večini primerov je to zadoščalo, da so izginili vsi simptomi bolezni; kjer pa sprememba načina česar ja ni pomagala, niso pomagala nobena druga sredstva. Spričo okoliščine, da lasje ne rastejo pokonci, ampak je njihova rast usmerjena bolj proti čelu, vleči lasje proti zatilniku, pomeni dejansko nasprotovati naravi — zatrjuje omenjeni dermatolog. Če to delamo stalno in gro-bot kakor je to primer pri konjskem repu, bodo lasje na svoj način protestirali. Dražene dlačni ce povzroče vnetje lasišča, pojavi se rdečica, nato pa prhljaj, srbež, morebit ipa tudi gnojni izpuščaji. Po nekaj mesecih se na nekaterih krajih lasje razredčijo, končno pa na nekaterih mestih povsem izginejo in zapuste golo kožo v velikosti nohta. Ce se še nadalje upiramo naravi, se gole površine povečajo, zlasti na robu čela, okrog ušes in na zatilniku. Tedaj se navadno že išče zdravniška pomoč, toda na žalost se nesreča ne da več popraviti: narava odklanja «pogozdovanje» golih mest. Mnenje omenjenega dermatologa ni osamljeno v krogih strokovpjakov. Tudi angleška zdravnica dr. Agne-za Setoil, je prav tako obsodila sblaznost» konjskega repa v svojem članku, ki ga je priobčila v «Britanskem dermatološkem vestniku». O-menjena zdravnica opozarja, da je ista oblika plešavosti razširjena med ženskami na otoku Groenlandu, ker tam ženske češejo lasje v konjski rep že od pamtiveka. Ijen sladoled je tudi ' mnogo boljši in okusnejši od kupljenega, Glavni sq sledeči, recepti: Najprej vzemi iz hladilnika posodico za led, dobro jo o-peri in obriši ter prazno postavi spet v hladilnik *a Pfi" bližno pol ure. Vaniljev sladoled. Dobro stepi 4 rumenjake s 4 žlicami sladkorja (20 minut). V lončku zavri pol litra mleka z vaniljo, odstavi od ognja, pri-deni umešane rumenjake s sladkorjem ter mešaj dalje z leseno žlico, da se kuha v sopari. (Lonček s kremo — * kozici vrele vode). Pazi. da krema ne zavre in tudi voda v kozici ne sme vreti, zato drži majhen plamen Ce bi zavrela, bi jajca zakrknila in se ne bi več zgostila. Ko se krema zgosti, je gotova. Dolo-ži še nekaj žlic stepene smetane ali žlico presnega masla ter pusti, da se popolnoma shladi. Vzemi iz hladilnika suho in ohlajeno posodico za led, v katero vlij pripravile-no kremo. Posoda naj ne bo polna do vrha, ker se sladoled še napne. Postavi hladilnik na najhladnejšo stopnjo, postavi vanj posodo s kremo, katero premešaj z leseno lopatico vsakih 10 minut v času pol ure. Nato pusti še približno 2 uri in sladoled je gotov. Ne sme biti pretrd, ker se rad mrvi. Ce želiš napraviti čokoladnega, dodaj kremi malo stopljene čokolade. Breskvi n sladoled. Olupi in nareži v posodo za led pol kg trdih breskev in jih posuj s 100 g sladkorja. Nato pretlači v skledo pol kg mehkih breskev. Skuhaj kremo iz 2 celih jajc, 100 g sladkorja in sok dveh limon. Ko je krema ohlajena, jo primešaj pretlačenim breskvam ter vse skupaj zlij na narezane breskve ter postavi v hladilnik. Jagodov sladoled. Kuhaj v četrt litra vode 20 dkg sladkorja, da se potegne. Sirup ohladi in dodaj pasirane jagode, limonin sok ter malo smetane. (Lahko vsej tej masi dodaš še vaniljevo kremo kot za vaniljev sladoled). Na isti način moreš uporabiti različno sadje. HOROSKOP JLA DANES- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Če bi radi dosegli še večjo samostojnost, so vam okoliščine naklonjene. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Zdelo se vam bo, da vas ne raeumejo, toda pri tem gre le za vtis. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) — Zelo vas bo razveselilo zbližanje med vašimi prijatelji in prijatelji osebe, ki vam j4 pri srcu. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) — Ničesar vam ne bo uspelo in le z velikim naporom boste kos neki zapleteni zadevi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Čutili boste potrebo, da menjate svoje dosedanje navade in da si uredite življenje na drugačnih temeljih, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Uspeh nekega prijatelja vam bo v posebno zadoščenje, kar bo ugodno vplivalo tudi na vas. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Zašli boste v težave, če boste poslušali glas srca, namesto da bi se ravnali po zdravi pameti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) .— Načrti, ki ste jih napravili skupno z ljubljeno osebo, imajo veliko verjetnost za uspeh. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Ce boste napeli vse sile, boste dosegli cilj, ki ste si ga postavili. Mnogo veselih novosti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Uspelo vam bo vskiaditi težnje srca s potrebami -vašega intelektualnega življenja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Nekatere spremembe v vašem dosedanjem načinu življenja. bodo izboljšale vaše sedanje stanje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Nudila se vam bo prilika, da se sprijateljite z osebo, ki vaa izredno zanima. tl tj ' I I — Jaka!.., nikoli si ne bi tako grobi I . I • mislila, da more biti človek PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — Goriško-beneški dnevnik iz kolonije v Devinu ( V o bil9 sindikalnim organizacijam in parlamentarcem Pokrajinske oblasti šele sedaj uvidele potrebo po skupni akciji Letos nam padavin ne primanjkuje -f- Včeraj veliko neurje na Goriškem in v Brdih 18. avgusta bo sestanek delegacije, ki je bila v Rimu, pred zaporo oddelka OMFA, s predstavniki vseh zainteresiranih kategorij * Takšna akcija je bila potrebna pred njihovim neuspelim potovanjem Aktivnost sindikalnih organizacij v naši pokrajini in aktivnost vseh političnih strank (izvzemši Krščanske demokra. cije), da se po velikem šmarnu izvrši skupna velika akcija, ki naj prepreči zmanjšanje industrijske dejavnosti v našem največjem industrijskem centru v tržiškj CKDA, je povzročila med demokristjani naše pokrajine upravičen strah. Njihovo dosedanje delovanje: letanja v Rim, obljube, ki so jih prineslil pa se Biso izpolnile, marveč smo do. živeli zaporo oddelka OMFA, ki je dal zaslužek nad 1000 de. lavcem, je pokazalo jasno vsem delovnim ljudem naše pokrajine, kakšna je stranka, ki si lasti pravico, da se proglaša za krščansko in človekoljubno, da skrbi za delavca in kmeta in da ji je pri srcu razvoj naše pokrajine, končno pa se razgoliči z dejanji, ki bodo imela usoden pomen za nadalj. nji gospodarski obstoj goriške pokrajine. Predsednik pokrajinske u prdve dr. Culot, predsednik Trgovinske zbornice Bigot, žu. pan Tržiča Cuzzi so verjetno na pobudo Krščanske demokracije, ki se razumljivo v teh dneh ne upa več javno nastopati, sklicali za 18. avgust vse predstavnike zainteresiranih kategorij, sindikatov in parlamentarce naše pokrajine, 'da bi skupno izdelali načrt akcije za posredovanje v Rimu in pri odgovornih oblasteh. Verjetno se hočejo s tem v vodstvu Krščanske demokracije, ki se je poslužila istih ljudi, ki so bili v Rimu, pa se iz njega vrnili s polnim žepom praznih obljub, medtem ko je bilo že v zraku čutiti zaporo OMFA in zmanjšanje proizvodnje v pol-državnih podjetjih naše pokrajine rfa sploh, nekako vključiti v protestno akcijo. Pokazalo se je namreč, da so delavci, odnosno njihove sindikalne organizacije in pa vse ostale politične stranke odklonile vsakršen poseg v akcijo KD, na kateri leži krivda za sedanjo gospodarsko krizo. Pa menda ne bi hotela Krščanska demokracija zopet sebi pripisati kakršenkoli uspeh, ki bi bil rezultat upravičene protestne akcije v naši pokrajini? To bi bil višek nesramnosti in tega jim prav gotovo nihče ne bo do-vhlil, saj so se pokazali v pravi luči takrat, ko je bil čas, da se z veličastno, močno akcijo preprečijo manevri nekaterih ljudi v Rimu, ki jim gre na živce obstoj in nadaljnje izboljšanje stanja v poldržavnih podjetjih na Goriškem in v Tržiču. Nezgoda otroka v Gabrijah Ko je bil včeraj dopoldne 7-letni Altiero Maurič iz Trsta, Ul. Garibaldi 4 na izletu s starši na Goriškem, je moral zaradi prejetih poškodb pri igri v bolnišnico Brigata Pavia. Deček se je, medtem, ko so bili starši v neki gostilni na Tržaški cesti, igral na cesti; nenadoma pa je izgubil ravnotežje in padel, pri čemer se je močno ranil v čelo in prejel tudi druge poškodbe, tako da so morali poklicati rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico, od koder pa je po prejeti pomoči lahko odšel s starši nazaj domov. PRI SV. ROKU V GORICI Živahne priprave za bližnje praznovanje Tudi letos bodo v delavski četrti pri Sv. Roku za gradom svečano proslavili svojega pa-trona sv. Roka. 2e več dni čistijo ulice in pripravljajo na nogometnem igrišču «br-jarje» ter kioske za vse tiste, ki se bodo udeležili tradicionalnega praznovanja v tej stari mestni četrti. Posebno veselo bo v soboto 15. in v nedeljo 16. avgusta, ko bo v venem prostoru veseli orkester vabil na ples, številna darila pa k srečolovu, ki je ena izmed omiljenih iger prebivalcev tega značilnega predela našega mesta. -—-«»----- Vpisovanja v slovensko srednjo šolo Ravnateljstvo gimnazije-lice ja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da je vpisovanje v vse razrede odprto do 20. septembra. Popravni izpiti za vse razrede se pričnejo v sredo 2. septembra 0b 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Seja občinskega upravnega odbora Sinoči ob 18. uri se je se- ta! upravni, odborjgoriške^a b4m, * st občinskega svfta. Seji je pred. sedoval dr. Poterzio, ker je župan dr. Bernardis na počitnicah. Razpravljali so o raz- Briški vinogradniki so izstrelili veliko število raket proti toči - Slabo vreme prestrašilo turiste, ki so zapustili «campinge» v Gradežu in Sesljanu Kakor drugod v Severni 1-taliji, na Gorenjskem in na Koroškem je v pretekli noči veliko neurje vladalo tudi nad Goriško in Brdi. K dežju se je pripravljajo že vse popoldne v torek, saj je bilo kljub soncu vreme vlažno in pritiskala je vročina, ki je značilna pred deževjem. Po polnoči se je začelo bliskati nad mestom in okolico in grmelo je skoraj do jutra. Neurje