ISSN 0351-6407 9 "77035 Kakršno je vreme kresnic, tako bo tudi žanjic. V petek popoldne in v soboto ponoči bodo krajevne padavine, v soboto zjutraj pa se bo zjasnilo in nekoliko hladneje bo. Murska Sobota, 22. junija 2000, leto Lil, št. 25, odgovorni urednik Janez Votek, cena 210 sit GOSPODARSTVO, str. 6 (IZ)BRANO, str. 9 Izpoved: »Dober dan, to je moj sin, narkoman!« JOŽE GRAJ Prišlo je slovo... Ali je za večino osmošolcev kaj vznemirljivejšega od dne, kije namenjen njihovemu slovesnemu dejanju ob poslavljanju od osnovne šole? To je dan, ki so ga dolgo čakali; je trenutek, ko skoraj vsi drugi učenci gledajo nanje skoraj kot na heroje, ker so osem let uspešno kljubovali vsem šolskim čerem, ob katerih so jih čakale razne kontrolke, spraševanje za ocene... Seveda je bilo tudi marsikaj lepega in prijetnega. In samo še dva dni, pa bo šolski zvonec oznanil konec pouka še za vse druge, tudi za učitelje seveda. Lahko bi rekli, da je bilo to šolsko v nekem smislu prelomno, saj se je začelo poskusno uvajanje devetletnega programa obveznega osnovnošolskega izobraževanja. V oranje ledine na tem področju so se uspešno vključile tudi osnovne šole v Gornji Radgoni, Murski Soboti (II), Turnišču in Genterovcih. Med drugim pa je to šolsko leto prineslo tudi menjavo treh šolskih ministrov (Gaber, Zgaga, Šturm). Za prva dva je veljalo, da sta v političnem smislu levo usmerjena, sedanji pa je iz tabora desnice. Ampak politična orientacija posameznega ministra ne bi smela odločilno vplivati na procese v vzgoji in izobraževanju, ki so opredeljeni v novi šolski zakonodaji. No, to bo pokazala praksa, sicer pa med počitnicami najbrž ni pričakovati kakšnih posebnih potez novega ministra. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! ’0 DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN ŠTEFAN PAL NEDELICA48 9224 TURNIŠČE IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE... FIAT PUNTO! ŠE 6 DNI DO ŽREBANJA. Vse o tem na strani 12. JOKER Smo pred zaprtjem soboške bolnišnice? ZVEZDA - DIANA Murska Sobota, d. o. o. NOVO*NOVO*NOVO Diskontna trgovina Radenske Zvezde - Diane OD 1. JULIJA 2000 TUDI V BELTINCIH. Informacije: (02) 5211339 ali (02)5311369 NLP! Kakšno je sporočilo? Brodarjev tragičen konec K aki dve leti je 27-letni Matija Kuster iz Melinec vozil melinski brod kot delavec |WH A ŽIVILA, KRANJ trgovina in gostinstvo, d. d. . Cesta na Okroglo 3, 4020 Naklo mladih ribičev M edtem ko so se lovci v pokrajini ob Muri razdelili na dve samostojni zvezi (Prekmurje in Prlekija), so ribiči ostali skupaj - v Zvezi ribiških družin Pomurja s sedežem na Moti. ■J Podelitev priznanja in nagrade najboljšim mladim ribičem. (Foto: JG) Ena izmed pomembnih skupnih akcij njihove zveze je' tudi organiziranje tabora mladih ribičev Pomurja, ki se seli od ene do druge ribiške družine. Izvedbo letošnjega že 8. tabora je prevzela Ribiška družina Lendava. Tabor je potekal minuli petek in soboto, udeležilo pa se gaje 29 mladih ribičev iz različnih krajev. Vsi so morali dati slovesno ribiško zaobljubo, da si bodo prizadevali za varstvo narave in še posebej skrbeli za čiste vode, vadili so suhe ribiške discipline in spoznavali tehnike ribolova, najbolj napeto zanje pa je bilo tekmovanje, kdo se bo »okronal« z nazivom najboljši mladi ribič Pomurja. To je uspelo Danijela Gerenčerju, čla- I nu RD Lendava, ki je sicer ujel samo 14 rib, vendar je ena od njih tehtala en kilogram, vse skupaj pa 1.150 gramov. Na drugo mesto se je uvrstil Peter Zrim (RD M. Sobota) s 650 grami, tretji pa je bil Jernej Buzeti (RD M. Sobota), ki je sicer ujel največ rib (55). Vodja tabora Feri Koštric, predsednik Zveze ribiških družin Pomurja, Štefan Hari in predsednik RD Lendava Štefan Magyar sov svojih pozdravnih nagovorih na zaključni slovesnosti pri ribiškem domu v Lendavi (povabljeni so bili tudi starši) poudarili, da so takšni tabori mladih ribičev vsekakor zelo koristni, predvsem za vzgojo ribiškega naraščaja. J. GRAJ ■ VESTNIK NA INTERNETU: GC) agrotehnika Dober gospodar kupuje v Agrotehniki! PRAŠIVO ZA ZATIRANJE KOLORADSKEGA HROŠČA CHROMOREL, 1 kg FOLIARNO GNOJILO ZA PESO, BORO, 1 liter KOSA ZA MOTORNO KOSILNICO, BCS OBIŠČITE PRODAJNA CENTRA AGROTEHNIKA V PRODAJNI CENTRI MURSKA SOBOTA Slovenska ulica 37 telefon: (02) 530 02 00 LENDAVA Partizanska 25 telefon: (02) 578 94 80 459,00 sit 889,oo sit 2.641,oo sit MURSKI SOBOTI IN V LENDAVI! PRODAJNI PROGRAM - kmetijski stroji in oprema - gozdarski stroji in oprema - oprema za sadjarstvo n vinogradništvo - nadomestni deli in pnevmatike - škornji, delovne obleke in drugi izdelki za osebno zaščito - mineralna gnojila - sredstva za varstvo rastlin - semena - orodje, zemlja in oprema za vrtnarstvo j o s m 0) O * 5 > •N GOSPODARSTVO 22. junij 2000, VESTNIK Prlekija ■ turizem na podeželju Aravto Gornja Radgona Rešitev je v skupnem nastopu Celostna ponudba Ljutomersko-Ormoških goric Dolga vozila so hit prevozništva N a ravna danost Ljutomer-sko-Ormoških goric je zelo pestra in tudi precej Za- nimiva za številne goste. Tega se zelo dobro zavedajo tamkajšnje turistične kmetije, ki se obiskovalcem predstavljajo s pristno ponudbo prleških dobrot in najrazličnejšo spremljevalno popestritvijo katere od kmetij. Da bi njihova dejavnost še bolj zaživela, so se odločili, da oblikujejo skupno ponudbo, in tako so pred kratkim izdali posebno zloženko Od tunke do tunke, kjer se predstavlja enajst turističnih ponudnikov na domačih kmetijah od Razkrižja do Ormoža (na dveh vinskih cestah). Idejni vodja projekta je Milan Belec, ki je na predstavitvi zloženke poudaril, da je prihodnost turizma pri njih edino v združevanju, saj so deležni precejšnega zapostavljanja s strani države, torej je za njihov obstoj potrebno, da si s podobnimi idejami, kot je združevanje, pomagajo sami. S povezovanjem želijo turistu predstaviti skupno ponudbo, ki pa nedvomno prinese večje rezultate kot nastop posameznika. Zloženka vsebuje kratek opis vsakega ponudnika (tri kmetije s prenočišči in sedem samostojnih), dodali pa so še posebno ponudbo (zanimivi ogledi). Glavni akterji skupne ponudbe so.vinoč Hlebec iz Koga, izletniška kmetija Kolarič z Vinskega Vrha, Turistična kmetija Frank - Ozmec iz Slamnjaka, Unikat - vinotoč M. Belec iz Železnih Dveri, vinotoč Pavličič iz Ljutomera, izletniško turistična kmetija Bogša iz Litmerka, izletniška kmetija in mizarstvo Ozmec iz Senešcev, turistična kmetija Jureš iz Globoke, vinotoč Šadl iz Desnjaka, vinotoč - vino- Naslovnica zloženke Od tiinke do tiinke gradništvo Viher iz Žerovinec ter vinotoč - mesarija Sire iz Podgorcev. Zloženko bodo poslali vsem turističnim agencijam po Sloveniji, s čimer jih bodo poskusili spodbuditi za prodajo tudi naše dežele, ki se mimogrede lahko mirno kosa z velikimi. Predstavitve zloženke sta se udeležila tudi Valentin Odar, v.d. direktorja ljutomerskega LTO-ja, in Štefan Dravec, predsednik Pomurske turistične zveze, ki sta projekt združevanja v celoti podprla in turistično usmerjene kmetije povabila k sodelovanju. DARJA TIBAOTB A ravto je delniška družba s sedežem v Gornji Radgoni in s 411 milijoni tolarjev osnovnega kapitala. Enainpetdeset odstotkov premoženja je v lasti fizične osebe iz tujine, osemnajstodstotni lastnik je direktor družbe Danilo Tirš, Arcont ima pet odstotkov, drugo pa si delijo manjši delničarji, zaposleni in prej zaposleni v družbi. V družbi Aravto je zaposlenih 45 delavcev, od tega jih je šestnajst šoferjev, osemnajst mehanikov v servisnih delavnicah, dva delata v trgovini in drugi v upravnih službah. Največji delež ali 70 odstotkov celotne realizacije ustvarijo s prevozi v mednarodnem cestnem prometu, servisna dejavnost tovornih vozil in gradbene mehanizacije jim prinaša dvajsetodstotni delež prihodka in deset odstotkov trgovina s prodajo vrtičkarskih strojev, avtomobilov Peugeot ter rabljenih vozil in viličarjev. »Znotraj trgovine še iščemo tržne niše. Ena takih je prodaja rabljenih viličarjev, s katero smo začeli letos. Druge dejavnosti pa ostajajo takšne, kot so, s tem da se v transportu poskušamo specializirati, in sicer tako, da na tovornjaku prepeljemo več blaga po ugodnejši ceni,« je povedal direktor družbe Danilo Tirš. Peta skupščina Radenske, d, d. Potrjena delitev dobička in nov nadzorni svet Na peti skupščini delničarjev Radenske, d. d., so na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta sprejeli razdelitev dobička iz leta 1999 v višini 548 452, 00 tolarjev, in sicer 40 odstotkov za izplačilo dividend (ali 43,60 tolaija bruto za delnico), 2,5 odstotka za soudeležbo uprave in članov nadzornega sveta ter 57,5 odstotka za investicije in razvoj. Družba bo dividende izplačevala trideset dni po sprejetju sklepa o delitvi dobička (skupščina je bila 16. junija), in sicer lastnikom iz delniške knjige na dan 20. junija. Deset največjih delničarjev na dan 13. junija: Kapitalski sklad, d. d., s 14,83 odstotka, Pivovarna Laško 10,20, Slovenska odškodninska družba, d. d., 10,12, Pomurska investicijska družba 1, d. d., 5,16, Triglav steber 1 PID, d. d., 3,62, Pid Zvon 1, d. d., 3,40, DBP Vizija, d. d., Novo mesto 2,21, Maksima 1, d. d., Ljublja- na 1,97, Pomurska banka, d. d., skupina NLB 1,90 in Kapitalski sklad, d. d., PPS 1,55 odstotka premoženja. Lastništvo deseterice se je od zadnjega dne v letu 1998 povečalo skupaj za 1,14 odstotka ali s 53,82 na 54,96 odstotka, in to v manjših deležih pri vseh naštetih lastnikih, razen pri Slovenski odškodninski družbi, d. d. V prvi deseterici je tudi prišlo do zamenjave na desetem mestu, saj je lastnika Krono Senior, d. d., Ljubljana zamenjal Kapitalski sklad, d. d. -PPS. Radenska, d. d„ ima tudi nov devetčlanski nadzorni svet (do sedaj enajst članov), ki ga sestavljajo s strani delničarjev Rudi Cipot, Viktor Šbul, Peter Velkavrh, dr. Tomaž Subotič, Herbert Šefer in Boško Šrot, s strani zaposlenih pa Renata Pelci Jagodnik, Stane Konrad‘in Franc Gornjec. MH ■ Lani so ustvarili nekaj več kot 3 milijone mark celotnega prihodka, izguba pa je znašala 68 milijonov tolarjev in je za skoraj 40 odstotkov nižja kot prejšnja leta. Od leta 1992, odkar Aravto obstaja, družba ni poslovala z dobičkom, s tem pa, da se izguba zmanjšuje in je je neprokrite le še za 68 milijonov. »Skupščini, ki bo predvidoma konec avgusta ali v začetku septembra, bomo predlagali njeno pokritje iz pozitivnega poslovanja v naslednjih petih letih,« je povedal sogovornik. Gibanja v letošnjem letu so ugodnejša od lanskih, saj se je fizični obseg v transportu v prvih štirih mesecih povečal za 12 odstotkov, celotni prihbdek pa kar za 20 odstotkov, zato prvi mož družbe pričakuje, da se bo letošnje poslovno leto ugodno izšlo, morda še z manjšo izgubo, potem pa naj bi se otresli rdečih številk. Možnosti za povečanje prihodka vidi v novih programih za trgovino in v agresivnejši politiki ter pravi ponudbi na trgu transportnih storitev. »Hit ponudbe so vozila s 116 kubičnimi metri nakladalnega volumna ob polni nosilnosti 24 ton in mi jih imamo tretjino,« je povedal Danilo Tirš. Podjetje ima petnajst tovornih vozil in nobeno ni starejše od petih let. Pet jih ima motor po normi evro ena in deset po evro dva, kije kriterij čistega izpuha, ki ga EU, predvsem pa Avstrija zahteva pri prevozu skozi svojo državo. Aravto v celoti opravlja mednarodne prevoze za EU ali 90 odstotkov tega za zahodno-nemški trg, drugo pa v Francijo, Anglijo, Belgijo in Nizozemsko. Osvojeni zahodni trg, tudi po zaslugi tujega lastnika, pa v zadnjem letu in pol ni prednost, saj se je trend naraščanja cen goriv v zahodni Evropi začel pred nami. »To je naš največji problem, na katerega pa kot transporterji ne moremo vplivati,« je dejal sobesednik. Omejitveni dejavnik za opravljanje prevozov pa so tudi dovolilnice, kajti transporter ne more v nobeno državo, če nima ustrezne dovolilnice oziroma eko točk v tranzitu prek Avstrije ali prek Avstrije zagotovljenega prevoza z vlakom. In koliko več prometa bi v primeru neomejenega dostopa do dovolilnic lahko naredili v Aravtu? »Dvajset odstotkov več,« smo razumeli sobesednika. Ekološke točke, kijih dobi Aravto za trimesečje, jim ne zadoščajo niti za mesec dni voženj, s tem pa, da imajo zaradi sodobnega voznega park tudi dovolilnico CENT, ki jo lahko koristijo vozila, ki ustrezajo normi evro dva ali višji. »Razlike pa potem zapolnjujemo z vlakom. Odkar pa je zaprta proga Gradec-Regensburg, moramo koristiti progo Ljublja-na-Salzburg, kije za nas zelo neugodna, saj nas sili v prazne kilometre,« je povedal Danilo Tirš. Železnica jim sicer obljublja, da bi s prvim septembrom lahko nalagali tovornjake že tudi v Mariboru, to pa bi ugodno vplivalo na poslovanje družbe. Po pričakovanju vodstva družbe pa jim bo konkurenčnejši položaj na trgu prinesel tudi certifikat kakovosti ISO 9002, saj so pred tremi tedni uspešno prestali zunanje preverjanje. MHB Kaj imajo skupnega računalniki in košarka? Direktor, ki leti Marjan Kočila spet napoveduje močan turnir irektor podjetja Creativ iz Murske Sobote je večini prebivalcev znan kot mlad prodoren poslovnež, ki se ne boji pripeljati v naše kraje takšne ideje, ki so se pred nekaj leti zdele še neizvedljive. Pred kratkim smo že poročali o novem spletnem mestu na internetu, ime- novanem www.pomurje.net, kjer se lahko dobijo vse informacije o naši pokrajini, Kočila pa se je že izkazal tudi kot eden glavnih prirediteljev močnih košarkarskih turnirjev in kvalifikacijskih tekem slovenske moške reprezentance. Torej človek, ki je zarezal močan pečat v soboški vsakdan, pri tem pa malokdo ve, daje Marjan Kočila v bistvu Lendavčan. D »Tako je. Rodil sem se 23. oktobra 1962 v Murski Soboti, sicer pa sem živel v Lendavi. Tam sem obiskoval osnovno in glasbeno šolo, tako da sem Lendavčan. Ne bom rekel na žalost, ampak sem Lendavčan. V Murski Soboti sem obiskoval splošno gimnazijo, vojaški rok sem služil kot fotograf v Beogradu. Bil sem tudi glasbenik. Vedno sem igral v različnih bendih, že v osnovni šoli smo imeli zasedbo Kohotek pa Utrip M. Igral pa sem tolkala oz. bobne. učitelja, ki nas je učil igrati jazz bobne in latino ritme, igral pa sem tudi na klaviature, ker sem se v glasbeni šoli učil igrati na harmoniko. Doma so mi kupili orgle in smo z bendi »žagali« na raznih zabavah. Spomnim se npr. Rock noči Bakovci ’79, ko smo se imenovali Izpad (smeh).« - Po vojski pa...? »Ljubljana, kjer sem študiral etnologijo in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti. Pririnil sem se kar daleč, pred obema diplomama pa mi je zmanjkalo tudi ena težka zadeva. Bil sem edinec, pri šestnajstih pa mi je umrla mama, tako da me v Lendavi razen očeta in nekaj sorodnikov ni več držalo veliko stvari. Sedaj imam tam le še nekaj prijateljev. - Kako to, da si se ti, računalniški ekspert, odločil za študij tako zelo humanih, družboslovnih ved? »To sta bili precej zanimivi zadevi, mene pa so vedno zanimali ljudje kot individuumi in družbena bitja. Imeli smo zanimive profesorje, to so pa bili tudi časi, ko smo se na Filozofski zbrali v kakšni predavalnici, pa so prišli t. i. jugo disidenti in smo debatirali z mislijo, da smo »glavni«. Tednik Mladina in Radio Študent sta bila takrat na vrhuncu popularnosti. To je bila druga revolucija. Če je bila prva 1968. leta, smo bili mi 1. 1982 in ’83 aktualni disidenti, čeprav se sam osebno s politiko nikoli nisem ukvatjal. Raje sem poslušal zanimiva predavanja.« Marjan Kočila obljublja za konec tega ali začetek prihodnjega leta še eno kvalifikacijsko tekmo slovenske košarkarske reprezentance v Murski Soboti. Foto: TK »Jedro problema v mojem življenju je bil vedno človek. Ves čas pa me je zanimala tudi umetnost. S kolegi, kot sta Sandi Čer-vek in Mirko Rajnar, sem za zabavo odkrival tehnologijo sitotiska. Le-ta me je skupaj z dekle- okolje, s katerim sem se tu srečeval, pa sem povezal, tako da sem iz tiste umetniške tiskarske zadeve naredil nekakšen posel. To je bilo leta 1985, štiri leta kasneje pa sem začel z računalniško pripravo tiska.