je predvsem prestrašilo naše vinogradnike, ki so, upamo ob pravem času, izstrelili proti pretečim oblakom številne rakete, da preprečijo škodo, ki bi bila v tem času za grozdje nepopravljiva. Saj ni niti 10 dni od tega, ko je toča in slabo vreme hudo prizadelo naše kmetovalce v St. Mavru in na Oslavju, ker jim je uničilo skoraj 30 odstotkov vinskega pridelka, 1-sto se je pripetilo v omenjeni noči med petkom in soboto (1. avgusta) tudi onstran meje pod Gabrijelom in v 'Šolkanu. Tokrat še nimamo potrebnih podatkov iz naših okoliških Samo ob popoldnevih in sicer od 10. do 21. avgusta bodo v Podgori zaprte sledeče trgovine jestvin: Brešan Bruna, Sinovi Klau-čič, De Zorz Gisella, Terpin Ave por. Majo, Vianni Luigi, Gregorič Ivan (zadruga), ter naslednje trgovine s sadjem ] in zelenjavo, mlekarna in pekarna: Henrik Nanut, Ivan Širok, Sergij Škorjanc. «»------ Ko so deklice v koloniji v Devinu opazile, da se je iz avtomobila izkobacal naš fotograf. so se takoj nastavile na ograjo. Mario je nekoliko pogledal skozi tisto svojo škatlo — pa je bilo. Tako je nastala slika na desni. Toda potem je bilo treba napraviti še bolj «organiziranon fotografijo. Trajalo je nekaj časa, preden so se vse deklice zbrale in se postavile ter posedle tako, kot je fotograf hotel. Toda končno je tudi to uspelo in na spodnji sliki vidimo kompletno kolonijo Tri štipendije za atomiste Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo sporoča, da je Fondazione Scaglioni razpisala konkurz za tri štipendije, ki bodo omogočile izpopolnjevanje pri univerzitetnih inštitutih v Evropi in A-meriki v naslednjih strokah: jedrska kemija, jedrska fizika in jedrsko inženirstvo. Za vsako štipendijo je določila 900.000 lir. Kdor želi, naj naslovi proš- krajev, vendar je upati, da so njo na navadnem papirju na pozne nočne ure na priredit- nih upravnih vprašanjih. iiiiiiMiMiimiiimiiMiiiiiiiiiiiiMMiiMiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiifuiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiii Sporočilo ministra za javna dela Tognija 50 milijonov l novih ljudskih rakete preprečile točo, ki je že tolikokrat neusmiljeno prizadela naše pridne vinogradnike. Veliko neurje je vladalo po ptefetlh poročilih' tudi ’ v Gradežu, kjer je veter izrul več dreves v mestnih drevoredih ter spravil m, beg veliko šte-vil»,turistov, ki so prebivali v mestnem cttmpingu. Tudi turisti v sesljanskem campingu so morali iskati bolj varno za-uoctsce m ju poznih aačnift...u-rah reševati, kar se je rešiti S tem bodo krili polovico proračuna ustanove IACP za uresničitev obsežnejšega programa gradbene dejavnosti v Gorici Minister za javna dela To-gni je v posebnem telegramu goriškemu prefektu sporočil, da je njegovo ministrstvo odobrilo 50 milijonov lir Zavodu za gradnjo ljudskih stanovanj v naši pokrajini. S to vsoto bo krita polovica stroškov, ki jih bo imela ustanova IACP za uresničitev njenega načrta o gradnji ljudskih stanovahj v bližnji bodočnosti v naši pokrajini. Z izvedbo omenjenega načrta bj v precejšnji meri lahko omilili stanovanjsko kjx zo, ki je pri nas, posebno, v delavskih četrtih, še vedno zelo pereča. «»-------- za otroške vrtnarice Otroške vrtnarice, ki bi se hotele začasno zaposliti v občinskih otroških vrtcih v prihodnjem šolskem letu 1959-60. lahko vložijo prošnje na kolko-vanem papirju za 100 lir na župana občine do danes. K prošnji je treba priložiti vse potrebne dokumente, ki bodo dokazali upravičenost prošnje za namestitev. Celo-letpa plača bo znašala 528.000 lir, letno bodo prejele 13. plačo in mesečno doklado 2.400 lir ter družinsko doklado. PO VESTEH IZ RIMA Zahtevajo znižaujc cen umetnim Iz Rjm-a se je izvedelo) -da se je vršila pn generalni sekciji medministrskega tajništva za znižanje ceh posebna seja, na kateri sb razpravljali „o potrebi znižaigja' cen umetnfm gnojilom, ki pomenijo za razvoj kmetijstva po vsej državi važno postajo. O potrebi znižanja cen gnojilom tj so govo- rili in nato dalijsvoje fpredlo-ge predstavniki kmečkih orga. nizacij in predstavniki indu- jtrijcev, ki se bavijn s proizvodnjo umetnih gnojil. IHItmMmilltlllimHlllllllllllllllMIlHlIllllllUlllltllltlllllHIlJtHtlIMmilllUllltlllllllHIIIIIIIIIIIIIIIMIIitItlllHIIIIiniltlllMAHfimiltIfllKIHIIIlillllll Pismo iz Nove Gorice Za potrebe gostinstva grade dva moderna objekta Močan buldožer je že začel izkopavati temelje za hotel, ki bo imel 60 sodobno opremljenih ležišč ■ Planinsko društvo iz Nove Gorice pa pridno gradi novo planinsko kočo na Katerini Na prostoru pred novo re-! stavracijo in kavarno v Novi Gorici, ki bo odprta v začetku oktobra je včeraj močan buldožer začel izkopavati še temelje za nov hotel. »Hotelski prostori v katerih bo 60 sodobno opremljenih ležišč, bodo povezani z restavracijo tako, da bodo novi in že obstoječi prostori po dograditvi ena celota. Za gradnjo in opremo hotelskih prostorov je odobrenih blizu *> milijonov dinarjev. In ker so potrebna sredstva zagotovljena je pričakovati, da se bo izgradnja odvijala po predvidenem načrtu, tako da bodo novi prostori služili svojemu namenu že prihodnje leto. Sploh pa se gostinstvu v novogoriški občini, ki se do sedaj res ni moglo ponašati s privla.nimi lokal), obeta, da bo v prihodnjih dveh mesecih dobilo dva nova moderna objekta; restavracijo in kavarno v Novi Gorici in novo «Kekčevo» kočo na Katerini. Z novimi restavracijskimi ln kavarniškimi prostori, ki sodijo med najbolj sodobno u-rejene in opremljene na širšem področju, bo v Novi Gorici končno rešen problem gostišča za potrebe ljudi novega mesta; zadovoljili pa naj bi tudi zahtevam in potrebam, ki nastajajo v zvezi z maloobmejnim prometom in razvijajočim se turizmom. Skoraj v istem času kakor nova restavracija bo dograjena tudi planinska koča na lepi razgledni točki — Katerini. Gradi jo marljivo planinsko društvo ir. Nove Gorice, katerega zamisel in delo v zvezi z gradnjo je hvale vredno Del že skoraj urejenih prostorov in načrti po katerih dokončujejo urejanje še preostalih prostorov in okolja pa kaže, da bo ta postojanka pritegnila še mnogo več ljubiteljev narave in krajših izletov, kakor jih je prejšnja lesena koča, ki je bila vsako nedeljo zasedena. Nova postojanka že dobiva res privlačno končno podobo in bo imela razen restavracijskih prostorov za večje število obiskovalcev še dvajset ležišč. Tik pred kočo pa se bodo ljubitelji plesne glasbe lahko tudi zavrteli, medtem ko bodo otroci in starejši našli lepo urejene mirne kotičke med grmičevjem okrog koče, Vše to in pa načrti za modernizacijo ln povečanje zmogljivosti v hotelu na Lokvah,,,kaže, da bo gostinstvo v novogoriški občini, zlasti v Novi Gorici že letos, še bolj pa prihodnje leto, lahkp nudilo domačinom, obiskovalcem iz I-talije in drugim turistom mnogo več ugodja, pa tudi boljšo postrežbo, kakor jo je do sedaj. To je tudi zelo potrebno saj ,so zahteve in potrebe doma-J čih gostov, enako pa obisk in zahteve inozemskih turistov iz leta v leto večje. Kot pridobitev za turizem, ki jo bodo pozdravili vsi mo-toturisti so tudi novi kilometri asfaltirane ceste na poti, ki je najkrajša za avstrijskega ali nemškega turista da pride do morja, t j. na cesti Kranjska gora - Vršič - Nqya Gorica - Sežana - Koper. A-sfalterji tehnične sekcije u-prave za ceste ljudske republike Slovenije so prve dni avgusta asfaltirali 23 km ceste Bovec - Trenta. Sedat so dali prvo plast asfalta. Ce bo vreme ugodno pa računajo, da bo ta del ceste popolnoma končan do konca avgusta. Te dni so začeli polagati prvo plast asfalta tudi na cesti Sežana - Tomaj v dolžini 6 km, drugo plast pa bodo položili čez štirinajst dni. To in že skoraj končano asfaltiranje ceste Šempeter - Dornberk, kaže da bo na tej cesti letos položen asfalt v dolžini nad 40 km. Zadostoval bi le še en močnejši zalet, pa bi bila cesta od Trente do Divače in naprej do morja v celoti asfaltirana. Delo so opravili v glavnem z avtomatskimi in polavtomatskimi stroji in so na odseku ceste Bovec - Trenta v enem dnevu asfaltirali kar po tri do pet kilometrov ceste. J. J. dulp pred vodnimi curki, ki so. jim z iseh' strani silili v šo- Urnik trgovin za veliki šmaren Po sporočilu goriške trgovinske zbornice bodo imele trgovine za veliki šmaren sledeči urnik: Petek 14. avgusta: vse trgovine bodo lahko zvečer odprte do poljubne ure. Pekarne in mlekarne bodo morale poskrbeti za zadostno količino blaga. Sobota 15. avgusta: razen cvetličarjev, ki bodo imeli odprte trgovine samo do 13. ure bodi}, vse ostale trgovine, tudi pekarne in mlekarne, zaprte ves dan. Nedelja 16. avgusta: trgo- vine bodo odprte samo v dopoldanskih urah in sicer mlekarne in pekarne do 12.30, mesnice do 11. ure in trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. ure. Vse ostale trgovine, tudi cvetličarne, bodo zaprte ves dan. Zapestje si je zlomila Včeraj dopoldne ob 9- uri so poklicali rešilni avto Zelenega križa v Ul. Vittorio Ve-neto 45, kjer se je pri padcu po stopnicah ponesrečila 44-letna Vera Budihna. Čutila je močne bolečine predvsem v levi roki in ko so jo v bolnišnici Brigata Pavia pregledali, so zdravniki ugotovili zlom levega zapestja. Budihnova je ostala v bolnišnici, kjer ji bodo roko spravili v mavec. Zaprte trgovine za počitnice Goriška ZVčža trgovcev o-pozarja, da so zaradi poletnih počitnic zaprte sledeče goriške trgovine: Podjetje S.M.U.T., na Travniku 20, od 15. do 23. avgusta, Braunizer-Magris, Ul. Leopardi 24, od 12. do 14. avgusta, Makuc Ivan, Korzo Verdi 16, od 16. do 31. avgusta, Mikiuš Karmela, Ul. Oberdan 6, od 15. do 20. avgusta, Bric Ivan, Ul. Croce 4, od 15. do 20. avgusta, Sarotrato Antonia, Ul. Rafut, od 10. do 31. avgusta. umi Hilli itiimf Hlini iiiniinnni iiiim itiiltMlut TEMPERATURA VCEHAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo ob 4,15 in sicer 16,8 stopinj, naj višjo dnevno pa 21,4 ob 17. uri. Vlage 94 odstotkov. Padlo je čez noč in do 14. ure popoldne 27,8 mm dežja (na letališču). DEžjURNA LEKARNA Danes ji čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72. KS------- Ki no v Goriči CORSO. 17.00: «Vojašiki dopust v Parizu«, T. Curtis, V. Leight, v barvah in v cine-mascopu. VERDI. 17.00: «L’adultero», I. Mitchel. VITTORIA. 17.15: »Poljubi pošasti«, prepovedano mladini pod 16. letom. CENTRALE. 17J30: «1 miste-riali«, v technicolorju. MODERNO. 17.00: «2ene in voli«. Gino Cervi. tajništvo Fondazione Scaglio-ne pri Cassa per il Mezzogior-no, Piazzale dei Congressi 20, Roma, (EUR), do 15. septembra tega leta s priporočenim pismom. Potrebna pojasnila daje tajništvo zgoraj omenjene ustanove, kjer je na razpolago tudi besedilo konkurza. m -s ■ •llllllllflllllllMNIf IIIIIIIIIIIIIfMllltllllllllltllliaillllllllllllllllllfillllllllllllll lllllll inilllllll IIIIIHIII llllll II llllllllllllllllllllllllllllllll III lllltlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIllllllllltllllllltlllllllllllHIIIIIIIIIIIIUtllllllllllllllllllllllllllllllllll11*'111*1 Danes popoldne začetek «Portoroških prireditev» Plavalne lekme, koncerti, dirke z osliči, mednarodni plesni turnir in izvolitev ^portoroške vile» Organizatorji »Portoroških prireditev« so sestavili točen saored letošnjih prireditev. Začele s« bodo danes popoldne ob 17. uri z odprtim plavalnim prvenstvom Pirana, ob 18. uri pa bo tekmovanje ribiških čolnov. V petek popoldne ob 17. bo piranska pionirska godba priredila koncert v Portorožu, ob 18. uri pa bodo tradicionalne dirke z osliči v Luciji. Glavna prireditev bo v soboto zvečer, ko bodo volili »vilo Portoroža«. Zanimivost te prireditve bo v tem, ker bodo nastopile najboljše ple- salke z vseh plesišč na koprski obali. Za prve tri so predvideli pokale in spominske nagrade. V nedeljo 'dopoldne bodo v Portorožu plavalne tekme ter vaterpolo tekma Piran - Koper. Popoldne pa bo v Portorožu pionirski troboj v malem rokometu Celje - Piran - Koper. Portoroške prireditve se bodo zaključile v ponedeljek z odprtim prvenstvom Portoroža v tenisu, z mednarodnim plesnim turnirjem ter z nočnim križarjenjem po portoroškem zalivu. lieprske pristanišče projektiratij za zmetHiivest 2.CCC.CCC ten lem Do konca leta računajo, da bo promet v novem pristanišču dosegel 100.000 ton, skupno s starim pa 150.000 ton - Za prihodnje leto pa predvidevajo izgradnjo nadaljnjih 135 metrov operativne obale Kakor je znano, so prvo etapo koprskega pristanišča (136.5 m operativne obale) dogradili lani v novembru. Pristanišče ima torej komaj dobrih sedem mesecev življenja. Pričakovali bi. da bo promet glede na začetne težave v prvih sedmih mesecih pod jugoslovanskim povprečjem. Vendar bilanca kaže, da si je pristanišče hitro pridobilo sloves in doseglo 1000 ton prometa na meter operativne obale, kar je okrog 200 ton nad jugoslovanskim povprečjem. Letos je šlo skozi pristani- iiiMiiiiiiliiiiMiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Avstrijski gospodarski tisi o cestnih zvezah s Trstom Gradnja avtostrade Dunaj-Trbiž in vprašanje zveze skozi Ture Obe cesti zanimala neposredno tržaško pristanišče - Članek o gospodarskem položaju v Trstu Avstrijski gospodarsiki list ((Internationale Wirtsch»ft» objavlja članek o korošikih prometnih vprašanjih zlasti v zvezi s cestami in omenja pri tem tudi gradnjo dveh cest. ki zanimata tudi Trst, V uvodu omenja, da je bila Koroška vedno važno mednarodno cestno im železniško križišče in vozlišče, da pa so sedanje cestne zveze nezadovoljive, ker ne zmorejo naraščajočega prometa. Državni cesti, ki se v Celovcu stekata z Dunaja in Gradca, sta prenatrpani, cesta iz Celovca v Beljak pa je zlasti ob Vrbskem jezeru, kjer pelje skozi letoviščarsike kraje, tudi zelo ozka. Zaradi tega so pred dvema letoma začeli širiti in popravljati cesto, ki gre iz Neumark-ta na Štajerskem skozi Št. Vid in Feldkiirchen ob Osojskem jezeru v Beljak. Letos bodo dokončali del ceste do Feld-kirchna, prihodnje leto pa do Beljaka. Tako bodo razpolagali s cesto, ki bo široka 9 metrov, bo nekoliko skrajšala razdaljo med Beljakom, Štajersko in Dunajem in se izognila Celovcu ter Vrbskemu jezeru. Toda to je le začasna rešitev, kajti v deželnem kakor v vsedržavnem obsegu posvečajo sedaj največjo pažnjo gradnja južne avtostrade, ki boi vezala Dunaj s Trbižem. Korošci zahtevajo, da se mora takoj po gradnji dela avtostrade Dunaj - Dunajsko Novo mesto začeti tudi del gradnje od italijanske meje proti Celovcu. Pri tem omenja član-kar, da je to še toliko bolj nujno, ker bodo v prihodnjih letih obnovili v Italiji ponteb-sko cesto med Vidmom in Trbižem. Pri tem pa je treba upoštevati, da obstajata dva načrta te avtostrade. Korošci bi hoteli, da bi šla po Dravski dolini skozi Celovec, južno Štajersko in Gradec, drugi pa zagovarjajo smer skozi Neu- mankt v srednji štajerski, ker bi bolje ustrezala povezavi z načrtom gradnje nemških av-tostrad. Ta avtostrada, o kateri so pred kratkim razpravljali tudi italijanski in avstrijski strokovnjaki na sestanku v Spit-talu, je seveda velike važnosti za Trst in Videm rn za vso vzhodno Italijo sploh. Toda medtem ko se člankar v avstrijskem listu sklicuje na bližnja dela na cesti med Vidmom in Trbižem, da bi pospešil dela na Koroškem, ni tu položaj tako ^ožnat, kot ga prikazuje, in vse kaže, da bomo v primeri z Avstrijci v zamudi. Druga avtostrada, za katero se Korošci potegujejo in ki bi bila velikega pomena tudi za Trst, naj bi povezovala v smeri sever-jug Salzburg s Koroško, za kar pa bi morali zvrtati predor skozi Visoke Ture meid Mallnitzem in dolino Gastein nekje v bližini železniškega predora. Sedaj veže obe deželi le cesta čez Nizke Ture, ki gre skoraj v višino 1700 m in ki je zato pogosto pozimi neuporabljiva. Seveda je tu še znana alpska cesta čez Veliki Klek (Grossglockner), ki pa služi le poletnemu turizmu. Pri zahtevi po gradnji te ceste se člankar sklicuje tudi na preobremenjenost železniške proge skozi Visoke Ture, saj vozi po njej do 90 vlakov na dan, ter na Švicarje, ki gradijo večje število cest z dolgimi predori. Kakor so graditelji železnic v preteklem stoletju zgradili progo skozi Visoke Ture, da so povezali Prago, Linz in Salzburg čez Trbiž s Trstom, je očitno, da bodo morali za »evropsko cesto št. 14» Trst - Beljak - Salz-bur - Praga - Šcečin izbrati skoraj isto traso — pravi člankar. Koroški in salzburški predstavniki so pred kratkim zahtevali od ministrstva za trgovino in obnovo, naj 6inaprej naroči, da se pripravijo načrti za to avtostrado. Kot se vidi,gre torej za velikopotezne načrte, od katerih se načrt gradnje avtostrade Dunaj - Italijanska meja že izvaja. Zato bodo morali pač tudi pri nas pohiteti, da ne zaostanejo za Avstrijci in za načrti gradnje avtostrad v Srednji Evropi sploh. Naj še mimogrede omenimo, da objavlja isti list tudi dopis pod naslovom »Trst: novi problemi in stare sikrbi«. V uvodu piše, da se Trst ne more rešiti svojih skrbi. K nerešenim vprašanjem preteklosti se kopičijo vedno nova vprašanja. ki zapletajo položaj v pristanišču ob Jadranu. Vsi načrti in poskusi, da bi pristanišče s pritegnitvijo sosednih držav ponovno pridobilo svoje staro zaledje, se izjalovijo zaradi nezaupanja Rima, ki ne mara pristati niti na najožjo omejitev svojih suvereni-tetnih pravic v Trstu, to je niti na pravico posvetovanja glede upravljanja pristanišča. V teh pogojih so morali ostati le na papirju tudi dogovori, sklenjeni pred nekaj leti med Italijo in Avstrijo. V teh razmerah pa tudi nj misliti na ((evropeizacijo« pristanišča v okviru načrtov integracije, za katero se v Trstu tako zavzemajo. Zato si ni mogoče predstavljati, kako bodo zaposlili 15.000 brezposelnih. Članek pravi nato. da pa se v Trstu zelo mnogo zida ter da se nudijo tudi precejšnje ugodnosti za gradnjo novih tovarn v industrijskem pristanišču, da pa- je zaradi raznih spletk že marsikatero podjetje propadlo. Nato omenja padec prometa v pristanišču ter pripominja, da pa je dosegel Trst uspeh z ustanovitvijo brazH-j skega skladišča za kavo. Končno omenja tudi nekatere uspehe v turizmu. šče 36.500 ton blaga. Pripeljalo in odpeljalo ga je 9 jugoslovanskih, 5 nemških, 4 i-talijanske, 4 japonske, 3 etiopske, 2 izraelski ter 1 grška in 1 honduraška ladja. Do konca leta računajo na 100.000 ton prometa v novem pristanišču, skupaj s starim pristaniščem pa 150.000 ton. Da bi lahko ta plan uresničili, bo seveda potrebna polna zainteresiranost slovenskih u-voznih in izvoznih podjetij. Prav zaradi tega so tudi sklicali posvetovanje v Kopru Dosedanja praksa je pokazala, da je koprsko pristanišče zelo prikladno za manipulacijo s tako imenovanim generalnim tovorom (les, južno sadje, sladkor, bombaž, ribe itd.). Vse blago te vrste so razvozili pred rokom in brez reklamacij. Ker ptide v poštev le razvoz s kamioni, so potrošniki dobili večino blaga neposredno v potrošna središča. V tej smeri se bo koprsko pristanišče tudi v prihodnje specializiralo. Zlasti pride v poštev bombaž ki ga Jugoslavija v precejšnjih količinah uvaža, pa , tudi lokacija predilnic je ugodna za prevoz bombaža skozi Koper. Nadalje bi lahko v Kopru izkrcavali surovi kavčuk, vkrcavali pa cink, svinec in živo srebro ter posamezne proizvode črne metalurgije in strojne industrije. Seveda bi si bilo potrebno zagotoviti večje količine, da bi prišle v poštev linijske ladje. Zelo važen izvozni artikel je tudi les, ki pride v poštev predvsem za prekomorske države, razen tega pa tudi kot tranzit iz Srednje Evrope. Tranzit iz Avstrije. Madžarske in CSR je v re-škem pristanišču v stalnem porastu, kljub temu pa gre skozi Reko komaj 10 odstot- kov tranzita teh drza '.t zgraditvijo ljubljanske na Reki se bo sicer ^ vost tega pristanišč* la za 300.000 ton blaŠ8^ vendar bo to še zWer • malo, da bi lahko gril1 K°Pe«il di možnosti, da po’ maš? kot tranzitno pristan mišč*' Pristanišče se bori . cejšnjimi težavami z* manjkanja skladih manjkljive mehanizae'1 1 ^ razpolagajo s 4200 ^ zaprtih skladišč in .Vg»f metri odprtih skladišč' ;) so številna slovenska !ja začela graditi skladišča v svoj8 zmogljivost skladišč , st, Kopru. »i Mišč d* .J leta podvojila, (ako razpolago 12.000 kV, zaprtih skladišč in tisoč kv. metrov skladiščnega prostora. ^ Izboljšala se bo tudj,# f nizacija, saj je P°‘*{.