« prostega časa za hobije? »To je način življenja. Če tega nimaš rad, bolje, da tega ne delaš. Stalno moraš biti navzoč. Sploh ni »finta« v denarju, čeprav le-ta mora biti tudi za razvoj firme, ampak je motivacija v realizaciji dobrih projektov. Za sprostitev pa sem lani našel super hobi, ki me je čisto prevzel: začel sem namreč leteti. Motorno letenje je zadeva, ki od človeka zahteva popolno koncentracijo. V zraku si sam, in če se »zajebavaš«, te več ne bo (smeh). Prej sem hodil igrat košarko, ampak je bil bolj izgovor, da nisi na sestanku, ob pivu pa smo že začeli debatirati o poslu. Na letališču pa se vse suče samo okoli letenja.« - Kako močan košarkarski turnir nam skupaj z drugimi organizatorji pripravljaš letos? »Turnir še ni potrjen, ampak imamo zelo velike možnosti, da ga bomo spet organizirali. Prišle bodo vrhunske košarkarske ekipe iz evropske lige. Imen še ne smem izdati, dokler ne podpišemo pogodbe. Bodo pa definitivno moštva iz Grčije, Turčije in Jugoslavije, med njimi pa bo eno zelo zelo zveneče ime.« «1, 22. junij 2000 GOSPODARSTVO 7 SV del ima najboljše možnosti Geotermalna energija lub menedžerjev in podjetnikov Lendava je organiziral ob sodelovanju RRA Mura Murska Sobota in Pomurskega tehnološkega centra - Raziskave in razvoj Lendava minuli petek v konferenčni dvorani hotela Lipa okroglo mizo na temo »Geotermalna energija«. Uvodno predavanje je imel prof. dr. Peter Novak iz ljubljanskega Energote-cha Ltd., o programih in aktivnostih izkoriščanja geotermalne energije v Nafti, lendavski občini in Prekmurju pa sta spregovorila Marijan Kraljič in Karel Svetec iz Nafte. Geotermalna energija je energija, ki je uskladiščena v notranjosti Zemlje. Nastala je iz gravitacije enetgije v času kontrakcije delcev v zemeljsko oblo. Geotermalna energija se nenehno obnavlja zaradi razpada radioaktivnih izotopov. Prof. Novak je napovedal, da se bo v prihodnosti gotovo še sprostilo dve tretjini svetovne geotermalne energije in ni nobenega razloga, da naši kmetje ne bi začeli z intenzivnim kmetijstvom pod rastlinjaki. Po njegovem mnenju imajo v Nafti opremo in znanje, ki jo lahko uporabljajo povsod po Sloveniji. Za investicije v geotermalno energijo bi bilo potrebno 30 milijonov 712 tisoč evrov, ki bi jih dobili nazaj v sedmih letih. S prodajo energije bi pa lahko letno zaslužili pet milijonov 432 tisoč evrov. Zanimivo je, da so nekatera naša podjetja za podobni znanstvenoraziskovalni projekt od Evropske unije že dobila 900 tisoč evrov, potem pa so se odločila, da vanj ne bodo pristopila, kar je prof. dr. Novak označil kot »sramota pred Evropo«. Ven-'dar pa stvar še ni prepozna. Slovenija ima relativno ugodne možnosti za izkoriščanje geotermalne energije, največji delež (65 %) je na našem severovzhodnem koncu, najboljši del pa je bazen okoli Moravskih Toplic in Dobrovnika. V svetu imajo najboljše možnosti za to države, kot so Islandija, Madžarska, Romunija in Italija. TOMO KOLEŠ FOTO:TK ■ Priprave na razstavo obrti in podjetništva Ljutomer bo čez konec tedna zaživel □ etos že tretja razstava obrti in podjetništva, ki jo organizira Območna obrtna zbornica (OOZ) Ljutomer, bo potekala v času med 23. in 25. junijem. Prireditev se bo dogajala na celotnem ljutomerskem Glavnem trgu, ki bo ta čas zaprt za promet. Otvoritev razstave bo v petek ob drugi uri popoldan, udeležili pa naj bi se je tudi predstavniki Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, Obrtne zbornice Slovenije in predstavniki štirih občin vključenih v OOZ. Ob tej VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Mura bo oblekla slovenske olimpijce Modna in praktična oblačila Pri opremi slovenskih olimpijcev poleg Mure sodelujeta še Elan in Alpina o začetka poletnih olimpijskih iger v Sydneyu ni več veliko časa in udeleženci iger pospešujejo priprave in stopnjujejo kondicijo, saj želijo doseči vrhunsko formo prav med igrami. Vzporedno s pripravami olimpijcev potekajo številne druge obolimpijske aktivnosti, prizorišče olimpijskih iger pa bo gotovo tudi najprimernejše mesto za takšne in drugačne promocijske aktivnosti. Mura, Proizvodnja oblačil Murska Sobota, je bila vselej zraven, ko je bilo potrebno pomagati slovenskim športnikom na največjih športnih prireditvah, in tudi na teh olimpijskih igrah ne bo manjkala. Skupaj z Elanom in Alpino bo Mura tokrat opremila slovensko olimpijsko reprezentanco, saj bodo slovenski športniki nosili Murina oblačila na vseh protokolarnih prireditvah. V oblačila, ki bodo označena z vezenim logom Mura, bodo slovenski udeleženci olimpijskih iger oblečeni na otvoritveni in slepni slovesnosti ter na različnih protokolarnih dogodkih, ki bodo spremljali igre. priložnosti bodo tudi podelili posebna priznanja tistim članom zbornice, ki opravljajo obrtno dejavnost več kot trideset let. Še isti dan zvečer bodo pripravili modno revijo strokovnih sekcij pri OOZ Ljutomer, v soboto pa bo razstava oldtimerjev in nastop nekdanjih narodnozabavnih ansamblov. Zadnji dan prireditve, v nedeljo, bo v dopoldanskem času zbor obrtnikov v ljutomerskem hotelu. Ob vsem tem se bo vsak dan predstavljalo okrog sto obrtnikov s svojo dejavnostjo, predstavili pa bodo tudi obrti, ki že izumirajo. Kot so Za celostno podobo reprezentance na olimpijskih igrah je odgovorna modna novinarka Jožica Brodarič, ki bo poskrbela, da bodo Murina oblačila skladno dopolnjena s čevlji in pokrivali. Oblačila za slovenske športnice je oblikovala Štefka Varga Radič, sešili jih bodo v Tovarni ženskih oblačil, za kreacijo moških oblačil za športnike pa je poskrbela Sonja Šterman in jih bodo sešili v Tovarni moških oblačil. V Muri pravijo, da jim je bilo pri oblikovanju kolekcije osnovno izhodišče funkcionalnost oblačil, hkrati pa niso pozabili na nepredvidljive vremenske razmere, enostavno vzdrževanje in možnost kom biniranja. Seveda so k vsemu temu kreatorke dodale še pravo mero modnosti. Za slovenske olimpijce, njihove trenerje, vodstvo in drugo osebje bodo v Muri sešili več kot sto kompletov oblačil. L. KOVAČ ■ veto Žalik, predsednik uprave Nafte Lendava, je na vprašanje Rudija Cipota, predsedujočega na seji upravnega odbora OGZ za Pomurje, kaj konkretno Nafta pričakuje od zbornice in pomurskega gospodarstva, odgovoril: »Pričakujemo podporo tem projektom (razvojni projekti Nafte Lendava, op. p.), ker lahko z njimi družbo spravimo na trdne temelje. Z učinki razvoja firme pa bomo lahko prispevali k razvoju regije.« Kateri so ti projekti, v katere verjame uprava družbe, in ki naj bi jim pomurski gospodarstveniki javno izkazovali naklonjenost? V prvi sklop razvojnih projektov pri Nafti uvrščajo geotermijo in pridobivanje biodisla, kjer bi bil posel tudi za regijsko kmetijstvo in živilskopredelovalno industrijo. V drugi razvojni snopič je Cveto Žalik postavil razvoj petrokemije, saj obstajajo velike tržne možnosti za več kot enkratno povečanje obsega proizvodnje in s pomembnim presežnim izkupičkom. Slednji projekt je povezan s postavitvijo lokalnega plinovoda za dobavo cenejšega plin od OGZ o Naftinih razvojnih možnostih Blagi toni z zrnom popra madžarsko-ruske firme Panrusgas. Tretje razvojna možnost pa je preustroj sedanje rafinerije v neenergetsko rafinerijo za proizvodnjo topil. Ti projekti bodo po mnenju Cveta Žalika lahko zaživeli ob določenih pogojih, in sicer, če se bo zgodila finančna sanacija družbe s poravnavo hipotek iz preteklosti ■ te bremenijo Nafto v vrednosti 50 milijonov mark - in če bo Lendava dobila potrebno infrastrukturo, kot so železnica, plinovod in avtocesta. Toda slednja pogoja, ki omejujeta razvojne možnosti Nafte, sta še vedno slonovih dimenzij. Počasi pa se vendar odmotava vozel hipotek iz preteklosti, saj imajo v Nafti, po zaslugi lobiranja poslancev, lastnikov in uprave, v rokah sklep vlade o finančnem »prekucništvu« za dolg državi v vrednosti 3,3 milijarde tolarjev, problem pa ostaja razlika dolga do Petrola (do 50 milijonov mark). Cveto Žalik v optimističnem tonu najavlja, da sta si lastnika načelno o načinu reševanja tega vprašanja na isti valovni dolžini, in upa, da bo iskanje strateškega partnerja, ki ga išče država, opravljeno do konca leta. Za razvojne projekte Nafte so člani OGZ uporabljali blage tone, a vendar z nekaterimi opozorili in vprašanji. Anton Balažek je vprašal: kdo konkretno bo vlagatelj v geotermijo, kako bosta šla skupaj petrokemija in zahteve po integralnem varovanju okolja, koliko bi stalo Nafto, če bi imela sto štipendistov. Toliko jih je namreč imela svojčas, danes pa le tri. Alojz Behek pa: kadar se po-govarjamo o geotermiji, moramo biti previdni. To je izjemno bogastvo, ki daje tej regiji tržno zanimive priložnosti, vendar imajo lahko posegi v zemljo negativne posledice. Nisem proti (programu Nafte, op. p.), vendar je to apel za premišljeno izkoriščanje geotermalne energije, tudi nam, ki jo že izkoriščamo. Mn ■ poudarili predstavniki OOZ, namen prireditve ni ustvarjanje profita, pač pa predstavitev dejavnosti obrtnikov, ki je v vseh štirih občinah precej pestra. D. TIBAOTi /WW Radio Murski val 94,6 Mhz SOBOTA, 24. junija od 9.00 do 18.00 Murski val gostuje na kopališču ŠRC v Lendavi mali nogomet, rolanje, košarka, zabavne igre v vodi, povezujeta Dušan Radič in Boštjan Rous RENAULT Kadar sanjate o lepih stvarej sanjate o Renaultu. w Svoje sanje o veselih in brezskrbnih počitnicah z novim avtomobilom Renault Tvvingo ah Megan dieseL lahko uresničite z Renaultovo sanjsko knjigo popustov. Pridite v Agroservis. Renault Avto Ares in dosanjajte svoje sanje. Renaultova sanjska knjiga popustov AGROSERVIS d.d., AVTO ARES d.O.O., Kraška cesta 58, Murska Sobota; informacije, tel: 02/521 16 30; (IZ)BRANO 22. junij 2000, fBWK TERMINATOR Ernest Kerec: Gre za edinstveni šolski objekt z lesenim stropom, kije življenjsko nevaren. Da bi stranpota mladine čimbolj zajezili, bo potrebno poiskati ustrezne rešitve, med katere sodi tudi gradnja nove telovadnice. Cveto Žalik, predsednik uprave Nafte Lendava, je v zvezi z iskanjem rešitev za lendavsko Nafto - sanacija starih obveznosti in iskanje strateškega partnerja s strani države - izjavil: »Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da se zadeve počasi premikajo, ampak pomembno je, da v pravo smer.« Marjan Kočila: Sploh ni »fina« v denarju, čeprav leta mora biti tudi za razvoj firme, ampak je motivacija v realizaciji dobrih projektov. Za sprostitev pa sem lani našel super hobi, ki meje čisto prevzel: začel sem namreč leteti.. Mama: Že spet sem mu verjela in s* rajši mislila, da ljudje pretiravajo, ko govorijo o odvisnosti. Še vedno si nisem upala priznati, daje moj sin narkoman. Od tedaj je šlo vse na slabše. predsednik združenja slovenskih bolnišnic: Dokazujem, da je KC lani prejel 41.062 milijonov tolarjev ali 35 odstotkov denarja vseh bolnišnic ali na zdravljenega bolnika 477.522 tisoč tolarjev. Splošne bolnišnice Celje, Izola, Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto, Nova Gorica, Slovenj Gradec pa so za zdravljenega bolnika prejele 268 103 tisoč tolarjev. Klinični center je torej za zdravljenje enega bolnika prejel 78 odstotkov več denarja kot regijske bolnišnice. Bela Sever iz Pečarovec: »V torek sem vstal že ob petih in odšel za gospodarsko poslopje, da bi pripravil krmo za živino. Spet sem se ozrl v nebo, ki pa tudi zdaj ni napovedovalo dežja. Zazrl sem se tudi po pobočju Trbižka, kjer je velika Zel-kova parcela z žitom. Opazil sem Fuks graba, kot se zaradi številnih lisičin imenuje gozdna učna pot v Korovcih, je speljana po gozdu Korovska gora in na malem prostoru ponudi res veliko zanimivosti in raznolikosti. V dolžini 2400 m najdemo več različnih gozdnih predelov (ravnine, vzpetine, jase, grape...), kjer lahko opazujemo več vrst dreves. Kot pravijo pri turističnem društvu Korovci, je pot oblikovana z namenom, da jo lahko spoznamo brez strokovnega vodstva in je zato primerna za manjše skupine, družine in posameznike. Učna pot Selo ponuja poleg naravnih tudi kulturne znamenitosti. Pot, ki je bila odprta pred dvema letoma, se začne pri rotundi (kapelica iz 13. st.) in vodi prek travnika navkreber. Na poti najdemo drevesa (brest, črni bor, hrast...), podrastje, praproti, borovnice... Na ogled so tudi sadovnjaki, vinogradi, mlin na potoku, pokopališče itn. Do danes je pot obiskalo okrog 2000 obiskovalcev samo v organiziranih skupinah. Učne poti so še vedno vabljive Počitek po kosilu red petimi oziroma dvema letoma sta svoje naravne lepote in kulturne znamenitosti svojega okraja na ogled postavili učni poti v Korovcih in Selu. Namen takšnih učnih poti je, seznaniti in pokazati šolarjem, turistom pa tudi domačinom to, kar naš gorički svet ponuja, ali pa vsaj, opozoriti na malenkosti, ki nas obkrožajo. Da bi videli, kako učni poti rabita svojemu namenu po nekaj letih, smo si ju šli ogledat. Pri nas smo navajeni, da po začetni zagnanosti objekte in naravne znamenitosti prepustimo samemu sebi in ti začnejo propadati. Tega v Korovcih ni opaziti. Smerokazi, poučne table, mostovi čez potoček, koši za smeti ter mize in klopi, ki ponujajo obiskovalcu počitek, likovnikom in pisateljem, ki tukaj iščejo svoje motive, pa prostor za delo, ter seveda same naravne znamenitosti so po petih letih še vedno vzdrževane in skrbno urejene. Dejstvo, da imajo že dve leti zaposlenega vzdrževalca prek javnih del, zagotavlja nadaljnjo skrb za ta naravni objekt. V prvih štirih letih je pot obiskalo okrog 12.000 obiskovalcev. O učni poti v Selu je krožilo kar nekaj govoric, da, glede na vložena sredstva, pot ni urejena kot bi lahko bila. Toda vse kaže, da so te govorice plod mešanja dveh različnih tipov učne poti. Človek sicer na poti dobi občutek, da ni urejena, ker je malo ali pa sploh ni smerokazov, poučnih tabel in urejenih počivališč. To, da jih ni, pa ni zaradi tega, ker bi bila uničena, ampak ker jih namenoma nikoli ni bilo. Učna pot v Selu je namenjena predvsem kulturnim in naravoslovnim dnevom za osnovne in srednje šole. Zaradi tega najrajši sprejemajo prijavljene organizirane skupine, ki dobijo strokovno vodstvo in delovno gradivo za aktivno delo na poti, tako da ni potrebno kažipotov, pouč- nih tabel itn. Dobljena sredstva pa so bila namenjena ravno temu gradivu in gradnji brunarice, v kateri je učilnica. Kot pravi načrtovalec te poti Janez Škalič, niso hoteli posegati v naravo, ampak le seznaniti ljudi s pomočjo strokovnega vodstva in gradiva o naravni in kulturni dediščini. Res pa je, da v naravo ne bi posegali, če bi obnovili vsaj nekatere kulturne znamenitosti; ki so tega potrebne. CIRIL KOSEDNAR ■ Zdravstveno zavarovanje Dvojezična kartica ..”1 o dvanajstega junija je ZZZS razdelil v naši regiji 117.197 kar-I tic zdravstvenega zavarovanja (v Sloveniji 1.774.129). Zaradi I netočnih podatkov ali drugih razlogov je bila vrnjena v depo le 301 kartica, kar kaže na dobro evidenco Zavoda o zavarovanih osebah. Predvidoma julija pa bo prebivalcem z narodnostno mešanih območij omogočeno, da bodo kartico zdravstvenega zavarovanja, ki so jo že prejeli, brezplačno zamenjali z dvojezično kartico. Vsi, ki bodo želeli zamenjati kartico, se bodo morali oglasiti na izpostavi območne enote UTS in vrniti staro kartico ali naročiti zamenjavo po telefonu. Kartica zdravstvenega zavarovanja vsebuje le podatke o urejenem obveznem zdravstvenem zavarovanju in ne medicinskih podatkov. Zato ostane stara zdravstvena izkaznica v veljavi kot dokazilo o urejenem zdravstvenem zavarovanju še do tridesetega septembra, kot dokument z zdravstvenimi podatki (cepljenje, alergije, kartotečne številke in drugo) pa, dokler ne bodo pripravljene