^jjl0<* stanišče Koper že nar1 kaj strojev. Letos bodo cialno in agencijsko ■ tfft Kopru (er povezavo iji nimi in uvoznim' st Spediterska podjetja P . do morala povezati t ,v rodnimi podjetji ‘ CSR in Madžarske * nizirati hitre in ek transporte skozi KoPcr' Za prihodnje leto P jjg v»jo izgradnjo na metrov operativne I naslednjih letih Pa ,Ji • dili pristanišče P° de na potrebe. Pristanišče Koper )* j j tirano v dokončni 0 n V.j paciteto 2 milijona jjjrj Celotni stroški bod° jdjj vključno z železn'c°'j[ šči in mehanizacij0 jard dinarjev. niiic na predvaja danes ob IS. in 20.30 uri romantiko* cinem ascope « To noč, a Igrajo: JEAN SIMONS, PAUL DOUGLAS ‘n THONY F RANCIOSA • BS bil« dejanska vlo- m ms 7 H R1CCIONE, 12 ševnem metrov. 13. avgusta 1959 ePRlMORSp DNEVNIK Lu* julij« 1959 j« šlo PtfSldh • i? Pt>1 m'lij°na jeklarjev od plav- iftptappeei,mar- l-4trH.fi vstalih naprav in-kW 7I?bruhr>ila je M Seta i#w v Ameriki ki 1988 sem- Vzrok: iz. 11 ts.Jr tri,f>,na kolektiv-'Ufikatom * TTmCd Seklarskim *ir&~ .mleji . Steelwor-•ivečlih Prayami ^Vanajstih t>A. y leklarskih družb °?odbi korn« •° ”°vi de »h* “fPOMMje niso ho- 'lijev v delavskih prfvi- iih si * so. Jih Pri prejš- lte)ele leta 1956 ž« k ^ržavotv°rnim» izgovori« Proti 0630 PrisPevati k l’Jki tJl "»raščajoči infla- Ske« Eosnoa V VS6m *me' t črtaU . stvu' so druž-bite gt.f , 0 imenovane *’* *Vtoin»«al S° zagotav-‘ezd v^-m n° Povečanje U t n„l!.zasnuem soglas-‘ik *trošknvanem življenj- ISNvnito ?azen tega 50 H. o,' .1 ‘dvanajstih ve-0 *etf« *ah' nai ostane-" **« vVedai za leto dni !'« n«j vjWl’ Prihodnje leto /ieoale,. se ‘skromno po- ^f5L5-S-W. pa je o-'hje tt. , vaf linearno zve-Povpre«* kl znašajo zdaj t0’ z« 15-on ’ dolarja na fi bi centov. Pri tem *4alje e skale veljale še I ‘iMrt^s S° *e začela 5. | 0 se v nekakšni M v«ko . t foskončnega de- 1** Jomo^fridnoga Pan FV, ; vlekla vse do -1'isodnik^9-. Na zahtevo 8.ty, Oc,rtol®lsenhower3a 5e l(v Popa,iv Sa3 r°k za skle-< do 15. julija, « 'ega. KPogodba potekla že / >V'h »»omento bU° nobenih 'začela ntov. *e je stav- 4 v°dja. a s Konrad K nP"dpredsednik U. S. ' tr«sta jeklarske- V«1 na „n ’ se ie skli' '«Sresa ?°.zoril° vlade in «striji „fS da jeklarska ker bi t*" ne stne zviša-10 zvišan' Povzročilo ve- *Z pri indu- k, mozd j h; delav- ker J163 ne morejo •K* zvišati Paorali °b tem to t at* tudi cene. S!?' Slav« 50 usmerili i\Cedl* ka,ibre sindi- i'lk° «°v m kopico pro- * njimikai naivažnei- 'U r c- : iz^i |S° *le od pov- 'UH ?tf 5tiriu'*t 1947-1949 na-]r« httreje kakor fga blaga. Leta 'V^C* mezdni delež iTftotk«. ? «*ne jekla 31,9 'Ž *>mo a* 1959 znaaa ta ^ i .sleherni j 2* odstotkov. > Czd. d°,ar Pri zviše-13 tKn' »Voiih° družbe zviša-,( l>«o 'b Proizvodov za dalj« -dolarje. ''i & 50 »e t?°„bički U. S. • • k «eč k med leU 1952 in ^ 5 a le jJ Podvojili. Ista % Cela v prvem če-7 w,y dobičk« mil*ionov doli « 81 ‘»n ki aj m.edtem ko je r f\ip ,5lIno 62AbiŽek v istem N L*2* milijona. V t? « a. u letošnjega <1 Jek*!r.t°bieki še pove-N;ra industrija je ’ tl11 leta p«P°l°vici letoš-> koiiP?slala na trg re-so Bc*n° iekla. To ko-tir, * 10 si fP'b konzumen-1 n* z« lM°telt zagotoviti i!j skuribier .t.05/1!1 boom in '%Se wk? ob izteku *i til> . Ustrijj p be v Jeklar-'•>80 ! drUge odatki o pro-^Jdi ob^,cetrtletiu še 1,1 “va vSj j fni' vendar Im. 'šoti 8 !e tudi nji- ^ ;g!0*d Prvo če!0.,Tno r*' i1 4tsk?Vaisetim ^ trtletje je i h h* družv lveojim je- WCbSv 300 ^■as^srt «: "Snjem Drv«' * jir-Cj fl(,*vlirihvee k°t S80, 'c- * '■*» I ienivikaInegladVf * arKumen-^ h V°dil 7 dfleeacije, ki >|VoTS J- M«cr^ik US' ' sPi , r«ina *cQonald. ib >or‘ °b iztelf8381*38 ln g°db ' U kolektiv- I S>*trtji*»terUki iok- Stavk« °, nič oe-d >*la osem tedneU 1952 Je k. dnov Tnrtnov' let« upir°afak,akrat AV\Clava“ ’Vef ka“ f sm 'ektivn. 'iale S*- Nškniib nov .Pogodbe. Da sketn n pogalanjih v fs *ind°ka?Velt H°te-■Zd, Sotcentn.1 zahtevali ‘ 5*». L' ? «K‘“£ tSorPraksa In 1958 >. acije . 3n , Vendar 9« odreka Ce- Vt|, Sem te„, bi It ta akcif8Si nasta- ' ,<>:'"5ih c..; vaihl°Skrbela «U*t,r*ia s* Jiltm l«kla rt ? 'kšnimi II lkl“ev, iz ne- ir*«kim0rd) ,0 Motors, v*rt, ati , das, ri„ da bl / ’a'«li ,a0P'avskt8 rhr n»i 7 mezde. aj iekUrsk« industrija zniža c«ne svojemu proizvodu za 1-5 dolarjev pri toni (sedanja povprečna cena se vrti. okrog številke 150 dolarjev za tono) ter izsili «zmrznjenje» mezd. To ji bo gotovo uspelo, ker bo z znižanjem cen mobilizirala javno mnenje proti sindikatom. Hkrati so predstavniki detroitskih avtomobilskih korporacij opozorili na nekdanji načrt bivšega obrambnega ministra in predsednika General Motors Charlesa Wilsona. Ta je predlagal, naj bi se delavske mezde vziše-vale v istem razmerju kot se povečuje delovna storilnost v .vsem ameriškem gospodarstvu. »Skrajna pravičnost* te pobude pa pokaže pravi obraz že ob prejšnji primerjavi med naraščanjem cen, in profitov, seveda pri jeklu (isto bi veljalo za avtomobile) *ter naraščanjem cen s splošnem povprečju. Napad kapitala v jeklarski industriji je toliko bolj pomemben, ker velja ta panoga za nekakšen kompas pri razvoju odnosov med delom in kapitalom v vsem gospodarstvu. To je razumljivo že spričo temeljnega pomena jeklarstva za ostalo industrijo. Hkrati pa sodi tudi U.S. W. med največje ameriške sindikalne skupine. Mezde so na primer v jeklarstvu za 86 odstotkov višje od ameriškega povprečja. T Vse to daje izidu sedanje stavke splošen pomen. Zanimivo je, da je v zadnjem času oživela tudi gonja proti ostalim sindikatom. Kapital tu obsežno eksploatira nevšečne afere v Hoffinem sindikatu voznikov, napada .samovoljo* rudarskega vodje Lewisa, ki vlaga denar v industrijo, ustvarja v kongresu in sindikatu močan lobby, ki naj izsili sprejem protisindikalnih zakonov in podobno. V zvezi s tem je zanimivo omeniti se nepričakovano popustljivost voditelja deloda-jalške delegacije Cooperja, ki je «v popolnem nasprotju* s togim stališčem ob začetku pogajanj. Podpredsednik U.S. Steel je namreč izjavil, da so jeklarske družbe pripravljene zvišati mezde jeklarjev za deset centov in celo vnovič priznati drsne skale, če se potem sindikati slovesno obvežejo, *da se ne bodo več vtikali v probleme, ki zadevajo vodstvo industrije*. Med te »probleme* pa sodi prav gotovo tudi način, kako se razdeljuje dobiček med delavce in lastnike. MacDonal-dovi jeklarji so to kajpada zavrnili. Potem je ponudil Cooper še eno alternativo. Industrija je pripravljena povečati mezde, če bo sindikat odgovoril na ta ukrep tako, da se ne bo bojeval proti • ustreznemu zvišanju delovne storilnosti*. »Zvišanje storilnosti* pa pomeni z drugimi besedami avtomatizacijo in drugačno racionalizacijo. Po računih sindikata bi enostranska in samovoljna avtomatizacija zdaj neposredno ogrozila delovna mesta kakih 50 tisoč jeklarjev. Zato je moral sindikat zavrniti tudi to ponudbo. Zanimivo je pri vsem tem stališče »neudeleženega tretjega*, državne uprave. Predsednik ZDA se je že ob samem začetku pogajanj preko posrednikov močno prizadeval, da do stavke ne bi prišlo. Hkrati je opozoril, da se cene jekla ne smejo zvišati, ker bo to potisnilo inflacijsko spiralo močno navzgor. Ko je postalo jasno, da so pogajanja v zagati, so vladini ekonomski svetovalci, levo krilo demokratov in pa predvsem sindikati sami zahtevali, naj predsednik imenuje posebno komisijo, ki bo ugotovila, kaj je res pri trditvah delodajalcev in kaj pri trditvah delavcev. Predsednik je odvrnil, da bo storil to »samo v štev predvsem v primeru, če bi predsednik ZDA uporabil Taft-Hartleyev zakon, ki bi jih poslal za osemdeset dni nazaj v tovarne. Stavko bi bilo potem zelo težbo obnoviti. Za Taft-Hartleya pa govorijo tudi blokovski razlogi... Stavka se je začela. Ciniki iz Wall Streeta sklepajo stave, ali bo trajala pet ali osem tednov, ali se bodo mezde zvišale za deset ali enajst centov na uro in cene jeldu za štiri ali pet dolarjev pri toni. Splošni rezultat stavke iz leta 1956 so bili naslednji. 90 odstotkov preskrbe z jeklom je bilo prekinjene za pet tednov. 125.000 delavcev, ki predelujejo jeklo je moralo od strojev. In cenam jekla je stavka dodala še tri milijarde dolarjev. Ce bodo splošni rezultati letošnje stavke podobni, bo šlo to predvsem na rovaš gospodarskih koncepcij »modernega republikanizma*. In če uporabimo besedno igro — pri vsem neroosvetlovskem odnosu ameriške države do pogajanj v Hotelu Roosevelt gre v resnici samo za eno inflacijo — za inflacijo (razvrednotenje) modernega republikanizma. najhujši sili*. Sploh je državna uprava na zunaj zavzela stališče popolnega ne-vmešavanja. Toda nekatera znamenja kažejo, da samo na zunaj. Podpredsednik Nixon in minister za delo Mitchell stg prevzela vlogo, ki meji že na pravo posredništvo. Toda pri tem sta sodfelovala s predstavniki kapitala dosti bolj tesno kakor z zastopniki sindikatov. Medtem ko sta Truman leta J952 in Eisenhower leta 1956 posredovala v korist delavcev, je zdaj po vsem videzu narobe. Tradicionalni čredo Eisenhowerjevega »modernega republikanizma* je kljub prilastku »moderni* še vedno poudarek zasebni pobudi — tudi če gre za pobudo, ki ima povsem kartelsko obeležje. Vodja senatnega popodbora za boj proti karteliziranju senator Estes Kefauver je glasno in jasno dejal, da je »možnosti za zvišanje mezd brez zvišanja cen dovolj*. Toda Eisenhower je ostal »nean-gažiran*. Državna uprava se je pri tem vprašanju znašla pod pritiskom z več strani. Za pomoč delavcem govori to, da bi se z zvišanjem mezd povečala kupna moč — toda pri tem bi bilo treba, očitno z državno intervencijo, preprečiti dvig cen, kar bi nasprotovalo koncepcijam modernega republikanizma. Drugo dejstvo, ki govori v prid pomoči delavcem, pa je to, da se po odnosu vlade in republikancev do U.S.W. meri tudi odnos do celotnega sindikalnega gibanja A.F.L.