zakonske podlage za zapis teh podatkov na kartico. Zato zavarovancem svetujejo, da kljub prejeti zdravstveni kartici vsaj še nekaj časa hranijo tudi zdravstveno izkaznico. Spremenjena lista zdravil Več iz lastnega žepa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma komisija za razvrščanje zdravil na liste se je odločila, kot sami pravijo, za korenitejšo spremembo na listi zdravil. Skrajšali so seznam zdravil, ki jih plačuje zdravstvena zavarovalnica iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in na samoplačniško oziroma negativno uvrstili tudi zelo pogosto predpisana zdravila. Za nas zavarovance torej njihovo korenito spreminjanje liste zdravil pomeni, da bomo za nekatera zdravila morali sami seči v žep. Za vsa namreč nadomestnega zdravila s pozitivne liste ni. Zdravstvena zavarovalnica načrtuje, da bo s spremembo na listi zdravil prihranila obveznemu in dodatnemu zdravstvenemu zavarovanju okoli 250 milijonov tolarjev. In katera so tista zdravila, katerih ZZZS ne plačuje več? V skupini zdravil, ki delujejo proti bolečinam in zvišani telesni tem- Dobrodelnost v evangeličanski gmajni * V evangeličanski cerkveni občini Murska Sobota so v nedeljo, 11. junija, zelo slovesno praznovali binkošti - praznik, ki velja za rojstni dan Cerkve. Udeležba pri božji službi je bila nadpovprečna. Tudi tokrat so pripravili na prostem pri cerkvi piknik oziroma družabno srečanje. Udeležili so ga enote, nekateri direktorji podjetij in ustanov, zdravniki ... Izkupiček bodo namenili kot svoj prispevek soboški porodnišnici in za nekatere druge humanitarne projekte. Lepo in vredno posnemanja! K temu naj dodamo, da so se izkazale tudi ženske, ki so obiskovalcem pripravile (in brezplačno peraturi (skupina analgetikov in antipiretikov), so se lotili tistih z acetilsalicilno kislino (aspirin^ in ki so se v lekarnah že sedaj prodajala tudi brez recepta. Na pozitivni listi so ostale samo tiste oblike aspirina, ki so namenje antiagregacijski terapiji (proti nastajanju strdkov). Med nesteroidnimi protivnetnimi in protirevmatičnimi pripravki so na pozitivni listi ostale le tiste oblike, ki so z manjšimi odmerki primerne za zdravljenje otrok z revmatičnimi boleznimi. S pozitivne liste so v celoti črtali antacide (najbolj razširjena sta rupurut in rutacid), ker ugotavljajo, da se v gastroentero-logiji ne uporabljajo za zdravljenje nobene resne bolezni, ampak le za simptomatsko zdravljenje - zdravljenje znakov bolezni. Zato sijih po novem morajo kupovati bolniki sami. Ker so lani zdravniki predpisali za 580 milijonov tolarjev receptov za antitusike (zdravila za umirjanje kašlja), so se pripra-vljalci spremenjene liste zdravil odločili, da jih črtajo s pozitivne liste. Z njimi so namreč zdrav- (kašelj je znak bolezni), zato jih odslej bolniki dobijo le v prosti prodaji. Določen poseg pa je komisija za razvrščanje zdravil naredila tudi pri predpisovanju antibiotikov. Zaradi preobsežnega predpisovanja protimikrobnih zdravil v Sloveniji (širokospektralni penicilin z blokatorji betalakta-maz), in ker je lani zdravstvena zavarovalnica zanje odštela 1,7 milijarde tolarjev, so postavili določene pogoje pri predpisovanju antibiotikov z imenom amoksiklav. Zdravniki jih ne smejo predpisovati pri angini, skarlatini, šenu ... Zdravniki naj bi pri bolnikih pogosteje določali vnetne parametre z laborato-riskimi preiskavami in na podlagi tega predpisovali ustrezne antibiotike. Omejitve v predpisovanju pa so namenili tudi kinolonom (bolj znani antibiotiki so ciprinol, ci-probay). Zdravnikom je dovoljeno predpisovati to zdravilo le, če prvo zdravljenje s širokospek-tralnimi antibiotiki ni bilo uspešno in je laboratorijski izvid potrdil primernost zdravljenja s tem zdravilom. Omejitve pri predpisovanju so dali tudi celotni skupini stati-nov ali zdravilom za zmanjševanje maščob v krvi (bolj znan je lipobay, lescol). Zdravnik jih bo lahko predpisal le tistim bolnikom, za katere je v kartotekah jasno zabeleženo, da so koronarno zelo ogroženi (bolezni srca in ožilja). »HI , 22. junij 2000 (IZ)BRANO Bolnišnice v boju za denar Regijske bolnišnice so vrnile žogico KC O dbor bolnišnic pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, ki ga vodi direktor murskosoboške bolnišnice Bojan Korošec, je zavrnil predlog delitve sredstev med bolnišnicami Slovenije, zato bo o tem morala odločati arbitraža. Dogovor o načinu razporeditve denarja posameznim bolnišnicam je namreč dokument, na podlagi katerega se slovenskim bolnišnicam razdeljujejo sredstva javnega financiranja z Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Odbor je zavrnil predlog delitve denarja med bolnišnice, ker ugotavlja, da je denarja, namenjenega bolnišničnemu zdravljenju, v celoti premalo, neprimeren pa je tudi sistem delitve. V predlogu za letošnje rezanje kolača naj bi dobil Klinični center večji delež kot doslej, druge bolnišnice pa seveda toliko manjšega. Odbor bolnišnic, v katerega so vključene splošne in specialistične bolnišnice (razen Onkološkega inštituta), se je odločil za javno predstavitev problema s svoje plati tudi zaradi informacij, ki sojih za javnost dajali predstavniki Kliničnega centra. V Delu zapisana izjava direktorja kliničnega centra dr. Primoža Rodeta - da prjde na prebivalca v ljubljanski regiji le 86 odstotkov tistega denarja, ki ga povprečni Slovenec porabi za bolnišnično zdravljenje, četudi bi k temu prišteli še ves denar za terciar, torej za vrhunsko dejavnost v sklopu KC, bi Ljubljančani še vedno pristali zgolj pri 96 odstotkih povprečja - po mnenju odbora slovenskih bolnišnic ne drži. Dokazujejo, da je KC lani prejel 41 062 milijonov tolarjev ali 35 odstotkov denarja vseh bolnišnic, to je na zdravljenega bolnika 477 522 tisoč tolarjev. Splošne bolnišnice Celje, Izola, Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto, Nova Gorica, Slovenj Gradec pa so za zdravljenega bolnika prejele 268 103 tisoč tolarjev. Klinični center je torej za zdravljenje enega bolnika prejel 78 odstotkov več denarja kot regijske »Smeh je tri četrt zdravja« Andrej Janc pripoveduje šale na Murskem valu Prejeljsmo Svetnikom in županu Mestne občine Murska Sobota Javna pobuda za spremembo Odloka o spremembah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska sever v Murski Soboti (Uradni list št. 45 z dne 25. VII. 1997) S meh je tri četrt zdravja, pravi magister Andrej Janc, kemik, ki je bil vrsto let zaposlen v lendavski Nafti, pozneje pa vse do odhoda v pokoj (pred dvema letoma) na območni Gospodarski zbornici za Pomurje. Mnogi pa ga predvsem poznajo kot humorista in pripovedovalca vicev. Poslej jih bo naš sogovornik predstavljal tudi poslušalcem Murskega vala vsak dan zjutraj ob 5.30. tanovalci blokov Lendavska 13, 15, 17, 19, 23, 25 in 31 ter Mestna četrt Ledava smo od novembra leta 1998 vložili pet pobud za spremembo Odloka o spremembah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska sever, vendar na osnovi naših pobud mestni svet vse do danes ni sprožil ustreznih postopkov za uveljavitev naših zahtev. Nasprotno, mestna občina skuša ves ta čas z različnimi kratkoročnimi in začasnimi rešitvami na škodo stanovalcev vsiliti svoje interese. Na območju zgoraj omenjenega blokovskega kompleksa prebiva 500 družin oziroma okrog 1500 ljudi. Njihov bivalni standard in prometna varnost se iz leta v leto poslabšujeta. Kompleks je po 19 letih še vedno brez zelenic, otroških igrišč in parkirišč, čeprav je vse to zajemal prvotni zazidalni načrt, ki je bil sprejet v času zgraditve tega blokovskega kompleksa. Župan je nam stanovalcem v posebnem pismu dal vedeti, da so poteze mestnega sveta v interesu naših otrok, mi pa smo prepričani, da ni tako. Ali dodatno preusmerjanje prometa pred vhode in pod okna tako velikega stanovanjskega kompleksa in gradnja gostinskega objekta v njegovi neposredni bližini simbolizirajo to skrb župana in mestnega sveta? Predlagamo - da se predvidi dostop z vozili do obstoječih industrijskih in poslovnih objektov zunaj širšega območja zgoraj omenjenega blokovskega naselja, - zelenice med industrijsko cono in stanovanjskim naseljem naj se razširijo in zasadijo z drevjem, da bo naselje bolje zaščiteno pred emisijami, - da se uredi mirujoči promet (parkirišča) glede na dejanske potrebe stanovalcev in potrebe obstoječih poslovnih objektov, - da se predvidi in uredi večje otroško igrišče, - najbolj neprimerni industrijski obrati (močan hrup iz Mesne industrije moti tudi nočni Magister Andrej Janc pravi, da je odkril v sebi humoristično žilico, ko je prišel na območno gospodarsko zbornico, kjer je srečal dosti zanimivih ljudi, predvsem pa ga je »navdihnilo« pisanje zapisnikov: »Velikokrat nismo vedeli, kaj je kdo govoril, imel sem tudi šefa, ki je pogosto rekel »To je to«, vendar nihče ni vedel, kaj je to, jaz sem pa moral vse to zapisati, potem pa, ali bi se mi zmešalo ali pa bi postal humorist.« In rajši je izbral drugo. Sicer pa je nekaj tudi podedovanega, saj je že oče pisal pesmice in zbijal šale, stric je igral v gledališču, mama in teta pa sta med vojno peli na Radiu Kričač. Družina seje namreč med drugo svetovno vojno znašla v Ljubljani. Hoteli so jih izgnati v Srbijo, toda v Zagrebu so se uspeli izmuzniti v slovensko prestolnico in tam seje naš sogovornik, čigar družina izvira iz Male Nedelje, tudi rodil. In kakšen je najljubši vic našega sogovornika? Rad ima predvsem kratke vice: Kakšna je razlika med pralnim strojem in Hitlerjem? Odgovor: Hitlerje imel še program za obešanje. Ali pa aktualen: Zakaj mrtveci ne morejo igrati nogometa? Odgovor: Ker ne morejo postaviti živega zidu. počitek), naj se preselijo v povsem industriji namenjena območja, - naj se v bližini blokovskega kompleksa ne gradijo industrijski in gostinski lokali (slednji je že itak preveč!). Zahtevamo, da mestni svet našo pobudo obravnava na prvi naslednji seji. Zahtevamo tudi, da se do izpeljave postopka o spremembah zgoraj omenjenega odloka ustavi vsakršno izvajanje tega odloka in vse aktivnosti, ki prinašajo improvizirane rešitve. S tem pismom izkoriščamo zadnjo možnost, da bi z demokratičnimi sredstvi dosegli, da o našem problemu v skladu z našimi upravičenimi zahtevami odloči mestni svet. Ce bo mestni svet ignoriral tudi to našo pobudo, se bomo stanovalci poslužili državne nepokorščine, ker drugih poti za uveljavitev naših interesov ne vidimo. Stanovalci blokov Lendavska 13, 15, 17, 19, 23, 25 in 31 (podpisi so deponirani pri upravniku blokov) I 4441/ Radio Murski val 94,6 Mhz NEDELJA, 25. junija Ob 10.30 Nedeljska kuhinja gost direktor policijske uprave v Murski Soboti Sandi Jevšek, gostitelj Branko Žunec SE, foto: NJ ■ Anketa Letos manj pšenice e redkokdaj se pripeti, da bi se žetev začela pred uradnim začetkom poletja, letos pa se je to zgodilo. Pridelovalci so ječmen do začetka poletja že pospravili in vse je že tudi na- red za žetev pšenice. Pridelovalci z žetvijo ne prehitevajo, k zgodnjemu spravilu pa jih je prisililo vreme oziroma narava, ki je to pomlad izredno skoparila s padavinami, bila pa je radodarna z vi bolnišnice. Odbor še trdi, daje, četudi od tega zneska odštejejo denar, ki ga dobi KC za terciarno zdravljenje ali zdravljenje na višjem nivoju, priznana cena zdravljenja na bolnika še vedno za 24 odstotkov višja od naštetih bolnišnic. Ugotavljajo tudi, da KC nima delitve programa, namenjenega Ljubljančanom, od programa zahtevnih, dragih storitev, ki jih KC mora opravljati za bolnike vse Slovenije, ter vrhunskih storitev, zato je nemogoče ugotoviti, koliko denarja je zares namenjeno Ljubljančanom, da bi bile potem pravilne primerjave o dostopnosti do bolnišničnega zdravljenja po slovenskih območjih (enakomerna oskrba prebivalcev z možnostjo zdravljenja v bolnišnicah je prvih kriterij za delitev sredstev). Slovenske bolnišnice tako trdijo, da bi tudi v KC lahko zdravili veliko več bolnikov, če bi delali po enakih cenah kot regijske splošne bolnišnice. MHH sokimi temperaturami. To se bo seveda poznalo na pridelkih, ki so na najbolj prizadetih območjih že zdaj prepolovljeni, in ker obetov po obilnejših padavinah ni, bodo posledice suše lahko še večje. Posledice suše se bodo seveda močno poznale v izpadu dohodka pri pridelovalcih, zato ti že zahtevajo, da se odkupna cena krušnih žit poveča ali se pridelovalcem na drugačen način zagotovi izpad dohodka, saj je suša naravna nesreča. METKA BARBARIČ, kmetijska svetovalna služba za Pomurje: Prve ocene škode, ki jo je povzročila suša, smo že opravili, na najbolj prizadetih območjih pa je izpad pridelka tudi do 80-odstoten. To velja predvsem za pšenico, neprizadeti pa niso ostali tudi ječmeni, kjer pa je izpad pridelka nekoliko nižji. Za posevke sta bila kritična marec in april, saj bi posevki takrat potrebovali največ padavin, dežja pa v tem času tako rekoč ni bilo. Zato so klasi prazni, zrnje je izpito in rane sorte pšenice so tik pred žetvijo. Prvi kombajn je v ječmenu letos zabrnel že 9. junija, še v tem mesecu pa bo stekla tudi žetev pše nice. Sicer pa so že rezultati pri ječmenu pokazali, da so pridelki na posameznih območjih zelo različni. Na lahkih peščenih tleh so ti komaj dosegali 2 toni na hektar, na težjih zemljah pa tudi 5 ton. Podobno bo tudi pri pšenici. । FRANC REŽONJA, predsednik odbora za poljedelstvo pri Kme-tijsko-gozdarski zbornici Slovenije: Naš odbor o letošnji problematiki pšenice še ni razpravljal, smo se pa predstavniki zbornice, kmečkega sindikata in zadružne zveze pred kratkim sestali s kmetijskim ministrom. Na tem sestanku smo predlagali, da odkupna cena pšenice ne bi bila interventna cena, ki je določena na 22 tolarjev, pač pa bi morala biti minimalna odkupna cena od pridelovalca 28 tolarjev za kilogram pri standardni kakovosti. Redni odkup naj bi se začel 1. julija, interventnega odkupa pa po naših ocenah tako ali tako ne bo, saj bo zaradi izpada pridelka ponudba precej nižja od tiste v prejšnjih letih. Največji izpad bo prav v Prekmurju, kjer je posejane največ pšenice, če bi obveljala odkupna cena, ki sem jo sam predlagal, bi Pomurje pridobilo okoli 400 milijonov tolarjev. BRANKO V1RAG, direktor PC Poljedelstvo in govedoreja Kmetijskega gospodarstva Rakičan: Naša družba sodi med največje pride lovalce krušnih žit v državi, vendar že lahko trdim, da bodo letošnji pridelki daleč pod načrtovanimi. Prve ocene kažejo, da so na posameznih parcelah pridelki pšenice že zdaj od 25 do 35 odstotkov nižji, ker se pričakuje nov toplotni udar, pa bo to vplivalo še na nadaljnje močno znižanje pridelkov. Že druga in tretja dekada v aprilu sta bili za 6 do 7 stopinj Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja, zato so prej nastopile posamezne fenofaze, ki so trajale krajši čas, v začetku junija je nastopil prvi toplotni udar, padavin ni bilo, zdaj je nastopil še drugi toplotni udar in zrnje se je tako rekoč posušilo, steblo je suho, listi pa so zgoreli. Zrno je v fazi voščene zrelosti in v prihodnjih dneh se bo žetev lahko začela. ALOJZ JELEN, kmetovalec iz Lukavec: Naša kmetija je sicer usmerjena v prašičerejo, vendar se ukvarjamo tudi s poljedelstvom in pridelavo pšenice. Letos jo imamo zasejano na 15 hektarjih, načrtovali smo prodajo tržnih presežkov, vendar je po zdaj znani ceni ne bomo prodali in jo bomo pokrmili prašičem. Cena 22 tolarjev za kilogram pšenice za pridelovalce letos ni sprejemljiva, saj je suša opravila svoje in bodo pridelki bistveno nižji. Odkupna cena bi po mojem morala biti vsaj 29 tolarjev, saj bo izpad pridelka tudi v državah, od koder smo v preteklosti pšenico in krmna žita uvažali, in tudi tam zdaj teh pridelkov ne bo mogoče dobiti po nižjih cenah. Na ljutomerskem območju so se posledice suše začele kazati nekoliko pozneje kot v Prekmurju, vendar so posevki na prodnatih tleh tudi pri nas zdaj že zelo prizadeti. JANEZ KRAMBERGER, direktor Kmetijske zadruge Radgona: V letu 2000 pričakujemo siromašno žetev, saj je suša napravila svoje. Pogodbe s pridelovalci smo sicer sklenili, vendar bodo ti zaradi nižjih pridelkov prodali manj pšenice, mnogi pa pšenice ne bodo prodali, ker z odkupno ceno ne bodo pokrili pridelovalnih stroškov. Mi smo se sicer na odkup dobro pripravili, I imamo na voljo skladiščne zmogljivosti, sklenili smo pogodbe za odkup 6 tisoč ton pšenice, skupaj s Kmetijskim gospodarstvom Črnci pa naj bi bilo na našem območju okoli 8.500 ton pšenice, vendar letos pričakujem, da je bomo odkupili kvečjemu od 4 do 5 tisoč ton. Interventnega odkupa po mojem letos sploh ne bo, saj bo pšenice manj in mlinarji kažejo interes, dajo bodo odkupili že zdaj. LUDVIK KOVAČ, fotografije: NATAŠA JUHNOV ■ j INTERVJU 22. junij 2000, »Dober dan, to je moj sin, narkoman!« Sociologi, psihologi in drugi se največkrat ukvarjajo z vzroki, ki mlade vodijo k uživanju drog. Velikokrat se kot vzrok omenja tudi odnos v družini. menjeni znanstveniki to potrjujejo s statističnimi raziskavami, mi pa smo lahko skromnejši in se zadovoljimo z besedami, ki jih je izrekel v eni od knjig ozdravljeni narkoman: »Če bo imel otrok toplo zavetje v družini, se bo vanjo vrnil, če tega zavetja ni, bo ostal na cesti in tonil vedno globlje. Ko se bo pojavil v svetu droge, ki je danes po ponudbi neusmiljeno vsiljiv, ga lahko reši prav to zaupanje v toplini domačega okolja.« O Da se pomembnosti odnosa v družini zavedajo tudi starši, na žalost mnogokrat prepozno, mi je v pogovoru priznala mama sedemnajstletnega narkomana iz Murske Sobote. Ni ji bilo težko odreči se lepemu sobotnemu popoldnevu in za bralce Vestnika ponovno v mislih podoživeti vsaj nekaj tega, kar je prebredla, da je lahko sina iztrgala iz objema drog. Rekli ste, da se je vse začelo s kajenjem marihuane. Kdaj je začel z navidez nedolžnimi drogami in kako ste takrat reagirali? S »travo« je začel pri 14 letih. Pred mano ni kadil, sem pa večkrat opazila njegovo čudno obnašanje. Lahko sem si le mislila, da počne kaj takega, dokler po nekem prepiru doma ni sam rekel, da gre pokadit en »joint«, da se bo umiril. Seveda sem ga takoj nadrla. To ni pomagalo in domov se je še večkrat vrnil zakajen. Ker strogost ni pomagala, sem ga začela nagovarjati, da naj preneha, ker to vodi do drugih drog, toda on je obljubljal, da drugih drog ne bo nikoli jemal. Kot bi vsaka mati svojemu sinu, sem mu tudi jaz verjela. Po nekaj mesecih je posegel do heroinu. Kako ste to odkri- H in ali ste si takoj priznali, da imate sina narkomana? Enkrat, ko sem pospravljala njegovo sobo, sem našla upognjeno žlico, »citronsko« kislino in druge pripomočke, ki sodijo zraven. Vprašala sem ga, kaj je to. On pa mi je rekel, da so ga obiskali prijatelji, ki so narkomani, in da jim je dal le prostor, kjer so se lahko »zadeli«. Sam pa da tega ni naredil. In jaz sem mu ponovno verjela. Nisem si še bila pripravljena priznati, da imam otroka narkomana Potem pa sem enkrat opazila sledi vbodov na roki. Takrat se mi ni več zlagal. Mogoče je tudi sam začutil, da se nima več česa bati in je hotel izkoristiti priložnost, da se mu ne bi bilo več treba skrivati pred mano. Seveda pa kot vsak narkoman o tem ni govoril tragično, ampak je obljubljal, da je samo poskusil in da lahko preneha kadarkoli hoče. Že spet sem mu verjela in si rajši mislila, da ljudje pretiravajo, ko govorijo o odvisnosti. Še vedno si nisem upala priznati, daje moj sin narkoman. Od tedaj na prej je šlo vse na slabše. Videti je bilo, kot da mu nasedam in mu je dalo priznanje še večjo moč. Začel je z majhnimi krajami in drugim kriminalom, tako da smo včasih dobili obiske policistov. Ker sem bila jaz največ časa z njim, ko je odraščal, in tudi sedaj, so me sorodniki in znanci začeli obtoževati. Tudi z možem sva se večkrat sprla. Najhuje pa je bilo, ko so me tudi moji starši začeli obtoževati, da sem za vse kriva sama. Zaradi tega sem začela sovražiti sina, ker se mi je zdelo, da so se zaradi njega vsi obrnili proti meni. Prej sva se še kaj pogovarjala, tedaj pa ne več. Pomoč sem začela iskati drugje, po raznih ustanovah, toda vse bolj sem občutila, da mu drugi ne bodo pomagali, če mu sama ne bom. In takrat, ko se vse uperi proti tebi in sinu, ko veš, da ne bo nihče pomagal, saj so mu nekateri želeli celo smrt, takrat sem ga vzljubila. Ostala sva sama, on narkoman, jaz krivec. V tem trenutku vzljubiš še tako osovraženega človeka. In šele sedaj sem si tudi upala priznati, da imam sina narkomana. Sedaj mi ni bilo več težko reči: »Dober dan, to je moj sin, narkoman!« Čemu sploh pisati o problemu z drogami? isanja in poročanja o problemu z drogami je v medijih vedno več, ker je tudi vedno večji porast uživalcev drog in njčnih žrtev, zaradi tega se pojavlja pri nekaterih bralcih in poslušalcih alternativna kritika medijev, da s prepogostim poročanjem o drogah le-te popularizirajo, kar mlade, ki so v fazi identifikacije, lahko pritegne. Očitek torej je, da so mediji lahko vsaj delno krivi za porast uživanja drog. Ali to pomeni, da lahko naredi pisanje o umorih mladega človeka za morilca, pisanje o ropih in krajah za kleptomana, pisanje o požarih za piromana itd.? Očitek je zgolj intuitivne narave, zato se bo v tem stilu poskušalo tudi odgovoriti; torej brez statističnih raziskav in empiričnih dokazov. Vemo, daje v svetovnem merilu največ mladih, zasvojenih z drogami, v nižje razvitih državah. Kot zgled vzemimo glavno mesto Kolumbije Bogoto. Tam seje starostna meja uživalcev drog spustila celo do deset let. Zaradi tega je tudi veliko kriminala, ker omogoča le-ta mladim iz revnih družin pot do denarja in s tem do nove omame. Ali lahko verjamemo, da mladi v tem in drugih podobnih mestih berejo časopise in spremljajo druge medije, ki tudi v teh deželah poročajo o problemu drog, in da bi bilo lahko ravno to tisto, kar jih pritegne k uživanju drog? Popularizacija drog v teh deželah ni potrebna, ker je revščina tista, ki prisili mlade v uživanje drog, kajti edino v omami najdejo pobeg od telesnih in duševnih stisk revščine. Očitek medijem, da s poročanjem popularizirajo droge, bi bil bolj pravšen za mesta v razvitih deželah, med drugimi tudi za slovenska mesta, kjer vzrokov za uživanje drog ne gre pripisati le revščini. Mlade v takšnih urbanih središčih lahko k temu pritegne še kaj drugega in to nekaj bi bila lahko ravno popularizacija droge. Toda vprašanje je, ah lahko pritegne popularizacija, ki se očita medijem. Največja značilnost mladih, ki so potencialni kandidati za uživanje drog, je nasprotovanje družbenim normam. Težko je potem verjeti, da jih zanimajo in da spremljajo star ševske, institucionalne in družbene nasvete ter informacije, kijih mediji posredujejo, če že poročajo o drogah. Mladim so v dobi identifikacije »svete« le informacije njihovih vrstniških skupin, s katerimi se imajo namen identificirati, in če se v tej skupini o drogah govori pozitivno, bodo to vrednoto pač morali prevzeti, ne glede na to ali mediji o tem kaj poročajo. Torej je najstnik predvsem dovzeten za popularizacijo drog v vrstniški skupini, ne pa v medijih. Nekdo pa lahko še vedno vztraja pri tem, da ima pisanje o drogah vpliv, vsaj na nekatere mlade, ki spremljajo medije. Tega ni mogoče popolnoma zanikati niti potrditi, tudi tega ne, da bi lahko imelo poročanje o drogah prav obraten učinek. Pokazalo seje, da mlade zelo zanimajo »okultne« (lat. bccultus skrit) teme. Tako smo lahko pred časom zasledili kar nekaj govoric o pojavu satanističnih skupin v naših mestih ali celo vaseh. Ce je res, da jih privlačijo skrivnostne stvari, potem lahko sčasoma medijska popularizacija takšno stvar .naredi vsakdanjo oziroma »kičasto, kot radi pravijo mladi, tako kot postane kičasta modno krojena srajca, če jo nosi že vsak drugi, s čimer skrivnostno izgubi svoj čar in ni več privlačna. Mogoče pa ima pogosto poročanje o drogah prav ta učinek!? Nihče seveda ne trdi, da mediji celo neposredno pomagajo pri zmanjšanju uživanja drog, ampak gre za dvom o tem, da jih lahko povečajo. Namen medijev ni neposredno vplivati na uživalca in svariti tiste, ki to še niso, ampak nenehno opozarjati, da je ta problem še vedno med nami, in apelirati na tiste družbene skupine, institucije in posameznike, ki bi lahko vplivale na mlade in jim pomagale, da ne zabredejo oziroma se poskušajo rešiti iz objema drog. CIRIL KOSEDNAR ■ Mislim, da lahko takšnemu pomagaš šele takrat, ko človeka začneš ljubiti takšnega, kot je, in si priznaš, da si tudi ti kriv za njegovo podobo. Čeprav seje še naprej »fiksal«, sva se začela spet pogovarjati in občutek sem dobila, da ga lahko pregovorim k zdravljenju. Ravnokar ste priznali, da ste bili krivi sami oziroma odnos v vaši družini. Torej velja to, da veliko vzrokov, ki mlade vodijo v omamo, tiči v družinskih odnosih? V družinah, ki finančno dobro stojijo, so to lahko celo edini vzroki. Starši, ki dobro zaslužijo, otrokom lahko ponudijo mnogo, toda še zdaleč ne vsega. Delaš, da bi otrok imel to, česar ti nikoli nisi imel pri' teh letih, in pričakuješ, da te bo imel zaradi tega rad. Tudi moj sin je imel mnogo tega, kar si je zaželel, ampak da je lahko imel vse to, sva z možem morala opustiti mnogo dopustov in drugih skupnih vezi z otroki. Toda kaže, da ni dobil vsega. To sem spoznala, ko mi je pred odhodom na zdravljenje povedal, da nikoli nismo šli skupaj ne na morje ne smučat ipd. in da sva z možem to večkrat obljubila. Danes mi ni težko priznati, da sem (sva) naredila napako. Ravno to, da si upaš priznati, da si tudi kot roditelj kriv, te vodi do tega, da otroka še bolj vzljubiš, ker občutiš, da mu nekaj dolguješ. Kdaj ste prvič dobili upanje, da ga lahko prepričate k zdravljenju? Ko sem.spoznala, da mu ne bo pomagal nihče drug kot jaz in on sam, sva se začela pogovarjati. Večkrat mi je v pogovoru nakazal, da se hoče rešiti droge, toda ni in ni hotelo priti do tistega trenutka. Nekoč pa seje sprl z očetom in pobegnil od doma. Šla sem ga iskat. Našla sem ga pri prijatelju in začuda ni bil »na-fiksan«. Nadrl me je, zakaj hodim za njim. Nisem mu zamerila in sem mu odgovorila, da sem pripravljena iti za njim kamorko li pa tudi umreti, če je potrebno. Vrnil mi je z besedami, ki jih ne bom pozabila: »Pojdi domov in pokliči nekam, jaz se hočem rešiti tega sranja!« Takrat mislim, daje začutil, daje dobil to, kar je od mene ves čas pričakoval, pozornost in starševsko ljubezen. Kakšno vrsto zdravljenja sta izbrala in ali je na to hitro pristal? S sinom sva se odločila', to je bila predvsem njegova želja, da bo šel v skupnost nekam v tujino. Gre za obliko zdravljenja, kjer se od drog mora očistiti doma, to traja nekaj mesecev, potem pa gre za nekaj let živet v skupnost narkomanov, kjer se nauči predvsem novega načina življenja. Čeprav se je odločil, da bo sodeloval, seje najhujše šele začelo. V času čiščenja je bilo z njim največ težav. Vedno znova je hotel pobegniti in se vrniti k prijateljem; vedela sem, zakaj, čeprav si je izmišljal, da jih gre le pozdravit in da bodo šli le nekaj spit. Ko je doživljal najhujše krize, sem ga morala zaklepati v sobo, mu skrivati obleko in obutev in pri vsem tem paziti, da ni naredil tega, kar je obljubljal, namreč samomora. Toda karkoli mi je govoril, karkoli je z mano počel, nisem mu dovolila, da bi zapravil tisto, kar sva z vsakim dnem brez droge naredila. Tukaj se zahvaljujem tudi tistim, ki so nama omogočili, da sva ves ta čas čiščenja lahko preživela nekje na Goričkem, v božji hiši, ki nama je ponudila zavetje pred mestno pokvarjenostjo. Kakšni so bili vaši in njegovi občutki ob času odhoda v skupnost? Ko se mu je uspelo očistiti droge, je dobil povabilo v skupnost v tujini. Čeprav sva vedela, da se poslavlja za nekaj let, prvi obiski so dovoljeni šele po več kot enem letu, je bilo slovo drugačno kot ponavadi. Nisva jokala, kdo pa joče takrat, ko uspe to, za kar se bori nekaj mesecev. Upanje in nasveti? Sedaj, ko je že nekaj mesecev v tujini, lahko samo upam, da se bo vrnil takšen, kot je bil na dan slovesa, malce nestrpen, nervozen, vendar vesel in s pričakovanjem v sebi. Želim si, da se, ko zapusti skupnost, ne bi več vrnil v takšno okolje, ki ga je prisililo na to pot. Večkrat me kdo vpraša, spet sem si namreč, pridobila nazaj naklonjenost prijateljev in sorodnikov, kako se sedaj počutim. Želim si, da bi pomagala vsem drugim, ki imajo enake probleme, tudi tistim staršem, katerih otroci so mojega sina zavedli v svet droge. Toda najbolje je, da jim pomagajo sami, mogoče je vaše žrtvovanje za njega ravno tisto, kar otrok pričakuje od vas, mogoče vas hoče le kaznovati, kot ste ga vi, ko ste mu le kupovali igrače, namesto da bi se z njim sami poigrali. Ampak pomagate mu lahko šele, ko si priznate, da imate otroka narkomana, to pa si lahko priznate šele, ko ga vzljubite takšnega, kot je, in vzljubite ga šele, ko se zaveste, da.ste tudi vi krivi, daje zašel v svet omame. CIRIL KOSEDNAR ■ KUC - VSAK DAN OD 13* DO 20* fBIli , 22. junij 2000 KULTURA Ivan Jerič, Moji spomini Gledališka predstava v Odrancih Piše: Rudi Čačinovič G re za spomine enega najbolj eminentnih predstavnikov prekmurskega raz- voja skozi zadnjih devetdeset let. Ni dvoma, da bo imel v posebni in celotni zgodovini Prekmurja posebno mesto, kot je to zapisal v spremni besedi dr. Jožef Smej. Spomini so izšli z veliko zamudo, saj so bili napisani že leta 1972. Skoraj nerazumljivo je, da so bili ponujeni Pomurski Založbi, Mohorjevi družbi, Ognjišču in Družini, pa jih nihče ni hotel izdati. Sedaj so izšli le v pičlih dvesto izvodih. Težko se je znebiti misli, da je Jeričeva pokončnost, njegove ocene o cerkvenem in političnem življenju v Prekmurju, marsikoga celo motila in odvrnila od zalaganja in tiska. Vendar pa je mogoče prav dejstvo, da je objavljanje spominov počakalo na praznično osemdesetletnico priključitve Prekmurja Sloveniji, pravi trenutek, ko naj bi se z njegovimi pričevanji seznanili vsi, ki sedaj objavljajo in komentirajo prevratne dogodke pa tudi kasnejši razvoj Prekmurja. Veliki del svoje knjige posveča Jerič boju za Jugoslavijo. Prikaže nam tudi dejstvo, kako majhne so bile možnosti, da bo Prekmurje priključeno Jugoslaviji, saj razen ljudi v sosednji Prlekiji in nekaj slovenskih intelektualcev, na čelu z dr. Slavičem, nihče v slovenskem središču ni vedel, kje Prekmurje je, in da so tam slovenski ljudje. Zategadelj je večja zasluga tistih Prekmurcev, med katerimi je na čelu sam Jerič, da so se spoprijeli s slovenskimi in domačimi predsodki pa tudi z neprijaznimi domačimi činitelji. Spomini so zanimivi že samo zaradi osebne zgodbe Jeriča, ki kaže pokončnega in neustrašnega človeka, ki se je od kmečkega fanta, že v precejšnji starosti 19 let, lotil gimnazijskega študija, študiral celo v vojski in že kot zrel človek s preskakovanjem študijskih učnih stopenj končal svoje študije. Ob različnih pojavih, ko se spet . pojavljajo različne sanjske in z realnostjo skregane podobe o Viljemu Tkalcu in njegovi “republiki”, Jerič pravilno ugotavlja, da gre za avanturističnega povzpetne-ža in da je bil razglas republike samo reakcija na Tkalčev strah pred kaznijo, ker je na svojo roko tihotapil v Avstrijo in se okoristil s tujim denarjem. Pri tem se je povezal z reakcionarno madžarsko skupino v Obrajni (Halbenrein), na čelu katere je bil soboški grof Szapari. Pomembno pa je, da seje ob svoji avanturi skliceval na slovensko prebivalstvo, ki se je zavedalo, da ni madžarsko in hoče stran od Madžarske. Svojo vlogo je imel tudi antikomunizem, posebno pri kmetih, ki so bili razočarani, ker so komunisti veleposestva sicer podržavili, ne pa tudi razdelili interesentom. V svojem pripovedovanju Jerič tudi kritizira svojega sodelavca Jožefa Klekla, ki je v