-C.I.O. Osemnajst milijonov glasov na volilni tehtnici precej velja. Na drugi strani pa ima državna uprava kup razlogov za to, da se postavi na stran kapitala. Prvič, zveze med washingtonsko in wallstreet-sko elito so tako močne, da je že notranji pritisk na Ka-pitol in Belo hišo zelo močan. Drugič, delnice jeklarske industrije so tako razpršene med prebivalstvom, da višina njenih profitov neposredno zanima marsikaterega a-meriškega državljana — in to je politično dejstvo, ki ga je vredno upoštevati vsaj do neke mere. Tretjič — več kot verjetno je, da bi jeklarske družbe ob polovičarski akciji vlade zares dvignile cene. Ta dejstva povečujejo možnost, da bo vlada kazala prijazen obraz prej kapitalu kakor sindikatom. Kapital ima mimo že navedenih dejstev, ki pričajo o trdnosti .njegovega zaj^edja, na svoji strani tudi neki .psihološka faktor, ki ga ni mofoč, docela zanemariti. To je dejstvo, da se je gospodarska recesija šele, dobro končala in da so delavci po .dobi brezposelnosti manj razpoloženi za dolgotrajno stavko, kot bi bili sicer. To bi prišlo v po- tlllllllllllntllUIIUIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIimtllllllunillllllllimHllllltMfMIMItlllMMMMIIIIMIIIIIIIIII Stari avtobus, s katerim se bo 49 oafordskih študentov peljalo v Moskvo; o tem »mo v našem listu že pisali IMIIIMIIIIHIIIMMIIIIMIIIIMHIHIHIIHMIMtlllllllllllHIIIIIIIKIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllltlllllimilllMIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIimUlHIIIimmillllMIIMIIIIIINmimMIIIHMIMMimH« Huda nesreča sredi noči na cesti Genova-Savona Kamion s prikolico v globino 100 m v stru Niso še znani pravi vzroki nesreče, pri kateri je izgubil življenje šofer, njegov oče in neka ženska GENOVA, 12. — To noč je proti 2. uri neki kamion zletel z mosta nad Rio Luparo na avtocesti Genova—Savona. Višina mostu je tukaj 100 m. Pri nesreči so izgubile življenje tri osebe; šofer Adolfu Pešce iz Vignole pri Modeni, nje. gov oče in neka ženska, za katero se je prvotno mislilo, da je šoferjeva mati. Toda njegova mati oziroma žena njego. vega ubitega očeta se nahaja doma in se je napotila v Genovo, da bo pri uradnem iden. tificiranju ubitega šoferja in njegovega očeta. Za žensko, ki se je tudi pri tej nesreči ubila« domnevajo, da mora biti kaka prodajalka sadja in zelenjave. N* to sklepajo po nekaterih zapiskih z zadevnimi beležkami, ki so jih pri njej našli. Kako ja do nesreče prišlo, le ne ve. Prvotno se je mislilo, da je šofer za hip zadremal. Toda v tem primeru bi se bila Afera Grassi - Al len T čem je bila vloga Allena? Na Grassija je policija pazila že od I. 1954 Njegova zagonetna, lepa prijateljica je «stoično» prisostvovala velikim izgubam svojega prijatelja morala nesreča zgoditi nekoliko drugače, to se pravi, kamion ne bi podrl ograje mostu prav tam, kjer jo je. Pojavila i se je domneva, da je počila pnevmatika. Pri razbitem kamionu je namreč tudi ena od pnevmatik zadnjega kolesa raztrgana. Nesrečo je videl glasbenik Rosina. Povedal je, da je zagledal, kako nenadoma neki kamion s prižganimi lučmi pada z avtoceste nad aurelij-sko cesto, po kateri je on vozil. Takoj je pritekel na pomoč. Toda ko je dospel do struge potoka Lupara, je ugotovil, da je bila tedaj že vsaka pomoč nepotrebna. Umor ali samomor angleškega slikarja PARIZ, 12. — Za 27-letnega angleškega slikarja Jamesa Gilberta Jella, ki so ga našli 5. julija ob vznožju nekega 30 metrov visokega prepada, se je mislilo, da je napravil samomor. Toda ta domneva, ki je slonela na siromašnosti slikarja, ne drži več, ker se je ugotovilo, da slikar ni živel v tako težkih razmerah. Tedensko je namreč dobival od alžirske agencije neke angleške banke po 14.000 frankov, ki so mu jih pošiljali njegovi bogati starši iz Kenta v Veliki Britaniji. Razen tega se je pri preiskavi ugotovilo, da je Jeli vnovčil svoj tedenski ček malo pred smrtjo, pri PARIZ, 12. — Martin Al-len, ameriški blagajnik, ter Milančan Renato Grassi, ki sta glavni osebi v eni izmed največjih goljufij po vojni gre za okrog 500 milijonov frankov na škodo «American Express» — sta še vedno na prvih mestih v francoskem tisku. Zdi se, da je finančna Na filmskem festivalu v Cannesu Je dosegel prvo nagrado film aCrni Orfeja. Sedaj pa se Je črnska igralka Marpessa Dawn, ki Je nastopila v tem filmu, poročila i igralcem Georgesom Erlcom Vanderjem. ki Je r njo Igral v tem filmu. Na sliki Je igralka s producentom filma aCrni Orfeia Marcelom Camusom policija uspela r glavnih potezah rekonstruirati Alleno-vo metodo za storniranje fondov v korist svojega prijatelja tcigralca*. Odvzete vaole je Allen žiriral iz pariške gencije v ženevsko agencijo banke »American Express» in iz te agencije si je Grassi polnil tvoj račun pri neki tamkajšnji banki. Preiskava pa hoče predvsem osvetliti eno izmed najbolj temnih točk v vsej aferi: kakšna ga Allena. Na dan j« prišla neka nova podrobnost: zdi se da j« bil Allen tudi v Mon-tecarlu, ko je Grassi v treh zaporednih nočeh izgubil 245 milijonov frankov. Blagajniku »American Expres»» torej ni moglo biti neznano, da je denar, ki ga je »posodil* tvojemu milanskemu prijatelju, izginil ta vedno. Ali sc Je mogoče prav v teh treh nočeh pohlevni Allen zbudil iz svojih sanj ter sklenil, da vsem obvesti svojega ravnatelja? Ali se je odločil, da bo stvari povedal, ker je lab ko že ugotovil, da bo policija vse razkrila? Policija je namreč pazila na Grassija že od leta 1954, ko je »igralec* v nekaterih igralnicah Primorskih Alp neregularno igral. Od tedaj Je bil Grassi v policijski kartoteki »brigade i-gralnic*. Medtem se Je pa Izvedelo, da j« Allenova žena zapustila Deauville, kjer je bila na počitnicah s svojima hčerkicama, toda ne upa si vrniti se v svojo hišo v Parizu. Ne ve se pa mnogo o zagonetni prijateljici Grassija, lepi, vitki rjavolaski kakih 30 let, ki Je — kot piše neki pariški dnevnik — «stoično» prisostvovala bajnim izgubam svo-1 jega prijatelja. njem pa niso našli nikakega denarja. Ostal pa je še dolg 6.000 frankov pri njegovem stanodajalcu. Ugotovilo se je nadalje, da za slikarjem ni ostalo nobene slike, čeprav je .Tell v pismih staršem vedno govoril o svoji umetniški dejavnosti. James Gilbert Jeli je študiral v Oxfordu francoski jezik in literaturo. Leta 1954 se je nastanil v Saint-Germain-des-Pres, kjer se j« zaljubil v mla- do Francozinjo. Konec preteklega leta pa se ga je Francozinja naveličala in Jeli j« iz obupa odpotoval v Alžir, da se priključi tujski legiji. Bil pa je za vojaščino nesposoben. Dne 5. julija »o ga našli mrtvega in v žepu je bila še njegova prošnja za sprejem v tujsko legijo. Sedaj hoče policija dognati, ali je sam skočil v globino v krizi obupa ali ga je potisnila roka kakega kriminalca. nesreči ubita V nekem re Conca je vu do eksplozije, ki .ie zahtevala dve smrtni žrtvi. Rudnik se nahaja v gričevnati pokrajini skoraj na meji med Romagno in Markami. Nesreča se je zgodila v nekem novem, po-rovu, ki je globok 150 Vi rov se gre po stopnicah, ki »O kar vsekane v teren. Delavca, od katerih je imel prvi 44 let in je bil oče štirih otrok, drugi pa je imel 33 let, nesla v globino zabojček s 5 kg razstreliva in 15 detonatorji. Drugi rudarji so tedaj rov že zapustili. Kako se j« pripetila nesreča, se ne ve. Domnevajo pa, da je delavcema v gumijastih škornjih na blatu spodrsnilo, pri čemer je razstrelivo padlo na tla in taka eksplodiralo. Na smrt obsojeni trije črnci LA GRANGE (Georgija), 12. — Trije črnski mladeniči, ki jih je sodišče spoznalo za kriva nasilja nad dvema belima ženskama, so bili včeraj obsojeni na smrt. V poroti je bilo II belih in en črn porotnik. Porota se je izrekla za krivdo črncev brez priporočila za milost. Ci-nski mladeniči Imajo 18, 22 in 26 let ter bodo uemrčeni 2. oktobra. Branili *o te s trditvijo, da »ta obedve ženski, od katerih fena ena 30 let in je poročena, druga p« 18 let, privolili. Mleta na poziv MILAN, 12. — Policija je odkrila stanovanje za »dekleta na poziv* ter aretirala 40-letno lastnico stanovanja. Ta je vzdrževala stike s krogom klientov po telefonu in po telefonu je tudi obveščala dekleta, naj pridejo ob določeni uri v njeno stanovanje. Ko je policija za to zvedela, je nastavila zasede ter ob neki priložnosti nenadoma prišla v stanovanje. Tam je našla neko 18-letno deklico ter dve tujki. Ugotovile se je, da je vsak klient za posamezen obisk plačal vsaj 15.000 lir, od katerih si je 10 tisoč pridržala lastnica stanovanja. Sedaj »o jo aretirali in obtožili podpiranja prostitucije z obtežilne okoliščino, da je šlo pri vsem tem tudi za mladoletne osebe. IIIMMMMmitMHIIMtMMMItMIIMIMM Ujeti v hipu, ko so mislili da bodo prodali 8 kg hašiša Podčastnik pri policijskem oddelku za mamila zb je spoprija' teljil z nekim trgovcem in se z njim dogovoril za nakup mamila - V hotelu, kamor je trgovec prinesel mamilo, i o aretirali njega in še nekoga drugega RIM, 12. — Odsek za mamila pri letečem oddelku policije je danes v Rimu zaplenil 8 kg hašiša ter aretiral tri razpečevalce tega mamila. Nadaljujejo »e preiskave, da se najdejo še ostali sokrivci. 2e pred časom je rimska po. licija ugotovila, da gre preko letališča Ciampino promet s hlebčki hašiša. Ro nadaljnjih preiskavah s« je ugotovilo, da odhaja del mamila skozi roke lastnika neke delavnice za vul. kanizacijo gume v Centocel- lah. Neki podčastnik odseka sa mamila je uspel približati se trgovcu ter pridobiti si njegovo zaupanje. Pripovedoval mu je, da se njegov prijatelj, neki industrijec iz Milana, zanima za nakup večje količine mamila. Po dolgih pogajanjih sta se sporazumela za ceno pol milijona za kg in za da- jane Baldassarre je porušila svetovni rekord obstanka pod vodo. Plavala Je pod površino 23 km. Ko je prišla iz vode in si je snela masko. Je skoraj omedlela. Mož ji pomaga, da se drži pokoncu te- ne* dopoldne sta določila stanek v nekem hotelu. Podčastnik, ki si j« že prej dal izročiti vzorec hašiša, se je delal, da je odpotoval v Milan, ter se nato vrnil v družbi nekega industrijca, ki pa ni bil nihče drug kot vodja odseka za mamila pri policiji dr. Capasso. Y neki sobi hotela pa sc je medtem neki drugi častnik nastanil z radijskim oddajnikom in sprejemnikom. Danes dopoldne ob 11. uri je prispel v hotel neki mladenič, ki ga je poslal trgovec gume, ki je tako stopil v stik z »milanskim industrijcem*. Dr. Capasso je mladeniču pokazal, da ima tri milijone in pol. Trgovec z mamili se je tedaj odstranil ter se čez nekaj časa vrnil v hotel v družbi neke druge osebe. S seboj je prinesel 16 hlebčkov hašiša v skupni teži 8 kg. V tem trenutku »o na radijski poziv prišli drugi funkcionarji in agenti letečega oddelka, ki so takoj aretirali obe osebi ter zaplenili hašiš. Malo pozneje pa je bil e nekem baru aretiran lastnik delavnice za vulkanizaoijo gume. Policija seveda še ni objavil« imen aretirancev., 'ze* je vodi prelekavc ; 1 % Hašiš, ki so~ ga zaplinili, Je člktaga tipa in izhaja Iz Libanona. Zdi ae, da so mamilo trean osebam, ki so sedaj aretirane, izročili neki Turki, ki jih sedaj iščejo v mestu. Nemški deček v hribih BOČEN, 12. — Ze od včeraj iščejo reševalne skupine ter karabinjerske patrulje 13-let-mga nemškega dečka Klausa Jakla iz Muenehena. Deček je bil na počitnicah v taboru blizu jezera Caldaro. Včeraj si je izprosil dovoljenje za kratek izlet v okolico. Od tedaj, ko je odšel, ni bilo o niem več nobenega glasu, in boje se, da ie postal žrtev planin. Pozno se je zvedelo, da so dečka našli. Radovednost ga je gnala k Gardskemu jezeru. Vlak brez voznega na festivalu v Benetkah Ravnateljstvo beneškega filmskega festivala je objavilo seznam filmov, ki bodd prikazani v tako imenovani »informativni sekciji*. Gre za filme, ki so bili pokazani že na drugih letošnjih festivalih in so bili tam nagrajeni — torej ne morejo priti v konkurenco na beneškem festivalu — ali pa za filme, ki jih je kakorkoli vredno videti. V času festivala bo na sporedu v »informativni sekciji* nad 40 filmov iz 22 držav. Na sporedu sta tudi dva jugoslovanska filma in sicer »Vlak brez voznega reda* Veljka Bulajiča ter »Osma vrata* Nikole Tanhoferja. Prvi je doživel simpatičen sprejem na festivalu v Cannesu, na festivalu v Pulju pa je bil ocenjen kot najboljši film. Tudi drugi je bil na sporedu puljskega festivala, žal pa se ni zanj slišalo nič posebno ugodnega. Sicer pa se bo v Benetkah videlo še vse, kar je bilo najboljšega pokazano v Cannesu, Berlinu, Luzernu, San Sebastianu, Moskvi in drugod. Zakaj Ansa ne poroča o Marzanovi aferi? Znana afera, ki jo je povzročil rimski kvestor dr. Marzano, se razvija dalje. Vodi se preiskava, ki jo je naročil Segni kot notranji minister, pa tudi rimski občinski odbornik Marazza po svoji liniji preiskuje zadevo. Številni listi vedo v tej zvezi marsikaj povedati, čeprav še ne vedo, kaj je doslej preiskava dognala. Stvar postaja toliko bolj kočljiva, ker bodo oblasti zapustile zelo slab vtis o sebi, če bodo vso stvar zaključile tako, da bi ostal Marzano nekaznovan. In čeprav vsa stvar močno zanima vse čitatelje v državi, pa a-gencija Ansa nikoli niti ne črhne o tej aferi, nasprotno pa si daje mnogo dela s tem, da pribav-lja listom dostikrat še tako nepomembne podrobnosti raznih krimi-nalov. Ženske same pri vzponu na Himalajo Zenske so že v marsičem pokazale, da nočejo zaostajati in da tudi ne zaostajajo za moškimi. Včeraj je odpotovala iz Pariza znana alpinistka Claude Ko-gan v Novi Delhi, kjer se bo sestala z drugimi U ženskami - alpinistkami, ki jih bo ona vodila pri plezanju na Cu-oju (8150 m) v Himalajskem pogorju. Med «-menjenimi 11 ženskami sta dve hčeri šerp asa Tensinga, ki je skupaj z Edmundom Hillary-jem leta 1953 dosegel vrh Bveresta. Plezalke mislijo, da bodo lahko postavile oporiščni tabor v višini 5.000 m, in od tam bodo poskušale oktobra meseca doseči vrh. Kogan je že leta 1964 poskušala priti na Cu-oju v družbi švicarskega vodnika Raymon-da Lamberta, toda namero je morala opustiti, ko se je nahajal« še samo 450 m pod vrhom. Gasilci proti ciganom Celo revolucijo »o povzročili trije mladi cigani v neki vasi na Južnem Tirolskem. Ko je neki kmet peljal po ozki podeželski cesti svoj kmečki voz, je tri mlade cigane, ki so šli s svojim vozom za njim, silno razkačilo, da ga ne morejo prehiteti. Čeprav kmet ni bil kriv, da je cesta ozka, so se cigani zagnali vanj in ga začeli mikastiti. Ko so v vasi opazili, kaj se dogaja, so napravili gasilsko vzbuno. Gasilci so takoj pritekli »n začeli udrihati po ciganih, ki so morali končno zbežati in zatekli »o se h karabinjerjem. Malo je manjkalo, niso začeli gasilci I« brizgati vodo vanje. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — Zanimivo srečanje mladih atletov sosednih držav Italijanski juniorji favoriti dvoboja z Jugoslova 20 točk več za Italijane kljub višji starostni dobi jugoslovanskih atletov? Eden najvažnejših šport nih dogodkov v zadnjem iasu. ki nas najbolj neposredno zanima, je prav gotovo atletski dvoboj juniorskih reprezentanc Italije in Jugoslavije. ki bo v nedeljo v Celju na stadionu nKladivarjau Zanima nas zato ker gre za plemenito tekmo mladih športnikov dveh sosednjih držav, ki sta poklicani, da tudi na športnem področju čim bolj tesno sodelujeta; zanima nas pa tudi zato, ker bo v Celju nastopilo tudi nekaj tržaških atletov. • , _ Da živi Celje v mrzličnem pričakovanju tega pomembnega športnega dogodka smo že poročali. Prihod v Celje naredi na tujca vtis, kot da se vse življenje mesta suče samo okrog atletike in konkretneje okrog vprašanja, kakšen bo izid tega prvega srečanja med obema reprezentancama. To pa v ostalem seveda ni nič čudnega, saj je Celje dejansko zibelka atletskega športa v Sloveniji. Iz Celja je izšlo že več atletov, ki so dosegli ne samo državni temveč tudi evropski in svetovni sloves na čelu z zapre-kašem Lorgerjem, pa skakalcem s palico Leskom in drugimi, da o novih in mnogoobe-tajočih mladincih kot so Kač, Naraks, Lončar in še nekateri, za sedaj še ne govorimo. Toda če je takšno razpoloženje v Celju, ni seveda nič manjše v italijanskih * atletskih krogih, posebno pa v krogu samih mladih reprezentantov, ki so zbrani na Opčinah in ki se že nekaj dni vestno pripravljajo na_ novem in vzorno urejenem šolskem stadionu v Kolonji. Tu so zbrani vsi razen metalcev, ki trenirajo posebej v Schiu. Včeraj se jim je pridružil tudi tehnični direktor italijanske atletske zveze dr. Giorgio O-bertveger, ki bo skupaj z atleti v petek popoldne odpotoval z vlakom v Celje. V taboru italijanskih atletov vlada optimizem, ki je pogojen ne samo v zelo dobri formi večine tekmovalcev, temveč tudi v enostavnem računu na osnovi v zadnjem času doseženih rezultatov italijanskih in jugoslovanskih atletov. Ta račun pravi, da bi italijanski reprezentanti morali zmagati s vsaj 20 točkami razlike, če bi se točkovalo po sistemu 5, 3, 2, 1 in 5. 2 za štafete. Italijanom se obetajo dvojne zmage v tekih na 100, 200 . 400, in 3000 m, v skoku v daljino in v troskoku, Jugoslovani pa lahko računajo na dvojne zmage v teku na 1500 m z ovirami, v kopju in v krogli. Prva mesta utegnejo zavzeti italijanski atleti še v teku na 800 m in v kladivu, Jugoslovani pa v skoku v višini, s palico, v disku, v tekih čez ovire na 110 m in 400 m ter morda še tia 1500 m, medtem ko bi obe štafeti bili zopet domena Italijanov Toda to je seveda le račun na papirju, dogodki na igrišču pa se bodo lahko odvihali tudi drugače, kar bi v ostalem tudi ne bilo prvič. Ce so namreč italijanski atleti trenutno morda res v boljši^ formi kot jugoslovanski in če je tudi njihov kvalitetni nivo v celoti vzeto res nekoliko višji, pa ni treba prezreti dveh dejstev : prvo, da bo dvoboj v Celju, torej za Jugoslovane in za večino njihovih atletov še posebej, na domačih tleh; drugo, da je maksimalna starostna doba italijanskih atletov 19 let, jugoslovanskih pa 20 let. Prednost domačega stadiona in gledalcev, še mnogo bolj pa razlika enega leta, lahko znatno vpliva na rezultate, seveda v korist Jugoslovanov. Glede te razlike v zgornji starostni meji atletov, sta se obe atletski zvezi še prej sporazumeli. Jugoslovani so predlagali, da bi tudi Italijani vključili v reprezentanco atlete do 20 let, kar pa so ti odklonili delno zaradi načelnega stališča, da traja v Italiji jtiniorska doba v atletiki samo do 19. leta, delno pa zato, ker bi italijanska reprezen tanca z atleti do 20. leta bila mnogo pramptjoa , jugoslovanske junibrje in bi zaradi teg; dvoboj izgubil na svoji zanimivosti in na svojem pomenu. V tem drugem primeru bi namreč lahko nastopili v italijanski reprezentanci atle» ti evropskega slovesa kot sp Mnzza, P>erruti in še kakšen. Na splošno vzeto pa je tokratna italijanska reprezentanca slabša od lanske. V njej ni več /e omenjenih Berruti-ja in Mazze, C.assjna, Bjon-dija in Paccagnelle, ki so. prekoračili 19. let. Posebno 'ošib-1 jena je v tekih čez zapreke, kor sta oba naiholiša predstavnika v tej disciplini Bej-toli in Bogljone morala oriD<>t vedati sodelovanje. djsku je odpadla dvoiica Grossi-Paccaenella. ki še dolgo ne bo dobila dostojnih namestnikov. | I 1_*| Skratka italijišnska vfstll je sicer ošibliena in proti njej sta tudi že obe omenjeni dejstvi,, todg kljub teipu je še vedrio veliki favorit tega zanimivega in vzpodbudnega srečanja. ‘ ‘ Zvezni kapetan jugoslovanske reprezentance šinii, je o svojih atletih dejal: *V ne- katerih disciplinah imamo izvrstne zastopnike. Naj omet nim predvsem Kovača, ki -jfe nedavno izboljšal državni -re-. kord na 400 m ovy-e. Pptgnp sta Ingolič in Naraks( ki sta dobra tekača in Ledic, ki odlično skače v daljino. Vendar pa imamo tudi nekaj velikih praznin. Zelo šibki snjo na. kratkih razdaljah, v skoku s palico in na dolgih progah*. Na vprašanje ‘krti misli o dvoboju, pa je •,dejal: »Ne- dvomno bo dvoboj zel« zanimiv, vendar pa mislim, da bo-dr zmagali Italijani. Tqda, kljub slabim prognozam, se bodo naši reprezentanti borili zagrizeno v vsaki disciplini«, . ......... , ... V naslednjem navajamo še državrm juniorske rekorde o-Ibeh *’d#av, ki pa^eveda zara- >•' tMwo račune. . ITALIJA 100 m' »upi ti 10”.3f 200 m: Beratti jn aSmdMTftf 1(10.,».: Manatcaf 48"3, 8flO r# :1 Bi a nori, vsi"ISkrnP 3M2* 3000 . m:. Kuuieu a.tT'., iliZrn ;ovire: Mazza 14”3, 400 m ovire: Morate ,51"7,, 1500 m. ovire; Paciottf 4’40’’2, višina: Rovb-l aro 1,0ti, Cordopani, Tauro 1,96, dkljina: Bravi 7,42, troskok: Cavalli 15.24- palica: Guaraldi 3,77, krogla: Baldfs-serotto 15,7, disk: Grossi 49,2, kopje: Bonaiuto 73,05, kladi- vo Bosehini 57,23, 4x100 m: 41"5, 4x400 m > 3'21”«i. JUGOSLAVIJA 100 m: -Unger 10”7 , 200 m: Unger 22 ”3, 400 m: Knafl 49"7, 800 m: Naraks 1’53”7, 1500 m; Blagojev 3’53”, 3000 m: Bla-gojev 8'41”4, 110 ovire: Puc 14”8, 400 ovire: Kovač 53"4 višina: Majtan 1,95, daljina-: Kovač 7,28, troskok: Marku- lin 14.17, palica: Lešek 4,36, krogla: Tomasovič 15,56, disk: Simič 46,47, kopje: Kač 66,97, kladivo: Bezjak 58.81, 1500 o-vire: Špan 4’14”5, 4x100 m: 42”8 , 4x400 m: 3’21”2. Meneguzzi, Ferdinando Cerut-ti, Giancarlo Clapier, Pietro Sgretti. 