svoji nestalnosti nihal med avtonomijo na Madžarskem in tudi v Jugoslaviji. Za Jugoslavijo se je dokončno odločil šele, ko ga je Jerič osebno prepeljal kot begunca (pred boljše viki in Madžari) čez Muro. Ni verjel v priključitev, dokler mu v Ljubljani salezijanci niso pokazali tega, kar je pisalo že v časni i • Kleklova avtonomija je bila ena od različnih avtonomističnih zamisli, ki jo je 'del madžarske o a sti (ob sicer še vedno ostrem na sprotovanju drugih) ponujal pre- . J___Karo- lyja in njegovega ministra Jaszyja. Klekl se je odlikoval z zagotovitvijo gmotnih in duhovnih vplivov cerkve in duhovščine. Zamislil si je nekakšno državno-cerkveno avtonomijo, ki bi odpravila civilne poroke, državne šole bi postale cerkvene, cerkvi bi se zagotovila zemljišča, gozdovi in podobno. Madžarska vlada naj bi se zavzela pri velesilah za garancijo prekmurske avtonomnosti, in to ne glede na to, ali bo pripadla Madžarski ali Jugoslaviji. Klekl je ohranil nekatere svoje avtonomistične zamisli tudi kot poslanec v Jugoslaviji. Pomembnost Jeričevih spominov je tudi v tem, daje zelo jasno (poimensko) očrtal razlike med prekmurskimi duhovniki, posebno med madžaroni in zavednimi Slovenci (zadnji pa so se delili tudi med avtonomiste in privržence priključitve Jugoslaviji, kakršen je bil, v nasprotju s Kleklom, ves čas prav Jerič). To Jeričevo razlikovanje velja tudi za čas Jugoslavije Krst novega bibliobusa a grajski ploščadi v Murski Soboti je svoj krst doživel novi bi-bliobus, ki je zamenjal starega, obrabljenega, ki je bil tudi za polovico manjši. Ravnatelj soboške Pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vugrinec je dejal, da jih je stal novi bibliobus 50 milijonov tolarjev, denar, ki še ni v celoti odplačan, pa so poleg knjižnice prispevali še iz državne matične službe pri NUK-u v Ljubljani, na Ministrstvu za kulturo ter v lokalnih skupnostih, trinajstih občinah, v katerih bo bibliobus opravljal svoje kulturno poslanstvo. Ko bo v novi bibliobus v celoti nameščena še računalniška oprema, bo to najmodernejša mobilna knjižnica v državi. Zgrajen je na avtobusnem podvozju Mercedes Benza, z mercedesovim motorjem, nadgradnjo je opravilo podjetje AS Remont iz Domžal, ki je poleg polic za knjige namestilo tudi televizijski sprejemnik, video, radio, CD-stolp, klimatsko napra- Počastitev in izziv za madžarsko narodno skupnost Tudi predstavniki te skupnosti v Pomurju bodo sodelovali na razstavi EXPO 2000 v Hannovru. Področje likovne umetnosti bodo zastopali Ferenc Ki-raly, Gy6rg Zala, Marika Danes - Roth, Suzanne Ki-raly - Moss, Zoltan Gabor, Ladislav Danes, Ludvik Pandur, Lajči Pandur, Štefan Galič, Endre Gonter, Zdenko Huzjan, predstavljeni pa bodo tudi ekspor nati ljudskega izročila in založniška dejavnost. BBL« lions klub MURSKA SOBOTA prireja veliki dobrodelni KONCERT CELJSKEGA GODALNEGA ORKESTRA S SOLISTKO IRENO GRAFENAUER flavta v soboto, 24. junija 2000, ob 20.30 v rimskokatoliški cerkvi v Murski Soboti Vstopnina: 2000 SIT Zbrana sredstva namenjamo za nakup laserja za soboško bolnišnico. Vljudno vabljeni! in okupacije. Jerič tudi poudarja vlogo agrarne reforme, kije bila poglavitno geslo za pridobivanje kmetov za Jugoslavijo, kjer se je leta 1919 zemlja že delila. Svojo narodno pokončnost in zvestobo veri je Jerič pokazal tudi za časa okupacije. Bil je naklonjen partizanskemu gibanju, kot duhovnik pa v njem ni hotel aktivno sodelovati. Njegova, vendar ne dovolj poudarjena zasluga je, daje preprečil poskuse uvajanja belogardizma tudi v Prekmurju. Septembra leta 1944 sem se z njim srečal v Szombathelyu - opozoril sem ga na to, da sem slišal za poskuse nekdanjega poslanca Bajle-ca, ki je prišel iz Ljubljane in hoče z madžarsko pomočjo organizirati belo gardo. Rekel sem, daje bilo žrtev že dovolj in da jih ne smemo povzročati še Slovenci sami. Odgovoril mi je odločno: “Dokler imam še kaj besede in upam, dajo še imam, se kaj takega pri nas ne bo zgodilo!” Znano je, o tem govori tudi sam, daje Bajlečeve po- vo in kamero za vzvratno vožnjo. Zunanja podoba je posneta po starem bibliobusu, oblikoval pa jo je pri podjetju Creativ iz Murske Sobote akademski slikar Sandi Čer-vek. Tehnično precej izboljšan bibliobus je dolg 12 metrov, širok dva metra in pol, njegova teža brez knjižničnega gradiva pa znaša 12500 kilogramov. Na bibliobusu je več kot 5 tisoč enot knjižnega in neknjižnega gradiva za odrasle, šolarje in najmlajše, dostop do knjig pa bo omogočen približno 70 tisoč ljudem. Jeseni bo odprta tudi slovenska proga v Porabju, to pa pomeni, da bo to prva potujoča knjižnica v Sloveniji, ki bo prestopila mejo med državama. Želja knjižničarjev pa je, da bi čez nekaj let bibliobus zapeljal tudi čez slovensko-av-strijsko mejo. TOMO KOLES ■ Novi podatki o protestantskemu gibanju ob Zali, Muri in Rabi Izšel zbornik Protestantizem - zatočišče izgnanih na Petanjcih bljubljeni nasledek oktobrskega znanstvenega srečanja so na Tišini predstavili dr. Anton Vratuša, dr. Matjaž Kmecl, Ernest Ružič in glavni urednik Jože Vugrinec, uvodno in zaključno besedo pa je imel gostitelj, tišinski župan Alojz Flegar. O Dr. Vratuša, ki je vodil predstavitev zbornika, je izrazil veselje nad dogodkom, pri katerem je sodelovalo veliko poznavalcev tega pomembnega časa, dr. Matjaž Kmecl pa je povedal besedo v spomin dr. Vaneka Šiftarja, začetnika vsega tega in tudi drugega dogajanja, ki je bil v času znanstvenega srečanja že hudo bolan. Govoril je o njegovem posebnem pomenu za Prekmurje, izkazanem tudi v obsežnem delu, ki mu ga je posvetil -prek 300 enot člankov in knjig o dejavnem značaju, v katerem sta se združili prekmurska liričnost in družbena upornost, o Prekmurju in njegovi tisočletni zvestobi slovenstvu, o burni zgodovini na tem koščku sveta, na katerem je dr. Vanek Šiftar zapustil tudi Vrt spominov in tovarištva - zeleno življe skuse odločno zavrnil in dal duhovnikom posebna navodila. Kljub temu je Jerič doživel v Jugoslaviji sodni proces in štiriletni zapor. O tem procesu govori v svoji knjigi. Vse posameznosti še niso raziskane. Vse kaže, da je bil žrtev provokacij. Kljub temu se je Jerič spravil z novo državo in ob koncu svojih spominov zapisal: »To je sedaj taka domovina, za katero smo se svoj čas borili, trpeli zanjo in jo ljubili. Dobila je lepi slovenski obraz.« Tak Jerič bi bil v teh tranzicijskih časih nadvse potreben, svojo spravo je pojmoval res spravno. Ob zelo berljivih, mestoma celo napetih in dramatičnih Jeričevih spominih mi je še bolj živela sicer živa Jeričeva podoba. Bil sem gimnazijec in nekaj časa njegov mali tajnik, in to v času, ko je bil poslanec v beograjskem parlamentu. Bil je soboški kaplan, pokončen, ljudski, za mene, takrat vdanega vernika, je bil vzor katoliškega duhovnika, posebno še, ker je imel kot kaplan za kanonika madžarona Slepca, gizdavega in gosposkega ter nedostopnega človeka. Jerič ga v svojih spominih često omenja, posebno še kot najvidnejšega nosilca madžaronstva v Soboti. Tudi pozneje, ko sem se ločil od Jeriča in odšel po drugih poteh, me je srečeval prijazno in kazal razumevanje do drugače mislečega. Tak je bil sicer v vsej svoji pojavi. Umetniški užitek in vzgojno poslanstvo Koncert APZ Vugaš in MPZ Osnovne šole Beltinci v klubu PAC zavarovalnice Triglav judje, ki imajo dober posluh, pa tudi tisti, ki ga nimajo, najbrž enako uživajo v poslušanju petja, drugi najbrž tudi v začudenju nad lepoto in ubranostjo človeških glasov. To veselje smo oboji lahko občutili tudi na koncertu obeh mladih zborov. MPZ Beltinci deluje že več kot trideset let, ustanovil ga je Gustav Gonza. Udeležuje se različnih srečanj in tekmovanj, na državnem tekmovanju zborov v Zagorju ob Savi je dobil bronasto plaketo. APZ Vugaš je bil ustanovljen leta 1993 kot dijaški pevski zbor, in ko je dorasel, je postal akademski. Predstavil se je v dveh zasedbah: v mali meša nje kot spomin na smrt: Član ustanove Ernest Ružič je predstavil videokaseto s prispevki različnih medijev ob ugotovitvi, daje bila medijska odmevnost srečanja odlična. Vsebino Zbornika, v katerem je sodelovalo 21 avtorjev, je nato orisal njegov glavni urednik Jože Vugrinec. Knjiga je urejena tako, da prinaša poleg uvodnih sporočil, prilog, podatkov in nekaj spominskih zapisov o dr. Vaneku Šiftarju štiri osrednja poglavja, ki s svojimi referati predstavljajo zaključeno celoto: L Kulturnozgodovinski in družbenopolitični okvir; II. Nad-sdyjev dvorec, grofje Nadasdyji, protestantski izgnanci, protestantsko gibanje v Radgoni in na Petanjcih; III. Protestantsko gibanje v Prekmurju, Porabju in na Gra- Cankarjev popotnik o domovini Nastopila sta Tone in Jernej Kuntner soboto je organiziralo v Odrancih domače kulturno društvo Tri srca gledališko predstavo z naslovom Moje delo je knjiga ljubezni, odpri jo domovina ..., v kateri sta nastopila igralca Me- stnega gledališča iz Ljubljane Tone in Jernej Kuntner. Ob 18. uri so predstavo najprej uprizorili za učence osnovne šole, ob 20. uri pa še za druge obiskovalce. Predstava je bila sicer prvič uprizorjena že leta 1995 in je bila v začetku monodrama z recitiranjem odlomkov iz del Ivana Cankarja s poudarkom na njegovem družbenokritičnem razmišljanju o domovini, politiki, hlapcih ... Pozneje je Tone Kuntner v predstavo vključil še enega nastopajočega, ki je igral slepega glasbenika s harmoniko, on pa mu je pripovedoval o svetu okrog njega. V zadnjem obdobju pa v predstavi s Tonetom večkrat sodeluje njegov sin Jernej Kuntner. Jernej v predstavi bere pesmi svojega očeta Toneta, Tone pa odlomke iz Cankarjevih del. Cankarjeva kritična, pogosto tudi jezna besedila in Kuntnarjevi verzi, ki so bolj svetli, z bolj prijaznim, romantičnim odnosom do okolice, tako v predstavi ustvarjajo nekakšen dialog besed, odlomkov, verzov, ki si nasprotujejo in se dopolnjujejo. Vsakakor smo si v Odrancih lahko ogledali predstavo, v katero je avtor Tone Kuntner, ki je zaigral cankarjevskega popotnika, vložil veliko čustev in energije. Oba gledališčnika sicer nastopata v ljubljanskem Mestnem gledališču. Tone je znan še po svojih zbirkah pesmi, Jerneja pa smo večkrat lahko opazili v filmih in na televiziji kot igralca ali voditelja. Med drugim smo ga v zadnjem času lahko videli tudi v nadaljevanki TV Dober dan, kjer igra Merkatoreja. JOŽE GABOR« ni zasedbi in kot ženski zbor. Vugaš je nosilec kulturne nagrade Mestne občine Murska Sobota, tekmoval je na mednarodnem festivalu v Celju, prihodnje leto bo izdal samostojno zgoščenko. Nastopa obeh zborov, mlajšega in mladega, ki ju oba vodi Mi-leva Kralj Buzeti, sta se lepo ujemala, posebno, ko sta oba skupaj zapela Spominčice. To je bilo res diščanskem v 16. in 17. stoletju; IV. Pomen protestantizma za oblikovanje slovenskega knjižnega jezika in narodne zavesti. Verska in kulturna pestrost ter sožitje na območju Mure, Rabe in Zale. Vsak referat je v celoti objavljen v maternem jeziku avtorja, nato pa še v treh povzetkih v treh jezikih. Publikacijo je pripravil sedemčlanski vredno slišati in škoda, da ni bilo več poslušalcev, tudi tako bi nagradili gotovo nemajhna prizadevanja tako učencev kot njihove zborovodkinje. Očitno pa je bilo tudi vzgojno poslanstvo, ki ga lahko prav učitelj umetnostne, glasbene ali likovne vzgoje opravi na šoli. V tem smislu je izzvenela tudi sklepna beseda povezovalke Jasmine Štaus, tudi učenke beltin-ške osnovne šole, govora je bilo o delu pa tudi ljubezni, ki povezuje učitelja in učence in na ta način zagotavlja uspeh. D o _ uredniški odbor: dr. Anton Vratuša, dr. Jože Pogačnik, Ferenc Ha-još, Franc Kuzmič, Ernest Ružič, Franc Mesarič in Jože Vugrinec, izdala sta ga Ustanova dr. Šifa-trjeva fundacija in Phare. Pomembno vlogo dr. Vaneka Šiftarja na Gradiščanskem je v razpravi na kratko orisal dr. Ro-bertz Hajszon. Omenil gaje kot vnetega in zvestega sodelavca njihovega tujejezičnega almanaha Panonska Ijetna knjiga, zato so mu posvetili letnik 2000, v katerem obravnavajo mimo drugega razprave in demokratične volitve v sosednjih državah ter izrazil željo, da bi se sodelovanje s Slovenijo nadaljevalo tudi po smrti povezovalca dr. Šiftarja. V zborniku, ki so ga nato razdelili navzočim, pa bo marsikdo, ne samo znanstveni raziskovalec, našel marsikaj zanimivega, radovednosti in razmišljanja vrednega o naši skupni preteklosti. B.B.L. ■ AKCIJE 22. junij 2000, w Radio Murski val in PGD Branoslavci organizirata v nedeljo, 9. julija 2000, ob 14.00 ob Gajševskem jezeru območno tekmovanje ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE. I ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE j PRIJAVNICA I Podpisani , rojen । naslov:___________________________________________________________ | tel. št. doma:___________bom na tekmovanju za Zlato harmonika zaigral: I 1._____________________ avtor naslov skladbe ritem | 2.________________________________________________________________ avtor naslov skladbe ritem । Seznanjen sem s pravili tekmovanja. n Prijavijo se lahko | harmonikarji, ki | igrajo na diatonično । harmoniko (frajtonarico). ' Izpolnite priloženo I prijavnico in jo do | torka, 4. julija, | pošljite na naslov: । Podjetje za informiranje, Ulica ' arhitekta Novaka 13, I Murska Sobota, s | pripisom za Zlato | harmoniko Ljubečne. । Prijavite se lahko tudi po-telefonu, številka je 33 015. Vestnikov zlatnik Jožetu Herženjaku iz Ivanec Služba in konjički Najbolj vnet bralec je tast Na kratko a domačiji na Ivancih, na katero se je pred toliko in toliko leti priženil gradbeni tehnik Jože Herženjak iz Dobrovnika, nikoli niso imeli konj; pred petimi leti pa so pripeljali dve žrebički - lipicanki: C.1 Samiro in C.1 Bonade. Edna od njiju je že skotila, druga pa je breja, torej bodo kmalu pri hiši kar štirje lipicanci. Jože pa ni le ljubitelj konj, ampak tudi malih živali. Ima več kot osemdeset golobov raznih pasem; redi fazane, črne pave, perutnino (kokoši Štajerke in druge). Ves prosti čas porabi za delo pri konjih in malih živalih. Družina ga pri tem moralno in delovno podpira. Vestnik je na domačiji številka 78 v Ivancih pri Bogojini že dolga leta hišni prijatelj. Vrsto let ga je kupoval tast Ivan Toplak, od leta 1977 pa ga redno prinaša pismonoša. V tistem obdobju je izhajala pri Vestniku rubrika Delavec, v kateri smo pisali o delovnih kolektivih, katerih uprave so naročile naš tednik za vse svoje delavce. Med temi delovnimi organizacijami je bilo tudi podjetje Sobota, v katerem je bil zaposlen Jože Herženjak. Vestnik je ostal hišni prijatelj tudi po tem, ko je firma nehala plačevati naročnino in je to obveznost prevzel naročnik sam. Zdi se, daje še najbolj natančen bralec Jožetov tast Ivan, ki zaradi starosti in bolezni žal ne more več opravljati težjih del, zato ima veliko več časa kot mladi člani družine in v celoti prebere Vestnik. Zlatnik, ki ga je žreb dodelil naročniku, na katerega naslov prihaja Vestnik že 23 let, pomeni Jožetu predvsem moralno priznanje. Ima pa tudi določeno materialno vrednost. Take teže pa žal ne, kot menijo nekateri Jožetovi prijatelji, ki ga »zbadajo«, češ da je dobil bogastvo. Š. S. ■ ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 531 19 98 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. Dolnja Bistrica Gasilsko društvo Dolnja Bistrica, ki deluje že 77 let, je v nedeljo razvilo društveni prapor. Tega so prinesli na prireditev izpod neba padalci soboškega Aerokluba. Slovesnosti se je udeležilo 63 uniformiranih gasilcev z območja črenšovske in lendavske občine. Prapor je razvil (v imenu Zavarovalnice Triglav) boter Ignac Vučko in ga predal predsedniku PGD Dušanu Dervariču, nato pa ga je sprejel v varstvo praporščak Igor Ri-tlop. Na drog so pripeli 26 trakov in pritrdili 155 zlatih žebljičkov. Navzoče sta nagovorila župan Anton Tbrnar in podpredsednik GZ Lendava Jože Hozjan. Na