460 m in 4x400 m: Vittorio Barberis, Ezio Carletti. Antonio Cecconi, Gianni Risari, Andrea Biacchitta. 800 m: Francesco Bianchi, Luigi Romanello: 1500 m: Gorgio Porro, Luciano Lo Russo; 3600 m; Walter Bro-card, Enzo Bellen; 116 m ovire: Franco Patelli, Mario Romano; 400 m ovire: Giorgio Bcrtotto, Alberto Beechetti; 1500 m ovire: Tomaso Bozano. Giovanni Pizzi; višina: Rai-morvdo Tauro, Enzo Frati; daljina: ITmberto Canova, Ugo Vofliotti: troskok: Renato On-garo, Franco Oriani; palica: Umberto Guaraldi, Mario Ga-| ni, Luciano Ciucci; disk: Bruno Poserina, Gaetano Della Pria; kopje: Egidio Faccani, Enrico Giovannini; kladivo: Ennio Bosehini, Luciano An-saloni, rezerva Vinico Betoli. KOŠARKA Obnovljena aktivnost moške vrste 4;Stock> Košarkarska moška vrsta Stock bo obnovila aktivnost v okviru priprav za novo sezono. 18. t.m. Za ta dan so bili sklicani vsi razpoložljivi ti-tularci prvega moštva in nekaj juniorjev, da navežejo prvi stik s trenerjem Orlandom. Ženska vrsta se bo začela spari; krogla: Luciano Ansalo-! pripravljati 1. septembra. Plavalni troboj Italija ■ Švedska ■ Anglija Trije tržaški plavale- v italijanski reprezentant Bruno Bianchi (Triestina), Anna Maria Cocchi in Paolo Spangaro (A. S. Ede ra) FLORJAN KAC Jugoslovanski mladinski rekorder v metu kopja FRANC NARAKS jugoslovanski mladinski korder na 800 m IIIMIMIIOIIHHIinillHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIItlMMlIllMIINtlllllllllltlllltlllllllllllinillHIIIIIMIIIIIIIIlIllIMIIIIMMItllllllllinilMHIIIIIIIIMIIIIIIMItlltMNIimfllltKHIItHIIIIIOIIMIIIItHIMHIMIllllllltllttltH Svetovno kolesarsko prvenstvo V soboto v Zandvoordu cestna dirka diletantov Vzhodni Nemec Gustav Schur tudi letos glavni favorit - Italijani niso brez nad MILAN, 12. — Danes popoldne so z letališča Mai-pensa 'odpotovali v Amsterdam, odkoder bodo jutri nadaljevali pot v Zandvoord, člani italijanske diletantske reprezentance za svetovno cesmo kolesarsko prvenstvo, ki bo v soboto. Pod vodstvom tehničnega komisarja Proiettija, člana tehnične komisije Bianchija ter maserja Bartolija. so se podali na pot titularci Venturelli. Trape. Chiodini Pifferi, Zorzi in Tonucci ter rezervi Mi-iesi in Cerbini. Danes v Amsterdamu Uradno sporočilo FIDAL Atleti za dvoboj z Jugoslavijo RIM, 12. — Predsedstvo FIDAL je danes objavilo u-4 radiii sentav italijanske jupior-sike atletske reprezentance za dvoboj z Jugoslavijo v Celju v nedeljo 16. t. m. ob 16. uri. 166 m. 266 m in 4x160 m: Piero Pat el li, Giannantonio (ob 19,30) POLFINALE zasledovalne vožnje profesionalcev Riviere (Fr.) - Faggin (It.) Bouvet (Fr.) - Brankart (Belg.) FINALE za motorji — diletanti (1 ura) Finalisti so: Deconink (Fr.), Buis (Niz.), Hotni 'Van fler- --Jldetileft# (Rij. Smirnov (SZ), 1 ghi Nel Vanderlfcr Jutri, v četrtek, jih bo Pro-ietti popeljal na dirkališče v Zandvoordu in jih podvrgel štiriurnemu treningu tako, da se bodo njegovi kolesarji čimbolj spoznali s progo in predvsem z njenimi številnimi in pogosto tudi nevarnimi ovinki. Protetti je s formo italijanskih diletantov zadovoljen in čeprav dirkališče ne odgovarja popolnoma njihovim lastnostim, vendarle upa na dober uipeh. Po njegpvem mnenju je moštvo kot celota močnejše od lanskega. Vsak član moštva Ttffa totmo ddročeno' nalogo, ki jo bo moral tudi izpolniti, če bi se pv dirka-liščnih disciplinah v Amsterdamu. O progi sami je bilo izrečenih že mnogo kritik. Je popolnoma nižinska in meri 9,443 km. Profesionalci j'o-bodo morali prevoziti 28-krat, diletanti pa 18-krat v skupni dolžini 282,597 km oz. 178,974 km. Ima vsaj 40 ovinkov od katerih 10 težkih zaradi ožine, dva pa sta celo v pravem oz. v ostrem kotu. Širina ceste je v glavnem zadovoljiva. RIM, 12. — Na priprave za veliki plavalni troboj Italija - Švedska - Velika Britanija, ki bo 22. in 23. avgusta v olimpijskem bazenu na Foro Italico v Rimu, so bili poleg drugih pozvani tudi tržaški plavalci Bruno Bianchi (Triestina) ter Anna Maria Cecchi in Paolo Spangaro (AS Edera). Seznam pozvanih plavalcev je nasiednji: Plavalci: Giuseppe Avellone, Paolo Pucci (SS Lazio), Livio Bassi (RN Torino), Bruno Bianchi (Triestina), Paolo Ciac-ci (AS Roma), Federico Den-nerlein, Constantino Denner-lein, Christina Scholmeier (Can. Napoli), Ezio della Sa-via, Roberto Lazzari, Francesco Masperi, Giorgio Perondi-ni (CS Fiat), Gilberto Elsa (Can. Milano), Paolo Galletti (RN Florentia), Claudio Lombardi (Vlil. Comiliter), Angelo Romani (Vis Sauro Pesa-ro), Massimo Rosi (Lib. Livorno), Franco Soliani (RN Milano), Paolo Spangaro (AS Edera). Plavalke: Lucia Bacchi (RN Milano), Anna Beneck, Cri-stina Pacifici, Paola Saini, Daniela Serpilli, Welleda Veschi (SS Lazio). Anna Maria Cecchi (AS Edera), Rosanna Con-taro, Alessandra Valle (AS Roma), 01ympia De Marchi (Can. Olona). Arlette Faidi-ga (CS Fiat), Gabriella Tucci (Can. Lecco), Elena Zennaro (Venezia nuoto). Vsi pozvani: plavalci in plavalke morajo biti na razpolago zveznemu trenerju do 16. avgusta. V okvir troboja je vključeno tudi tekmovanje v skokih v vodo, ki bo 22. in 23. avg. zjutraj. Italijanska zveza je za to tekmovanje določila naslednje tekmovalce: Skakalci: Bergio Giovaru- scio, Fabio Pajella (Lazio). Lamberto Mari, Antonio Sbor-done (Fiamme Oro), IValter Messa (Can. Milano), Guelfo Pulcidoria - (RN Napoli). Skakalke: Laura Conter (R N Torino), Lucilla Passerini (Can. Milano), Paola Perno (SS Lazio). —«» ------ TOTOCALCIO RIM. 12. — Urad Totocalcio Je sporočil, da so dokončne kvote za stavo št. 49 od 2. avgusta letos, naslednje: zmagovalci I. kat. 7.216.625 lir, zmagovalci II. kat. 74.722 lir. ATLETIKA Thomas spet skače BOSTON, 12. — Mladi ameriški skakalec v višino John Thomas, ki si je marca hudo poškodoval nogo, je včeraj za- čel ponovno trenirk ru priprav za olintP1 Tl. ,,... .. .. ja .1 Thomas je poziral mitingu v dvorani P ( 2,17 m. 24. marca si ^ galu povzročil hudo ^ nogi. Bil je operira , doslej je bil rekoB^l ; Zdravniiki pravijo, a ,A. je noga popolnoma TENIS____ Nemški tenisarji HAMBURG, 12. " nilk teniške 2Neze.. jt« Nemčije je dejal. “ ška zveza Sovjetske ^ s vabila v SZ v - njega leta mlado ,,! S prezentanco Zan. 11 . II**** Zbor športnikov-študentov iz 54 dri# II Jugoslovanski športu11 na Univerziadi v Tu£!S| Dejansko bodo te športne igre olimpiada * BEOGRAD, 12 — Na Univerziadi v Turinu od 27. avg. do 6. septembra, na kateri bodo nastopili športniki iz 54 držav, bodo sodelovali tudi jugoslovanski športniki in sicer vaterpolisti, odbojkarji, atleti, plavalci in sabljači. Ker je Univer-ziada samo leto dni pred olimpiado, bodo skoraj vse zveze poslale nanjo svo.ie najboljše predstavnike. tako da bo to dejansko olimpiada v malem. Od 20. do 23. avgusta v Mar on u Štirje italijanski čolni na svetovnem prvenstvu Nastop prijavljenih jugoslovanskih čolnov še ni zagotovljen RIM, 12. — Na evropskem veslaškem prvenstvu, k» bo v Maconu v Franciji od 20. do 23. t. m. bodo po dokončnem sklepu italijanske veslaške zveze nastopili naslednji čolni: Double-scoul: Severino Lučin; in Stefano Martinolli. Rezervi: Cesare. Pestuggia in Pie-ri Rozzo. Dvojec s krmarjem — «Ar-miiaa»: Renzo Ostini, Giovanni Ansčlmi; krmar — Vincen-zo Bruno. Četverec s krmarjem — «Pallanza»: Ferruccio Zucchet-ti, Mario Bernasconi, Alfredo Conti, Tullio Grignaschi; krmar — Vittorio Perapir. Rezerva: Giancarlo Casalini (Sampierdarenese). Osmerec -— «Moto Guzzi»: Romano Sgheiz, Elberto Win-kler, Fulvio Balatti, Ellero Borgnolo, Franco Trirjcavelli. Attilio Čantoni,.Giovanni, Zuc-chi, Giuseppe Moioli; 3t'm\ar,— Ivo Stčfiinoni. Rezerva — Piero Gilardi. 