slovesnosti so podelili veliko gasilskih odličij. Krajši kulturni program pa so izvedli mladi Dolnjebi-stričani. (J. Ž.) Pred petimi leti so na domačijo na Ivancih 78 pripeljali žrebički iz Lipice. Ena od njiju je že skotila, tako da se zdaj podijo po dvorišču trije lipicanci. Ta pasma je primerna tako za delo kot za jahanje. - Foto: Š. S. NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mest Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevz« IZBERITE Sl DARILO, DA PRIH01M TEDEN DOBITE AVTO FIAT PUNTOlir , X v -A. .. • I ■ 'h ' Poleg kupona na naslovnici VESTNIKA objavljamo tudi nadomestno sličico (jokerja), ki jo lahko nalepite na kupon in bo enakovredna kateri koli manjkajoči sličici. V sredo, 28. junija, ob 11. uri pa bomo v neposrednem prenosu na Murskem valu izmed vseh prispelih dopisnic izžrebali avtomobil FIAT PUNTO in ... ime nagrajenca objavili v četrtek, 29- junija, v VESTNIKU. Dopisnice, ki bodo sodelovale v žrebanju, morajo biti oddane na pošto najkasneje 27- junija oziroma do 10. ure v sredo, 28. junija, osebno v naročniško službo VESTNIKA. Izmed dopisnic, prispelih za 4. kolo, pa smo izžrebali nagrajence: 1. Mobitel, izbrano darilo 4. kola, je prejel Marcel Korošak, Mlinska 10,9224 Turnišče majici - tolažilno nagrado - pa: Ema Mulec, Simoničev breg 4, 9250 G. Radgona, in Sabina Čahuk, Fokovci 51, 9208 Fokovci 2. Kuharsko knjigo BOUG ŽEGNJAJ avtorja Branka Časarja je prejela Andrejka Forjan, Stara ulica 3, 9000 M. Sobota majici - tolažilno nagrado - pa: Lidija Huber, Gornji Slaveči 82,9263 Kuzma, in Darja Zadravec, Strehovci 43, 9223 Dobrovnik 3. Glasbeni stolp je prejela Anica KŠELA, Berkovci 19, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici majici - tolažilno nagrado - pa: Marjan Štuhec, Stara nova vas 10, 9242 Križevci pri Ljutomeru, in Roland Sobočan, Zadružna 15, 9232 Črenšovci Nagrajenci bodo potrdila oz. majice prejeli po pošti. Prihodnji teden Dobrovnik 6/c 9223 Dobrovnik Tel.: (069) 799 030 Faks: (069) 799 032 ŽREBANjfe 28.6.2000 Prodaja in servis Fiat, Lancia, Alfa Romeo VESTNIK , 22. junij 2000 KMETIJSTVO Licenciranje bikov B V pomoč rejcem pri odločitvah rez reje govedi si ni moč predstavljati pomurskega kmetijstva, saj ima govedoreja na tem območju že dolgo tradicijo. Začetki organiziranega rejskega in selekcijskega dela segajo v leta po prvi svetovni vojni in to tradicijo danes v sodelovanju z rejci uspešno nadaljujejo na Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje v Murski Soboti, kjer je tudi eno od slovenskih osemenjevalnih središč. Dobre rezultate v govedoreji je moč dosegati le s kakovostnim 'plemenskim'materialom, kakovostni plemenski biki pa imajo pri tem še posebej pomembno vlogo. Čeprav je pomurska govedoreja v krizi, stalež krav pa je že padel na kritično mejo, je za vsakoletno licenciranje bikov lisaste pasme med rejci in strokovno javnostjo veliko zanimanje. Tako je bilo tudi na petkovem licenciranju na dvorišču Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje, kjer so strokovni komisiji in rejcem predstavili najbolj kakovostne licencira-ne in mlade bike, katerih lastnosti so opisali tudi v posebnem katalogu. Ta bo v pomoč rejcem, da se bodo lahko pri osemenjevanju svojih plemenskih živali odločili za najboljše. L. KOVAČ ■ Bik Reš, ki je v začetku letošnjega marca dopolnil deset let, je eden najlepših bikov lisaste pasme v kombiniranem tipu. Potomke tega bika, ki tehta 1.437 kilogramov, imajo sicer nekoliko težje telitve, vendar dobre pitovne in klavne lastnosti. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Suša pustoši po Pomurju Prizadete poljščine in trajni nasadi Suša je že dobila takšne razsežnosti, da bo razglašena za naravno nesrečo adpovprečne spomladanske in poletne temperature, nekajkratni toplotni udari in pomanjkanje padavin puščajo nepopravljive posledice v pomurskem kmetijstvu. Posledice bodo še toliko občutnejše, ker suša pesti najbolj kmetijska območja v državi, ki zagotavljajo največji delež za potrebe prehrambene bilance Slovenije. V tem trenutku so posledice suše najbolj prisotne na žitih, saj so zaradi predčasnega dozorevanja ječmen pridelovalci že pospravili, vendar so bili na najbolj prizadetih območjih pridelki prepolovljeni. Še večjo škodo so utrpeli posevki pše- nice, ki jo morajo pomurski pridelovalci letos pospraviti s 16 tisoč hektarjev polj, sicer pa je vseh žit na tem območju okoli 20 tisoč hektarjev. Prvo poročilo o nastali škodi je že pripravljeno, z njim so včeraj seznanili tudi kmetijskega ministra Cirila Smrkolja, ki si je po končanem Dnevu pšenice v Rakičanu ogledal nekatera najbolj prizadeta območja. Površin, na katerih se posledice suše ne bi poznale, tako rekoč ni, na nekate- rih območjih pa je uničenih tudi več kot 80 odstotkov pridelka. Ob žitih so najbolj prizadeti še krompir, sladkorna pesa in travniki, kjer so nekateri odkosi že odpadli. Že po prvih ocenah bodo pridelki pšenice prepolovljeni na tretjini vseh površin, podobno je tudi pri koruzi in sladkorni pesi, pri slednji pa je dodatni vz-. rok za izpad še v slabem vzniku na nekaterih območjih. Škoda je tudi v trajnih nasadih. Vinogradi posledice suše za zdaj čutijo le v manjši meri, medtem ko so v mnogih nasadih že vidne poškodbe. V Pomurju je trenutno okoli 250'hektarjev intenzivnih nasadov, okoli 20 hektarjev jih je bilo zasa- I jenih v zadnji sadilni sezoni in tu je škoda največja. Sicer pa pomanjkanje vlage čutijo tudi starejši sadovnjaki na lažjih tleh, zlasti na Goričkem, kjer je močno prisotno trebljenje plodov. Ponekod je že odpadlo 50 odstot- kov plodov, ki bi v normalnih razmerah dozoreli, če že kmalu ne bo obilnejših padavin, pa lahko pričakujemo izpad pridelka od 50 do 100 odstotkov, pravijo v kmetijski svetovalni službi. Škoda, ki jo je v Pomurju povzročila suša, je že dobila razsežnosti naravne nesreče, po zagotovilih kmetijskega ministra Cirila Smrkolja pa se bo z nastalimi razmerami na današji seji seznanila tudi vlada. Ta bo aktivirala ustrezno državno komisijo za naravne nesreče, ki mora pripraviti vse potrebno za sanacijo škode. Po ministrovih besedah izpada pridelka in s tem dohodka pri priode-'lovalcih ne bo možno reševati z višjimi odkupnimi cenami, saj se te oblikujejo na tržišču, pač pa z ustreznimi drugimi oblikami pomoči. To pa bo možno le s točnim in temeljitim popisom poškodovanih površin in njihovih lastnikov. L. KOVAČ ■ Cene zaščitnih sredstev Ljutomerčan, Ljutomer izdelek pakiranje mpc r sit reldan 40 1/1 4.606.00 reldan 40 0.2 1.378.60 zolone liauide 1/1 2.832.00 zolone liauide 0.125 611.00 basudin 40 wp 1/1 2.625.00 basudin 40 wp 0.1 416.70 mimic 0.2 2.332.60 chorus 15 a 880.30 strobv wa 200 a 935.90 cosan 1/1 395.00 močljivo žveplo 1/1 870.00 cepelin 1/1 375.00 mithos 0.2 1.697.10 folpet 1/1 1.326.80 delan sc-750 0.1 1.501.70 tilt cb 1/1 3.190.00 topas 100 ec 0,1 870.00 dithane m 45 1/1 1.141,70 euparen 1/1 3.450.00 antracol combi 1/1 3.190.00 ridomil aold 250 a 3.195.00 ronilan 100 a 1.080.00 mikal 1/1 3.270.00 ouadris 1/1 15.544.90 auadris 0.1 1.974.00 caltan 1/1 2.792.30 folicur ew 250 0.1 1.645.40 rinq + extravon 25 a 3.410.00 basaaran 600 1/1 4.265.10 tarot 25 5 x 10 q 10.474.00 motivel 1/1 9.990,00 motivel 0.5 5.230.00 dual aold 1/1 3.990,00 herbocid 1/1 895.00 banvel 480 0,2 1.610.00 banvel 480 1/1 6.550.00 starane 250 1/1 7.900.00 bancol wo 90 0.1 843.00 volaton ec 1/1 2.503.00 fastac ec 0.1 1.123,00 fastac ec 0.25 1.948.00 karate 1/1 6.390.00 karate 0.2 1.933.00 antracol 1/1 1.365.00 archer 1/1 6.980.00 hostaauick 0.1 896.90 boom efekt 1/1 2.060.00 cidokor 1/1 2.074.60 orthus 0.1 1.229.40 demitan 0.2 4.090.00 topas c 50 wp 1/1 1.353.60 rubiaan ec 0.1 1.280.00 eclair 49 wo 1/1 19.489.00 clarinet 0.05 1.470,00 aviso df 1/1 2.960,00 Pravna ureditev razmnoževanja domačih živali Predpisi, ki veljajo za razmnoževanje živali, so vedno ostrejši. Ker urejajo dolžnosti in tudi pravice, je potrebno in koristno, da jih rejci (lastniki živali) poznajo. Najpogostejše zahteve so vezane na plemenjake. Ker imamo v Pomurju večinoma plemenske merjasce, bodo nekateri predpisi predstavljeni s stališča prašičjih rej. Previdnost pri nakupu plemenskega merjasca Plemenski merjasci prihajajo na teren iz selekcijskih središč. To so reje, v katerih ni nekaterih pomembnih kužnih bolezni. Preden gre plemenski merjasec iz takšne reje na teren, mora biti dodatno pregledan, ali nima katerih kužnih bolezni (bruceloza, TBC, leptospiroza, bolezen Aujeszkega in TGE), ali je ploden in ali ima konstitucijske napake. Tako je pravica rejca, da dobi pri nakupu plemenskega merjasca naslednje dokumente: - zdravstveno spričevalo o predpisanih in opravljenih zdravstvenih preiskavah; - pisno izjavo, da reja nima predpisanih bolezni; - dokument o znanem poreklu in - zapisnik komisije o odbiri in oceni plemenjaka. Potem ko rejec plemenskega merjasca kupi in uhlevi, ima dolžnost, da v osmih dneh od uhlevitve prijavi plemenskega merjasca na upravni enoti (UE). To pomeni, da mora na UE predložiti tri dokumente (zdravstveno spričevalo, dokument o znanem poreklu in zapisnik komisije). Na podlagi te dokumen- plemenjaka (mejjasec dobi licenco), ki velja do naslednje redne ocene in odbire plemenjakov (licenciranja). Letno licenciranje plemenskih merjascev Po predpisih so v rejah lahko le merjasci, ki imajo licenco. Licen-^ ca, ki jo merjasec pridobi z ustrezno odločbo, velja leto dni. Če merjasec nima licence, ga je potrebno iz reje izločiti ali kastrirati. Upravne enote vsako leto sestavijo komisije za licenciranje in pisno obvestijo rejce, da prijavijo svoje plemenjake na licenciranje (v 15. dneh od prejema obvestila). Za pridobitev licence mora biti plemenski merjasec: - zdrav; - sposoben za razmnoževanje in - imeti mora plemensko vrednost. Zdravje živali se oceni na podlagi ogleda in opravljenih zdravstvenih preiskav. Pri oceni sposobnosti za razmnoževanje so pomembne bolezni, ki vplivajo na zmožnost zaskoka, libido plemenjaka in ocena potomstva. Pri oceni plemenske vrednosti je pomembno tudi potrdilo o poreklu živali. Komisija za licenciranje plemenjaka lahko prizna. V letu 1999 ie bilo v Pomurju priznanih 73,4 odstotka licenciranih merjascev, to je 262 od 357 licenciranih merjascev. Včasih se določijo dodatni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za priznanje. Večje število plemenjakov pa je tudi izločenih. Komisije UE opravljajo tudi pospeševalno dejavnost v živinoreji. Rejci namreč pogosto izkoristijo strokovno znanje komisije za osebno svetovanje o reji prašičev, hkrati pa komisija tudi opozarja na opažene napake ali pomanjkljivosti. Stroški z licenciranjem plemenskih merjascev Do leta 2000 je bilo licenciranje plemenjakov za rejce brezplačno. V tem letu pa sta se dogodili dve novosti: - potrebna je prijava plemenjaka na licenciranje in - država ne pokrije stroškov vseh predpisanih zdravstvenih preiskav. Pri prijavi plemenjaka na licenciranje je bilo potrebno plačati upravno takso. Po pritožbah rejskih združenj in strokovnih institucij pa je prišlo 25. 5. 2000 do spremembe predpisa, ki ureja to področje. Tako je od 26. 5. 2000 naprej prijava na licenciranje za rejca brezplačna. Država vsako leto ponovno predpiše, katere zdravstvene preiskave se opravijo zaradi odkrivanja živalskih kužnih bolezni in so za rejce brezplačne. V letu 2000 se je dogodilo, da za preiskave pri dveh kužnih boleznih, ki jih je po trebno opraviti za priznanje plemenjaka, ni plačnik država, temveč rejec. To sta leptospiroza in tuberkuloza. Rejska društva so zahtevala, strokovne institucije pa predlagale, da bi bili tudi preiskavi za ti dve bolezni brezplačni. Te zahteve do sedaj niso bile uspešne. Vodenje evidenc za naravne pripuste Pri naravnih pripustih plemenskih merjascev je potrebno voditi evidence za naravni pripust. To so pripustni bloki, ki jih rejci lahko kupijo v svojih veterinarskih ambulantah. Pisati je potrebno pripuste domačih in tujih svinj. O pripustih je potrebno poročati na Veterinarski zavod Slovenije, in sicer se pošlje kopija pripustnega listka za naslednje obdobje: - januar, februar, marec, april (do 10. maja); - maj, junij, julij, avgust (do 10. septembra); - september, oktober, november in december (do 10. januarja). Pri izpolnjevanju evidenc je najpogostejša napaka, da posamezne rubrike niso izpolnjene. Tečaj za osemenjevanje svinj v lastni reji Rejci svinj imajo pravico, da sami osemenjujejo svinje v lastni reji. Prvi pogoj je opravljen tečaj iz osemenjevanja svinj. V Pomurju je ta tečaj opravilo 223, v Sloveniji pa skupno 425 rejcev. Pogoj za udeležbo na tečaju je starost vsaj 18 let, končana vsaj osnovnošolska izobrazba in lastništvo svinj (ali ožje sorodstvo z lastnikom ter bivanje na naslovu reje). Tečaj traja 33 šolskih ur in poteka šest dni. Konča se z izpitom. Na tečaju pridobi rejec splošna in strokovna znanja ter praktične izkušnje iz osemenjevanja in vodenja reprodukcije v plemenski reji svinj. Sedaj potekajo tečaji enkrat letno, večinoma februarja ali marca v organizaciji območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije. Na tečaj se rejci prijavijo osebno ali organizirano, to je prek rejskih društev, zadrug, svetovalne službe ... Pogoji za osemenjevanje svinj v lastni reji Čeprav je veliko rejcev končalo tečaj iz osemenjevanja svinj, vsi ne opravljajo te dejavnosti v svoji reji. Za osemenjevanje svinj mora pridobiti rejec koncesijsko pogodbo z Veterinarsko upravo Republike Slovenije. Pogoji za pridobitev pogodbe so: - opravljen tečaj iz osemenjevanja svinj; - ustrezna oprema in prostori. V praksi to pomeni, da si rejec najprej opremi ustrezen prostor. To je posebna soba, ki nima vstopa neposredno iz hleva, ki je osvetljena, tla in stena morajo biti iz materiala, ki se lahko čisti in raz-kužuje (keramične ploščice ...). Poleg opreme za osemenjevanje mora biti v tem prostoru še omarica z opremo za prvo pomoč. Potem sklene pogodbo z veterinar sko organizacijo o dobavi semena in večinoma tudi o vodenju podatkov. Šele sedaj naslovi na veterinarsko inšpekcijo vlogo za pridobitev koncesije. Vloga mora biti kol-kovana s 3750,00 sit in priloženo mora biti potrdilo o opravljenem tečaju iz osemenjevanja ter pogodba o dobavi semena. Dolžnost rejca je, da se vsakih 10 let udeleži seminarja o novostih pri osemenjevanju svinj. Nekateri predpisi s področja razmnoževanja V članku so nekatere pravne ureditve s področja razmnoževanja živali le na hitro in »grobo« opisane. Za rejca so pogosto pomembne tudi podrobnosti, ki jih najde v naslednjih pravnih aktih: 1. Pravilnik o zdravstveni ustreznosti in sistematičnih preiskavah plemenskih živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov (Ur. L RS, 49/97); 2. Pravilnik o pogojih, kijih morajo izpolnjevati osebe, ki niso veterinarski strokovni delavci, da lahko osemenjujejo živali (Ur. I. RS, 30/99); 3. Odredba o izvajanju letnega ocenjevanja, odbire in priznavanja plemenjakov v naravnem pripustu (Ur. I. RS, 19/99). MAG. DEJAN ŽIDAN, DR. VET. MED. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, ODDELEK ZA REPRODUKCIJO, OE M. SOBOTA ______________________IZ NAŠIH KRAJEV 22. junij 2000, t®HI o večletnih prizadevanjih so dobili pri Gradu sodobno gasilsko orodno vozilo Mercedes. Z nadgradnjo je stalo 11 milijonov tolarjev. Denar so združili: Občina Grad, PGD Grad in drugi občani, Gasilska zveza Grad, zavarovalnica Triglav, botra Štefan Bunderla in Robert Pilz ter drugi pokrovitelji. Na slovesnosti je imel pozdravni nagovor župan Daniel Kalamar, prebrali pa so tudi gasilsko kroniko in pripravili krajši kulturni program. Slovesnosti seje udeležilo veliko gasilcev, saj je plapolalo 18 praporov. Prišli so tudi gasilci z Gornjega Senika v slovenskem Porabju ter iz Windisch Minihofa in Tauka, sosednjih avstrijskih krajev. Graško gasilsko vozilo sta blagoslovila katoliški župnik Štefan Kuhar in evangeličanska duhovnica Simona Prosič. - Š. S., foto: I. Juhnov Na kratko... Radenci Čebelarska družina Radenci je bila na novo ustanovljena konec novembra 1975. V minulih letih so pridobili zemljišče in zgradili čebelarski dom. Ves čas so marljivi čebelarji skrbeli za čebele, za čebelarski podmladek, nakup krmnega sladkorja, zdravil in družabna srečanja. Trenutno je Včlanjenih blizu trideset čebelarjev. Čeprav obstaja folklorna skupina KUD-a Radenci Bubla šele štiri leta, se je doslej že uveljavila. Znani so zlasti po predstavitvi starih štajerskih plesov in pesmi iz prleških krajev, pridružujejo pa se jim tudi harmonikarji. Zadnje čase veliko plešejo v hotelu Radin, kjer razveseljujejo goste. M. J. Kapela Turistično društvo Klopotec deluje že peto leto. Tudi letos so opravili vrsto aktivnosti. Med drugim so organizirali tržnice ob progi Maratona treh src, ob prazniku državnosti načrtujejo pohod po Ati-lovi poti. 15. avgusta pa jih čaka tradicionalna postavitev klopotca ob robu vinogradov pri cerkvi na Kapeli. M. J. 1:50x110x60 cm mere(š/ /g); Hladilnik R 192 - skupna Bruto prostornina 1961 -nizkoteniperaturni del 141 S j nemogoče je mogoče Hladilnik R 141 - skupna bruto prostornina: 1401 -hladilnidel1111 : - mere (š/v/g): 50 x 85 x 60 cm Hladilnik K 25 CLB -hladilni del: neto 1901 -zamrzovalni del: neto 681 - energijski razred B -mere (š/v/g): 60/143,5/62,5 cm od 22. do 30. junija 2000 00 jSIT 51.990, S Hladilnik K 17 -skupna prostornina 1711 - zamrzovalni! del 361 - mere (š/v/g): 50 x 113 x 60 cm S Kartico A M Kovinotehna, za gotovino do 5 % popusta! 1+6 obrokov brez obresti! ■H (minimalni obrok 5.000 SIT) Ob cerkvi sv. Trojice v Slovenskih goricah stoji nekako pozabljen kamnit kip sv. Roka Zavetnik kmetov in vrtnarjev je tudi zaščitn zdravnikov, kirurgov... Kamnite plastike so v naših krajih sorazmerno redke in jih je potrebno ohraniti e se povzpnete proti romarski cerkvi sv. Trojice v Slovenskih goricah po širokem stopnišču iz smeri naselja, se boste na vrhu srečali z zamišljenim pogledom kamnitega nebeščana. Končuje desno stran ograje in ga pred neurji ščitijo drevesa. Morda je prav zaradi tega kljub visoki starosti lepo ohranjen. Nekako pozabljen stoji v senčnem kotu, a mu je verno ljudstvo nekoč izražalo veliko prošenj. In ko so sredi 17. stoletja začeli zidati na griču, ki ga je ljudstvo imenovalo Gradišče, najprej kapelico, posvečeno sv. Duhu, in potem veličastno poznobaročno romarsko cerkev sv. Trojice, so plemiški naročnik, Cerkev in arhitekt dobro premi- In med drugim je ta sveti mož zavetnik bolnikov in bolnišnic, zdravnikov, lekarnarjev, kirurgov, jetnikov, kmetov, vrtnarjev, trgovcev z umetninami, mizarjev, proti kugi, okužbam, koleri, steklini, bolečinam v kolenih in nogah... In včasih so romarji po golih kolenih lezli po kamnitih stopnicah in se ozirali proti njemu z upanjem, s prošnjo za pomoč, za milost ... To trojiško umetnino si je za- nimivo ogledati. Lepo ohranjen kamniti kip sv. Roka pri romar- ski cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih goricah. F. Š. ■ Foto: F. Š. slili, kakšne svete podobe je potrebno postaviti v ta prostor. In tako se je tukaj znašel tudi sv. Rok. In ne slučajno. Tudi na tukajšnjem območju je nekoč pustošila kuga. Plebejsko ljudstvo so trle neštete nadloge. In k temu nebeščanu se je obračalo verno ljudstvo z nešteto prošnjami, čeprav ni zgodovinsko dokazanih izročil o njegovem življenju in čeprav ni opravljal cerkvene službe. Kljub temu spada ponekod v Evropi med najbolj priljubljene oziroma čaščene svetnike. O njem so ostale legende, ki govore, da je kot revež romal po svetu, zdravil ljudi... Ženski pevski zbor Gornja Radgona, ki deluje v okviru Kulturnega društva kmečkih žensk, sestavlja dvajset pevk, ki jih zadnjih sedem let vodi Vlado Maguša. Pred kratkim so pevke s celovečernim koncertom v Spodnji Ščavnici zaznamovale 25-letnico zbora. Taje imel že 180 nastopov. Pevkam so podelili devet zlatih, tri srebrne in tri bronaste Gallusove značke. Zlati znački sta prejeli tudi Lojzka Blatnik in Marija Bohinec, ki pojeta v zboru vse od njegove ustanovitve. - Foto: L. Kr. Tople dni, se s Kovinotehno, poceni osveži! Za lepšo podobo beltinskegaparka bnova beltinskega parka postaja zadnje čase zopet aktualna. V tej zvezi je ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote izdelala ureditveni načrt, ki naj bi bmogočal uresničitev davnih želja številnih Beltinčanov. To pa bo omogočalo večje posege v ta naravni rezervat. Načrtujejo, da bodo v graj- I okolico gradu in jezera oziroma skem parku uredili neposredno I gramoznice, katere površino bi nekoliko zmanjšali, hkrati pa bi postavili vodomet. Prav tako bi uredili otroška igrišča in javno razsvetljavo. V športnem parku pa predvidevajo gradnjo večjega števila parkirišč in športnih igrišč. Bližnje zelene površine bi radi izkoristili za igranje tenisa, odbojke, košarke, balinanja in mini golfa. Obenem se ogrevajo za gradnjo servisnih ter spremljajočih objektov in lokalov. Na skrajnem zahodnem delu parka pa naj bi omogočili gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Za vse načrtovano bo potrebno pridobiti še soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora. M. JERŠEi Nekdanji dijaki Nižje gimnazije Gornja Radgona - sedaj zreli možje in ženske - so se sešli po petdesetih letih na spominskem srečanju v gornjeradgonskem gradu, kjer so sedli v klopi in obujali spomine na dijaška leta. Omenjali so tudi dobrodušnega upravnika internata prof. Franceta Habeta, pozneje znanega speleologa, in Manka Golarja, ravnatelja in pesnika. Z žalostjo so ugotavljali, da ne živi več nobeden od njihovih učiteljev oziroma profesorjev. Sicer so si nekdanji dijaki - na srečanje jih je prišlo okrog 80 -ogledali radgonsko klet pod slapom in polnilnico mineralne vode v Boračevi..., predvsem pa so si imeli veliko povedati, kajti nekateri so se srečali prvič po petdesetih letih. - Foto: L. Kr. O 00 ,SIT KOVINOTEHNA Prodajni center v Murski Soboti Plese i Kapela ruštvo kmečkih žena in deklet Kapela deluje že od začetka osemdesetih let in spada med aktivnejša v radenski občini. Skupaj s kmetijsko svetovalno službo organizirajo različne oblike izobraževanj. S svojimi izdelki sodelujejo na vseslovenski kulinarični razstavi,' članice društva pa so tudi navzoče na vseh večjih prireditvah. M. J. VBM, 22. junij 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Radgonski upokojenci praznovali 50. obletnico Upokojenci ne bodo dovolili krčenja svojih pravic Srhljiv dogodek iz slovenskogoriške preteklosti Moževo truplo skuhala in kosti zažgala v krušni peči ornjeradgonsko društvo upokojencev, ki šteje 1900 članov v sedmih pododbo- rih in sodi med največja v Pomurju, je na osrednji slovesnosti na Pomurskem sejmišču v G. Radgo- ni zaznamovalo visok jubilej. Na prireditvi seje zbralo blizu 1000 upokojencev in gostov z območja G. Radgone, Pomurja in tudi z vrha nekaterih političnih strank in društev. Na slovesnosti v počastitev visokega jubileja, ki seje začela s pozdravnim nagovorom predsednice DU Milke Neu-virt in radgonskega župana Mihe Vodenika, so podelili priznanja in nagrade številnim posameznikom in ustanovam, ki so zaslužni za uspešno delovanje radgonskih upokojencev, med njimi je bila tudi Cecilija Šef, kije edina člani- PGD Andrejci nov mejnik v razvoju ♦ G □ asilcem iz Andrejec v mo-ravskotopliški občini se je izpolnila velika želja: dobili so kombinirano vozilo z 2.400-litrsko cisterno za vodo. S tem se je občutno izboljšala požarna varnost v tej dokaj raztreseni gorički vasi in njeni okolici. Ob prevzemu sicer rabljenega TAM-a 5500 DG je bila slovesnost, ki so se je udeležili številni krajani in gostje, tudi številni gasilci iz okoliških krajev oziroma društev. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Fokovci. Zametki gasilstva v Andrejcih segajo sicer daleč tja v 1923. leto, ko si je društvo kupilo prvo rabljeno ročno brizgalno. Leta 1930 so kupili 400-litrsko motorno brizgalno ILO in jo uporabljali do 1953. leta, ko so prevzeli 800-litrsko brizgalno Rakovica. 1972. leta so kupili 800-litrsko zieglerico, 1997. leta pa novo orodno vozilo IMV. Kupili so tudi 5.000-litrsko cisterno Creina in jo predelali za gasilske potrebe. Zdaj lahko z avtocisterno in traktorsko cisterno prepeljejo naenkrat kar 7.400 litrov vode. Najnovejša naložba v požarno varnost jih je stala tri milijone tolarjev. Vsem, ki so jim pomagali, so gasilci hvaležni. -Foto: G. Grabar Dobrovničani v Bohinju a srečanju objezerskih krajev v Bohinju se je manifestacije udeležilo petnajst turističnih društev iz vse Slovenije. Z drugega konca države je v Bohinj prispela tudi 46-članska delegacija iz Dobrovnika na čelu z županom Marjanom Kardinarjem in športnico svetovnega slovesa, večkratno kegljaško svetovno prvakinjo Mariko Kardinar. Tradicionalna prireditev je potekala v sproščenem in zabavnem razpoloženju, a obenem tudi delovno. V ospredju sta bila posvet o gospodarjenju z vodami in pregled novega Zakona o vodah. Udeleženci iz raznih slovenskih krajev, obdanih z jezeri, so predstavili svoje možnosti razvoja in perspektivo. Dobrovničani so navzočim tako podrobneje orisali načrte glede ureditve Bukovniškega jezera in njegove okolice, aktivno pa so sodelovali tudi na športnih in spretnostnih igrah. FBI Na območju Markove^so njive zavarovane z visokimi ograjami, ki varuieio posevke pred škodo divjačine Zemlja skrbno obdelana kljub velikemu zmanjšanju prebivalstva Štirirazredno osnovno šolo imajo v vasi od leta 1872 _________________u_____________________■ arkovci so razložena vas v dolini Velike Krke ter na pobočjih Mlinarskega vrha in Črkinega brega, ki je visok 328 metrov. V vasi živi okoli 300 prebivalcev oziroma kar okoli 250 manj kot pred 63 leti. Gospodinjstev je 88 in jih je veliko manj kot nekoč. Vsak košček tukajšnje zemlje je skrbno obdelan, kmetje pa morajo imeti njive zavarovane z visokimi žičnimi plotovi. Tako obvarujejo pridelek pred škodo, ki jo na tem območju povzročajo jelenjad, srnjad in prašiči. Naselje ima prihodnost, saj ima vedno več mladih družin. Markovce na Goričkem nam je predstavil predsednik vaškega odbora Jože Žido. Domačini ga kličejo Branko. Po poklicu je prometni kontrolor pri Avtobusnem podjetju Murska Sobota. Redko je doma, ker službeno potuje po vsej Sloveniji. Tukajšnji prebivalci se ubadajo s kmetovanjem. Posestva imajo od 4 do 5 hektarjev zemlje, od vsake hiše pa je kdo zaposlen doma ali v zamejstvu. Predsednik nam je zatrdil, da ni zaraščen niti kos tukajšnje zemlje. Lastnik ene kmetije živi celo v Ljubljani in mu zemljo obdelujejo sosedje. Prav gotovo pa se bo nekoč vrnil na rodno grudo. Plotove, ki va rujejo njive pred škodo zaradi divjadi, so kmetje zgradili z lastnim denarjem. Poleg srnjadi in jelenjadi delajo škodo tudi divje svinje, ki gospodarijo predvsem na obronkih gozdov. Škodo skuša Lovišče Kompas pošteno povrniti. Vaščani so Slovenci rimskokatoliške veroizpovedi, razen treh družin, ki so evangeličanske. Katoličani imajo v Markovcih dobro vzdrževano farno cerkev, ki je namenjena tudi prebivalcem sosednjih Če,pinec. Prvotna cerkev je pogorela leta 1664. Nepoškodovan je ostal le zvonik, ki so mu vaščani leta 1884 prizidali sedanjo cerkev. Cerkvene obrede opravlja pri njih duhovnik iz Do- ca, stara natanko toliko, kolikor je to staro društvo, torej 50 let. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je v svojem daljšem nagovoru okrcal nekatere politične stranke in zlasti njihove predstavnike, ki da skušajo na vse načine krčiti minule zaslužene pravice upokojencev. Slovesnost radgonskih upokojencev so popestrili tudi kulturniki, saj so nastopili Pevski zbor DU Sveti Jurij ob Ščavnici, Kvintet saksofonistov in Folklorna skupina Gornja Radgona ter pisateljice Cilka Dimeč Žerdin, Frančika Vreča in Marija Šedivy, kije celotno prireditev tudi povezovala. Sicer pa so radgonski upokojenci v okviru svojega zlatega jubileja v radgonskem kulturnem domu odprli zanimivo razstavo ročnih del z naslovom Upokojenci se predstavljamo. BESEDILO IN FOTO: OSTE BAKAL ■ Predsednik vaškega odbora Markovci Jože Žido ob svojem mlinu, ki je zaščiten kot kulturni spomenik. Foto: F. Š. lenec. Štirirazredno osnovno šolo imajo od leta 1872. Vse kaže, da ima prihodnost, saj seje prebivalstvo v zadnjih šestih letih ustalilo. Nekatere stare obrti v vasi so povsem izumrle. V novejšem času pa je dobilo naselje vodovodnega inštalaterja, ki se ukvarja tudi z napeljavo centralne kurja- Pri gnusnem zločinu pomagal gluhonemi brat lovek je sposoben narediti zase in sočloveka nadvse koristna dejanja. In dogaja se, da se ta ali oni sprevrže v kruto pošast. Pred osemdesetimi leti se je odigralo v osrčju Slovenskih goric izprijeno dejanje. Neka poročena ženska se ni razumela z možem in je sklenila, da ga bo pokončala. H krutemu dejanju je pritegnila gluhonemega brata. Ženska je bratu dopovedala, kako naj skozi vežna vrata ustreli njenega moža, ki je nič hudega sluteč sedel v sobi in kadil pipo. Bratu je v roke porinila moževo lovsko puško. Zločin je bil opravljen nepričakovano hitro. Toda zdaj nista vedela kam s truplom. Domislila sta se neprimerne rešitve. V skednju sta dvignila del lesenega poda, izkopala plitko jamo, vanjo zvalila truplo, ga pokrila z zemljo in deskami. Naokoli sta hodila nemima. Začela ju je peči vest. In zbala sta se, da je truplo pokopano preplitko in bo začelo zaudarjati. To bi lahko izdalo njuno podlo dejanje. Ženska je namreč sosedom kmalu po umoru natvezila, da se je njen mož odpravil za zaslužkom v Ameriko. V tistih časih se je to pogosto dogajalo. Nekateri sosedje so verjeli, drugi so novico sprejeli odprtih ust, saj se ni od nikogar poslovil. To pa so ljudje ob' takih priložnostih počeli brez izjeme. Odpotovati v Ameriko ni bil mačji kašelj. Sestra in brat sta truplo po nekaj dneh izkopala in ga odnesla v klet. Tam sta ga razsekala. Dele sta stlačila v lonce oziroma »kropjače«, v katerih sta običajno kuhala hrano za svinje. V lonce sta dolila vodo in jih porinila v peč ter zakurila. S kuhanim človeškim mesom, ki je odstopilo od kosti, sta hranila svinje. Kosti sta zažgala v krušni peči. Čez nekaj let so delavci in zidarji obnavljali njuno klet. Nekdo je izbrskal iz ilovice prst. Takoj so navzoči pomislili, da je od izginulega gospodarja in da torej ni odšel v Ameriko, ampak se mu je zgodilo nekaj strašnega. Zidarski mojster, ki je vodil obnovo kleti, se je takoj odpravil na žandarmerijsko postajo in najdbo prijavil. Gospodinjo in gluhonemega brata so zaslišali. Zločinka je kmalu vse priznala in dogodke podrobno opisala. Naslednjih dvajset let je prečemela v zaporu. Gluhonemi brat pa je beračil po Slovenskih goricah. Srhljive dogodke, ki so se resnično zgodili, nam je opisal Jože Čuš z Ženika. Priimkov in imen iz razumljivih vzrokov nisem napisal. Pripovednik nam je še omenil, da so bili zadnji dnevi morilke izjemno trpeči. Umirala je tri dni. F.S. ■ ve. Imajo avtoprevoznika kurilnega olja. Hanžekovičevo podjetje pa se v vasi ukvarja z dozorevanjem goričke domače šunke. Imajo tudi lepo urejen bife in trgovino z mešanim blagom. Včasih je bilo v vasi več mlinov, dobro ohranjenega ima Jože Žido, ki je pred petimi leti nehal mleti. Zdaj ga obnavljajo kot kulturni spomenik. Vse državne, in občinske ceste na tem območju so asfaltirane, imajo pa še 4300 metrov javnih poti, ki vodijo do posameznih hiš. Predvidoma jih bodo začeli asfaltirati letošnjo jesen. Deleže bodo primaknila gospodinjstva in Občina Šalovci. Lani so podrli staro in zgradili novo mrliško vežo, ki že rabi svojemu namenu. Vsako gospodinjstvo je prispevalo po 40 tisoč tolarjev, razliko pa občina. Tukajšnje pokopališče in vežico uporabljajo vaščani Markovec in Čepi-nec. V Markovcih deluje Klub malega nogometa Karioke. Tekmuje na medobčinski ravni. Za ta šport imajo lepo urejeno igrišče ob šoli, kjer je vaški rekreacijski center. Pred leti so obnovili vaško-gasil-ski dom, lani pa so naredili fasado na gasilski orodjarni. Proslave pripravljajo tamkajšnji prosvetni delavci. Nastopa tudi cerkveni pevski zbor pod vodstvom Stanka Gašparja. Vaščani vsako leto očistijo Krko, ki ima v sušnem obdobju malo vode. Skupnega vodovoda v Markovcih nimajo in to je ena od pomembnih nalog, ki jo bo potrebno opraviti v naslednjih letih. FRANČEK ŠTEFANECI REPORTAŽA 22. junij 2000, Karnevalsko razpoloženje v Amsterdamu Dan, ki ga ne enkratni dan v svojem življenju, dan, kakršnega nikoli več ne bo. Amsterdam je bil naš, slovenski. 