1 L Vesjače, ,ki bpdo, pdpotovali v.r Macon 16. t. m., vrnili pa V Italijo 24/ t. m/ bodo’ sprem- ljali zvezni trener Mercanti in nekateri klubski trenerji. * * # LJUBLJANA, 12. — Veslaška zveza Jugoslavije je za kandidate za evropsko prvenstvo v Maconu določila norme kot edini pogoj za njihov oidhod v Francijo. Teh norm doslej še ni dosegel noben od štirih izbranih čolnov, zato je njihova udeležba r,a prvenstvu še vedno negotova. To velja predvsem za osmerec ljubljanske #Savice», ki je s časom 6’15”0 in 6’16”0 zaostal za normo za 3" oz. 4”. Zaradi neugodnega vetra in dejstva, da so Ljubljančani šele pred dnevi dobili tekmovalni čoln. pa je komisija ta dva poskusa razveljavila in dala »Savici* ponovno možnost, da skupno z ostalimi jugoslovanskimi posadkami izpolni normo. Pcleg osmerca Savice se pripravljajo za evropsko prvenstvo še skifist Perica Vla-šič, dvojec s krmarjem Krke ni četverec s krmarjem Mladosti. Odbojkarska reprezentanca Jugoslavije za Univerziado se bo pripravljala na avtocesti od 10. do 25. avgusta pod vodstvom trenerja Ačimoviča, zaključne priprave pa bo imela v Beogradu od 20. do 25. avgusta. Za njeno sestavo so bili upoštevani: Jedretič, Krev-šelj, Abduli, Jankovič, Petrovič, Gačanin, Rajačič Pališa-ški, Stanišič, Draganič, Spet, Ribarič in Bojič. Atleti, ki se pripravljajo za dvoboj s Francijo, ne bodo i-meli poseben trening. V Turin bo odpotovalo samo osem tekmovalcev. V širši izbor so bili vključeni: Usenikova. Rajkova, Lorger, Snajder, Murat, Grujič, Radoševič, Bezjak. Račič. Miler, Kuzmanovič in Marjanovič. Od plavalcev bodo nastopili: Kocmur (200 m prosto), Dorčič (100 m hrbtno), Pelc (200 m prsno), Nardeli (100 m prosto). Pripravljali se bodo individualno v svojih klubih. Vaterpolisti bodo imeli posebne priprave v Zagrebu od 20. do 26, avgusta. V poštev so bili vzeti: Arneri, Muškati-rovič, Cipci, Stanišič, Barle, Popovič, Radan, Nardeli. Cuk-vas, Ježič, Uljarevič. Colovič, Simen, Žagar, Jovanovič in Kačič. Sabljači se že dali časa pripravljajo v Beogradu V Turin bodo odpotovali: Nikolič, Vasin, Baumgarten, Jovanovič, Tisa, Markovičeva, Zivkoviče-va in Jeftimijades. * * * RIM. 12. — Italijansko teniško moštvo za turnir v okviru Univerziade, bodo sestavljali: Moški: Maurizio Drisaldi, Sergio Motta, Salvatore Tom-masi in Renato Vi Ha. Zenske: Maria Ramorino, Teresa Riedl, Antonella Brui-ni, Mirella Sotis. # # # DUESSELDORF, 12. Nemško atletsko moštvo za Univerziado bodo sestavljali: Moški: 100 m in štafeta — Ge-rmar, Sunderms"11'! Reichert; ’ ()K frich, ---------- Quantz, Klapperb * Grawitz: 800 in wrenz, Stanete, m 5000 m — Guedeli re — Moll, ApPe^')(i< thelmey: daljina " l višina - Riebensap: mana: palica — 3 pjC' yer: troskok " g|jd; krogla — Lingnau, ^(, je - Salomon, Go*"!" -- Pfl-eger, BuehrJC' — Goopfert. ^ Zenske: 100 m in Q\en Furhmann, VosS, Heider: ovire d« 800 — Schiller: Weigle, Furhmann- ([;J' Holtz; krogla — ‘ — Rosenthal, Wohlfa Nagel. i«T j BOKS^^ po*1 O Montreal. 12- ''-p* dvoboj za svetovnn^pj srednjet.ežke kat'-n K/ TV/T/novc« 1 Atil 1 . V. rt kom Moorejem ki nom Durellejem, zvečer (ob 3.30 P®.^j s', času), bo sodi' n' ja0|tj prvak težke kat- sil v lcey. Sharkey je s vi dvoboj. .J> O St. Paul (M«"" j — Ameriški bok«8 J kat. Joey G-iardell > ^, svetovni lestvici, ] J. po točkah v 10 t , Vejarja (ZDA). ^ razsodbo sodnikov ni*)'1- . . O Pittsfield, 12- ^ tovni prvaikJjjh^jg pn i v ’ v i i i i v airv j-- ■ p de Marco (ZDA) J ^1* po točkah v 10 myja Garrowa FRESNO. 12. "L chen (ZDA), četP^joJJ ni lestvici težke K8 v 'kan premagal po ^ k hanssonu je i! dah Gravina Sa»» p: Po porazu s je ft . redna zmaga MaC O Goeteborg. rator svetovnega d**'"# kat. Johansscna: kat. Johansscnd, quist, je dejal, da .jeF, li Sonny Liston. n Archie Moore. ^ jo^ denti za dvoboj ta > nom, počakati, ", d* najprej povratm Pattersonom. «»' 1' O Newport, jem turnusu rnt edn»f%S niškega turnirja 1S,- -je Anglež Wilson ^ jana Tacchinija OOgovonil STANISLAV ^ Tiska Tiskarski aaV" J iHUiiuuuuuuuuuii TIDGAR WALLACE; 1 (ZA GONETN 1 3 V.......... mu r11"""*1! " in^ r zaponka) 22. ^nnnnnnRTTnnnnnnnnnimnnummmHirtfTfrofmnnfmimmT Frank je odšel zopet po stopnicah navasgor in je gledal policijske agente, ki so pregledovali vsak kot v hiši. Vse je bilo brez uspeha. Našli niso nikogar. Morilec se je bržkone izgubil pred prihodom policije. ,|, j^nn/. Pol ure pozneje je prišel zapfišežehi zdtavtiik in eden izmed agentov ga je pospremil v kk»L Po nekoliko minutah prikazal zgoraj; za njim M a nesla dva strežnika se je zdravnik prikazal podolgovato košaro in za vsemi je stopal Carver. »Greva k vam, sedaj?* je vprašal policijski nadzornik poročevalca in Frank je prikimal. Policijski avto ju je odložil v Doughty Street. Carver s« je takoj spravil na pregled škode, ki jo je napravil nepoklicani gost. Najbolj so ga‘zanimale Frankove na koščke raztrgane fotografije. Sestavil je eno in se je zarežal, ker je bil na mladeničevem obrazu kriz, narejen z rdečilom. , »Prav tako kakor sem pričakoval*, je dejal. «Ko bi bil v vasi koži, Holland, bi se zaprl od znotraj z zapahom in imel revolver pri rokah. Ali ga imate?*. »Nimam pozeljenja do takih stvari*, je zagodrnjal Frank in Carver je zavzdihnil. «Ne gre za poželjenje, fant. Ne bi vas rad vznemiril, imam pa vtis, da bo treba držati tako razdražljivega moškega, kot je naš morilec, pred zelo trdno in odločno revolversko cevjo, če nočete, da izprazni on svojo v tarčo. Posodil vam bom svoj revolver in če boste nocoj koga videli, streljajte! Streljajte, preden vprašate, kdo jel*. • •Ali se vam ne zdi, da ste »trepetun*?* se je nasmehnil Frank. »Vojak, ki se umakne, zato da bo dober za prihodnjič*, je razsodil Carver. «Tu ne gre za to, dragi moj, da pokažemo pogum ali da se izkažemo. Imamo opravka z morilcem, ki se ne ustavi pred ničemer in ki ima vetrih, s katerim lahko stopi v vaše stanovanje, kadar se mu zljubi. Ta večer je prišel, ker je potreboval ključ za v Trasmerejevo klet. Mora! je ubiti tega ubogega Browna in zato se mu je zdel oni kletni prostor najbolj primeren. »Carver je vstal in Je začel hodit! v ozkem prostoru med oknom in pisalno mizo, nato je nadaljeval: «Sprašujem se še vedno, kako je mogel ta vražjt človek položiti ključ na mizo? Vrhu tega je še nova zaponka, zaponka številka dve*. Frank je pustil, da je dal Carver duška svoji jezi. Razumel je, da Carver ne potrebuje poslušalstva, temveč samo čas, da uredi svoje misli Medtem je Carver nadaljeval: •Ni prstnih odtisov. Zločinec je torej nosil rokavice. Obut je bil v čevlje z gumijastimi podplati, zato ni nesrečni Tras-mere niti slutil, kako blizu mu je smrt. Revolver pa, Holland, hočete slišati eno krepko? Je staro orožje, ki ga po predpisih nosijo kitajski častniki v vojski. Sedaj so zamenjali njegovo znamko in vrsto, pred nekoliko leti pa je bil ta revolver precej splošen na Kitajskem. Stavil bi glavo, da bomo slej ali prej odkrili, da je bilo to orožje last samega Trasmereja » »To bi nas pripeljalo do Walterja Fellinga. Se vam ne zdi?* se je vmešal Frank. »Da; pač pa ta večer, ko je bil ubit Wellington Brown, je bil Felling v mojem uradu in ni mogel umoriti Browna. Rekli mi boste, da utegneta biti dva morilca, pa ne verja-men. Spomnite se, da je na mizi skrivnostni ključ. Fellinga pošljemo kljub temu lahko pred sodbo, ker je priznal, da je kradel, toda pri tem zločinu je nedolžen. Veste kaj, Frank? Jutri bova napravila poskus, šla beva v Spring House in v klet V kleti boste sprožili strel pri zaprtih vratih med tem ko bom jaz hodil po jedilnici, Hočem poskusiti, če doni strel po vsej hjši ali ne.» , Kmalu nato je Carver odšel Frank pa se Je vrnil v uredništvo. XVI. POGLAVJE Ravnatelj »Meggphona* je odredil, da se natiska posebna izdaja oo priliki novega zločina v Spring Houseu. Iz tiskarne Je prihajal ropot strojev. Frank pa je udarjal na tipke svojega pisalnega stroja in je pisal poročilo o umoru Wellingtona ,Browna. Tokrat se ni brigal preveč za Carverjeve zahteve, da zamolči nekatere okoliščine in je metal na papir vse, česar se je spomnil. Ko je poročno končal, je poklica) sla in mu je izročil popisane pole. Nato se je naslonil s, hrbtom na stol in si je prižgal cigareto. Razmišljal . je o Otsrverjevih besedah in Je sam pri sebi rekel, da se je najbrž zmotil policijski nadzornik glede na nevarnosti,- ki naj bi mu, pretile. Po Frankovem mnenju je bi( v, nevarnosti samo .Pavel Postal je nenadoma bogat, ostali»sorodniki pa često iščejo odškodnino pri dedščinah ali skušajo ugovarjati oporoki. Ali Je imel Pavel kaj bližnjijfi sorodnikov? Frank se ni spominjal, da bi mu bil prijatelj kdaj kaj takega zaupal, vendar človek ni mogel biti nikoli gotov v tem pogledu. Kar se tiče njegovih raztrganih fotografij... Pri tej misli se je poročevalec namrdnil. »Sicer pa se te fotografije niso preveč posrečile,* je zagodrnjal glasno. , »Kakšne fotografije?* ga je vprašal sosed pri mizi. »Nikar se ne vznemirjaj! Svoje misli izgovarjam glasno in to je vse,* je odgovoril Frank. »Vendar imaš precej sreče,* je vzkliknil njegov tovariš »Padel si naravnost v Trasmerejevo zadevo, ki je ena največjih po vojni. Nasprotno pa sem jaz, ki sem pet let pri dnevniku, prisostvoval samo majhnemu revnemu izsiljevanju, in to tako revnemu, da se niti ni končalo na sodniji. Kaj rišeš?* •Načrt podzemnih prostorov in hodnika v Spring Houseu,* je pojasnil Frank «Brownovo truplo ste našli na istem mestu ko Tras- merejevo?* »Skoraj in vražji ključ sredi mize* »Ali je kako okno v oni kletni sobi?* je VP » kov tovariš, ki je mislil, da bo odkril Ameriko e «Ne brigaj se za to!» je presekal kratko F,rift^rjti ) bi bil morilec navaden hrošč, ne bi bil mogš' Ji tl sobo in oditi iz nje, ne da bi odprl vrata. PravlD . vsa zadeva močno zapletena.* j s «Gospod Holland, k ravnatelju!* je zavpil sy\ uredništva in Frank se je opravičil pri svojem s »Kdo ve, kaj hoče stari?* je zamrmral. W »Upajmo, da ne bo našel razloga, da ti ode* je nasmehnil tovariš. Ravnatelj «Megaphona» je bila važna osebnos^ J na, da se je le redko prikazal. Ko Je stopil Frabk sgF opremljen urad, je držal ravnatelj plešasto ' nad polami z njegovim člankom. Frank se je P^u j« ^ krasno pisalno mizo in je čakal. Po nekolikem ravnatelj svoj pogled vanj in zamčil dvoje njegove. id" K »Dečko!* je zalajal. »Sodelovanje s policij® v0 lea samo vi pretiravate, kakor se mi zdi Vaši člah»>, ff*, meru so revni in zanikrni, dočim bi morali ^ij?* j \rr> in/liioMoIrn «11 i v. . ko indijanska jed. Ali bi mi hoteli razložiti, I{lL sO Ha hi Cflknl na nHontrnr i a nuHul inuul • SC J 'dl da bi čakal na odgovor, je nadaljeval: »Zdi -se 0fi .7 Brownovem umoru ponovile iste ozoliščine ko » pil rejevem. Ali se vom je vsaj posrečilo odkriti, kj* > vse te dni?* s« »Mislim, da je bil v neki opijski kadilnici* čilo odgovoriti Franku. «tf*V ♦Yeh Ling, lastnig restavracije »Pri zlati je dal nekega večera razumeti, da je Browb Trasmerejevem umoru, ker je bil zaprt v neki dijo opij.* «Glej, glej...! Tega pa niste niti z besedico 0 šem članku. Zakaj?* 1 'Nadaljevan