8 tisoč, 10 tisoč, 12 tisoč, število naših navijačev je naraščalo iz Tisoči na proščenju pri sv. Vidu ob Bukovniškem jezeru Vsi ljudje hitijo..J Mar sv. Vid konkurira Mariji pod Logom? Vrhunec prireditev, ki so se zvrstile v tednu turizma v Dobrovniku, sta bila nedvomno nedeljsko proščenje pri kapelici sv. Vida in družabni del ob Bukovniškem jezeru. Le kdo bi preštel vso to pločevino (avti), ki se je vsiljevala z več strani z željo, da bi šoferja in potnike pripeljala čim bliže prireditve. Le kdo bi štel množico ljudi, ki so jo sicer nekateri primerjali z množico, ki na praznik vnebohoda prihaja v romarsko Turnišče?! Nedelja, 18. junija, je bila zares lepa in pravi Gospodov dan, ko se je bilo treba pražnje obleči, a veliko garderobe le ni bilo treba dati nase, sicer bi se človek pre več potil. Ce bi ljudi vprašali, zakaj hodijo k sv. Vidu, bi povedali, da iz tradicije, kajti tja so hodili (na proščenje in si umit oči ter natočit vode za domov) že kot otroci. Ker je tradicija pač tradicija, bodo najbrž enako odgovorili čez deset ali več let sedanji otroci, ki pa bodo potlej že odrasli. Dobro je, da se človek ne zapira med štiri stene, med ograjo domačega dvorišča ... Dobro je, ker gre z doma - med ljudi. No, bomo nikoli pozabili Nobenih izgredov med španskimi in slovenskimi navijači rečen sem, da sem živ. Tako si je verjetno mislil vsak od slovenskih navijačev, ki je v nedeljo, 18. junija, obiskal Amsterdam. Pustimo zdaj tekmo in Raulov gol, ki je že v 4. minuti nekako »presekal« karnevalsko atmosfero na severni strani prekrasnega štadiona Arena, ki ima premično streho, pod njim pa je avtocesta. Toda razpoloženje pred tekmo je bilo tako praznično, veselo in razpoloženo, da se je marsikateremu simpatizerju slovenske no- Kdo bi vedel, kolikokrat sta ženici že poromali na Studenček z menda zdravilno vodo. Tradicija veleva, da jo je treba natočiti v glinen vrček. proščenje k sv. Vidu. Utrujerfl od vročine, poti in let sta sede spremljali bogoslužje. pri sv. Vidu je bilo poskrbljeno tudi za duhovno hrano, saj je bilo bogato bogoslužje, ki se ga seveda ni udeležila vsa množica, ki se je zgrnila k jezeru, glavnina pa je vendarle bila. Na pretek pa je bilo tudi telesne hrane, kajti v gozdu je bilo ducat točilnih miz z jedmi in pijačo, ki niti ni bila predraga: liter vina po samo 600 tolarjev! Na svoj račun so prišli tudi prodajalci bižuterije, suhe robe in lončar. Mnogi so kupili glinene vrčke in-vanje natočili zdravilno vodo za domov. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN ■ Pri maši na prostem pri kapelici sv. Vida ob Bukovniškem jezeru se je zbrala večina ljudi, ki so se uspeli zgrniti na cilj. gometne reprezentance v oči prikradla solza sreče. To je bilo treba doživeti. Vsakdo, ki ni bil v nizozemski prestolnici, je zamudil m Na kratko Radenci V Zdravilišču Radenci, kjer je 332 zaposlenih, imajo v hotelih Radin, Miral, Izvir in Terapija 614 postelj za goste. Ta čas so zmogljivosti v glavnem zasedene, zato pričakujejo; da bodo imeli v tem letu več kot 230:000 prenočitev (lani jih je bilo 214.000). Sicer pa se delavci zelo trudijo, da bi ustregli gostom ter dvignili kakovost storitev in prostorov. Prizadevajo si, da bi imel hotel Radin pet zvezdic kakovosti (zdaj ima štiri), Terapija pa naj bi imela tri (zdaj ima dve zvezdici kakovosti). (F. KI.) ure v uro. Sam sem tu srečal svoje prijatelje, znance, sosede in nekdanje sošolce. Včasih se mi je zdelo, da se sploh nisem premaknil iz Murske Sobote. Vse skupaj pa se je začelo že dneve prej. Več kot tri četrtine kampa Zeeburg na otoku sredi Amsterdama, kjer sva bila s kolegom Juretom, so se že v soboto napolnile s slovenskimi navijači, ki so vse do tekme skrbeli za »noro« razpoloženje: vsepovsod hupe, troblje, zastave, šali in obrazi z barvami naše trobojnice. Obiskala nas je tudi lokalna televizija, pri tem paje treba vedeti, daje bil to samo eden od štirih podobnih kampov v Amsterdamu. Tudi v drugih je bilo razpoloženje enako. Na dan tekme se je v amsterdamskih tramvajih in metroju vse majalo, saj nas je na tisoče skakalo: »Kdor ne skače, ni Slovenec, hej hej hej!« in pelo vse znane navijaške pesmi. Pri tem je treba pohvaliti domačine, saj je bil javni prevoz zastonj, pri navijanju pa so se nam včasih pridružili tudi kontrolorji vozovnic in prebivalci Amsterdama. Zbirališče vseh je bilo že opoldne na trgu Dam, ki je »srce« prestolnice. Tam so stopnjevali razpoloženje do pozitivnega vrelišča Kreslin, Predin in Lovšin pa tudi v sosednjih ulicah so prevladovale rdeče, modre, zelene in bele barve v vseh mogočih kombinacijah. In v okrilju Znane nizozemske arhitekture in pod vročim soncem - ta dan so namerili 26 stopinj - je bilo glasno, zelo glasno. Nekateri so stali na spomenikih, drugi na strehi tramvajskega postajališča, tretji pa kar sredi ulice. Pri tem so domači policisti vse to opazovali mirno z nasmehom, se fotografirali z navijači in turisti in dajali nasvete. Le ehkrat so morali resneje posredovati, ko je sredi trga nekdo dvakrat vrgel premočno petardo, glasno kot granata. Ampak slovenski javnosti ni treba skrbeti za ugled njenih sinov, saj so bili z nami tudi španski navijači, s katerimi smo se skupaj fotografirali, peli Eviva Slovenija in Eviva Espana ter se neprestano rokovali in trepljali po ramenih. Snemale so nas POP tv, hrvaška televizija, videokamere turistov, samo Japonci so se z nami slikali najmanj desetkrat ipd. Škoda je, da se televizijski prenosi ne začnejo uro prej', da bi gledalci v domovini videli, kako se je praznična atmosfera nadaljevala tudi na tribunah Arene, v kateri so za dobro razpoloženje skrbeli tudi domači pihalno-trobilni bendi in nogometni žonglerji. Skratka, dan, ki ga ne bomo pozabili, dokler smo živi, delček te atmosfere pa lahko, občutite tudi s posnetkov našega fotografa. TOMO KOLES, foto: JURE ZAUNEKER ■ risiis , 22, junij 2000 KRONIKA S tiskovne konference na Policijski upravi v M. Soboti Menedžerji in zavarovalni agentje Zakaj so priprli I. S.? irektor PU Murska Sobota Aleksander Jevšek in sodelavci so na četrtkovi tiskovni konferenci predstavili nekatere aktualne operativne zadeve, ki so jih sklenili (ali pa jih še bodo v krajšem času). i Po sledi anonimke Že nekaj časa je aktualna vsebina afionimke, ki jo je prejel generalni direktor Mure, češ da sta se dva »menedžerja« hudo pregrešila na račun podjetja, katerima naj bi gradbeniki, ki delajo za Muro, opravili določena dela, vračunali pa naj bi jih v znesek, ki ga je plačala Mura. Direktor Mure je pisarijo predal policiji oziroma kriminalistom, ki so se podali v raziskovanje. Zdi se, da vsebina anonimke ni bila izmišljena. Prvi mož pomurske policije je namreč izjavil, da so po1 slali okrožnemu javnemu tožilcu poročilo d dosedanjih ugotovitvah, potem pa je je tožilstvo dalo nadaljnje usmeritve oziroma napotke za raziskavo. Za zdaj sumijo, da so kazensko odgovorni posamezniki iz podjetij, ki so opravljala dela za Muro in hkrati (brezplačno?) še za nekatere »Mura-še«. Seveda pa preiskava mora dokazati, da je bilo resnično tako, povrh pa je potrebno še pridobiti izvedenska mnenja. Predvidoma še pred poletnimi dopusti bodo zadevo povsem raziskali, potem pa se bodo odločili, ali bodo podali kazenske pvadbe, in če jih bodo - zoper koga. »Živi bili pa videli« se pravi po hrvaško. So se agenti okoristili? Policisti PP Murska Sobota in PP Gornja Radgona (na njunih območjih je največ tatvin, vlomov itd.) so dlje časa zbirali obvestila o vlomih v osebne avte, iz katerih so izginjali radii, CD-plejerji, ojačevalci, zvočniki, prenosni telefoni in drugo. Pri več osumljencih so opravili hišne preiskave in našli mnogo ukradenih predmetov. Zoper enega od osumljencev, in sider I. S., ki je doma nekje na območju Pomurja (kdo je^h kje stanuje, nam ni uspelo zvedeti), so odredili pridržanje, nato pa so ga skupaj s poročilom o njegovem nečednem početju privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper osumljenca odredil pripor. Očitno je, da gre za veliko »ribo«, saj bodo podali zoper I. S. kar 50 kazenskih ovadb zaradi storitve kaznivih dejanj velikih tatvin. Zoper 14 osumljencev pa bodo napisali ovadbe zaradi storitve kaznivih dejanj prikrivanja. Osumljenci so oškodovali nedolžne občane za 1.900.000 tolarjev. Del zaseženih predmetov je policija že vrnila. Ker pa je še ostalo nekaj zadev (in predmetov) »nerazčiščenih«, naj bi se oškodovanci oglasili na Policijski postaji v Murski Soboti. Š. SOBOČAN ■ -— — ms Voda za vse na soboškem kopališču JOŽE GRAJ, foto: JZ ■ Dojenčki plavajo, kaj pa vi? V plavalni šoli lani okrog petsto otrok a mestnem kopališču v Murski Soboti se je minuli četrtek dogajalo marsikaj zanimivega, koristnega in zabavnega. ______Obiskovalci so lahko prihajali ves dan, ne da bi jih kdo vprašal za vstopnico, kajti to je bila vseslovenska akcija Voda za vse kot skupen projekt Zavoda za šport Slovenije, Ministrstva za šolstvo in šport, Olimpijskega komiteja Slovenije in Mestne občine M. Sobota. Organizatorji pa so pritegnili k sodelovanju tudi Murski val, Športno zvezo M. Sobota, Potapljaško društvo M. Sobota, Kajak - kanu klub Krog idr. Ste vedeli, da je po slovenskih kriterijih plavalec tisti, ki preplava 50 metrov v tehnikah prsno, kravl in žabica ter nekaj sekund zaplava še hrbtno? Ob upoštevanju teh »zahtev« pa velja 18 % 080 BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAN C ugotovitev, da okrog 40 odstotkov Slovencev ne zna plavati. Med njimi na žalost (?) prevladujejo ženske. Najlaže in najhitreje se je naučiti plavati v mladih letih. Dokazano je, da dojenčki samodejno plavajo pod vodo do šestih mesecev, ne da bi se jim kaj zgodilo. Bilo je predvideno, da bomo to lahko videli tudi na četrtkovi akciji Voda za vse, a ta del programa niso uresničili, ker ni bilo vnaprej dogovorjeno, da bi starši prinesli na kopališče svoje dojenčke. Mnogi se najbrž bojijo, da bi se njihovim malčkom pri tem vseeno zgodilo kaj neprijetnega. Vse drugo pa je teklo, kot je bilo predvideno - šola plavanja za mlade, prikaz potapljaških veščin, veslanje in potapljanje s kajaki in kanuji, vadba starejših ljudi v vodi ... Andrej Perhavec, vodja plavalne šole, ki je bil ob vsem tem med najbolj angažiranimi, nam je povedal, da bodo učitelji plavanja letos na voljo tudi za brezplačne nasvete glede tehnik oz. odpravljanja napak pri plavanju, kot so predolgi zavesljaji z rokami in nepravilna nastavitev stopal, novost pa je tudi državno subvencioniranje plavalnih tečajev za odrasle, če se jih prijavi vsaj pet. Upajmo, da bomo s takšnimi in podobnimi akcijami v prihodnosti res kdaj dosegli uresničitev gesla Voda za vse! Odmevna je tudi zavarovalniška zadeva, o kateri so prav tako informirali novinarje na tiskovni konferenci. Zavarovalni zastopniki zavarovalnice Adriatic, PE Murska Sobota, O. R., M. G., R. Ž., in B. Z. so utemeljeno osumljeni storitve kaznivega dejanja goljufije po 217. členu Kazenskega zakonika (KZ) in kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 240. členu KZ. Osumljenci so kot zavarovalni zastopniki sklepali avtomobilska zavarovanja s posameznimi strankami in jim priznavali višje popuste, kot jih priznava Adriatic, d. d. Odgovornim vzavaro- ■ valnici pa naj bi pošiljali lažne podatke in ponarejene listine za nove zavarovance, s katerimi (listinami) so »dokazovali« upravičenost danih popustov pri avtomobilskih zavarovanjih. Zavarovalni zastopniki so si na ta način pridobili nezakonito 14.941.000 tolarjev, oziroma so za toliko oškodovali zavarovalnico. Res pa je tudi, da so si zaradi velikih popustov pridobili (in prav tako Adriatic) več zavarovancev. POZOR! KONJI NA CESTI! ZJUTRAJ, OPOLDAN IN ZVEČERI Z novim Cliom bo moč vaših konjev ves dan pod kontrolo. Zato pripeljite vaše rabljeno vozilo katerekoli znamke k Renaultu, kjer vam ga odkupijo po sistemu Eurotax ter k vrednosti starega prištejejo 120.000 tolarjev. vo; Razlika, ki jo boste morali doplačati, bo odvisna od Clia, ki'si ga boste izbrali: od najbolj umirjenega z močjo 60 konj do najbolj divjega z močjo 172 konj. Akcija velja do konca junija. Renault Clio. Svet je njegovo mesto. Zakaj so priprli I. S.? Tisti, ki prebirate črno kroniko, ste morda že postali alergični na vesti o ponavljajočih se vesteh o tatvinah in morda ste še tudi vprašali, kaj dela policija, da storilcev tako dolgo ne odkrije. www.rcrmult.si 18 ŠPORT 22. junij 2000, Razmišljanje Tretja državna nogometna liga vzhod Tugomir Frajman - predsednik NK Mura Partizan v Soboti in Lendavi Medtem ko slovenska nogometna reprezentanca kot debitant na evropskem prvenstvu s svojimi nastopi preseneča in navdušuje ljubitelje nogometa, si klubska vodstva doma prizadevajo v svoje vrste pritegnili kakovostne igralce in okrepiti svoja moštva za novo tekmovalno sezono. Čeprav v zadnjem času ni opaziti pretresljivih prestopov igralcev v slovenskih klubih, saj boljši nogometaši odhajajo v tujino, pa vendarle prihaja do nekaterih nepričakovanih odhodov iz šibkejših v bogatejše klube. Najbolj razburljivo pa bo v teh dneh, saj se je začel letošnji prestopni rok za nogometaše amaterje, ki bo trajal od 20. do 28. junija. V nekaterih klubih pa prihaja tudi do menjav trenerjev. Najbolj živahno je bilo v teh dneh pri edinem pomurskem nogometnem prvoligašu Muri iz M. Sobote, saj je na občnem zboru kluba prišlo do sprememb v vodstvu. Po desetih letih je predsednika Milana Morca zamenjal Tugomir Frajman, kije trenutno tudi podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in odgovoren za razvoj mladih nogometašev. Za podpredsednika sta bila izbrana Štefan Martinec in Tibor Cigut. Precej spremenjen pa je tudi upravni odbor NK kluba Mura. Strokovno vodenje prvega moštva je prevzel Zlatko Kranjčar, znano nogometno ime, ki je bil odličen nogometaš in reprezentant ter je treniral že nekatere znane klube. Njegova pomočnika sta Zlatko Gabor in trener vratarjev Slobodan Dju-ričič. Klub so zapustili vratar Dejan Nemec, ki je odšel v Belgijo, Damjan Ošlaj, ki je pristopil k ljubljanski Olimpiji, in Simon Dvoršak, ki se je preselil v Ljudski vrt. Z Muro pa so sklenili nove pogodbe Damjan Gajser, Boštjan Grizold, Benjamin Prednik, Mitja Erniša in Sebastjan Kosednar. Pogodbo bo podaljšal Sašo Lukič, ki redno trenira. Pri Muri pa iščejo še enega napadalca. Mura ima tudi vrsto mladih in perspektivnih nogometašev, ki so lani ali letos zapustili mladinske vrste. To so Talaber, Kamnik, Luk, Bagola, Benko, Preininger, Šnurer, Celcar, Sabotin, Gostan, Žilavec, Ivanič, Fajdiga in še nekateri. Na nekatere med njimi računa tudi trener Kranjčar, medtem ko bodo preostali igrali za druge prekmurske ekipe v drugi ali tretji državni ligi, seveda po dogovoru z vodstvom Mure. Nogometaši Mure se bodo pripravljali v Fazaneriji do 27. junija, potem bodo odšli na skupne priprave v Monošter v Porabje na Madžarskem. Prvotno so načrtovali gorske priprave na Rogli, ki pa so odpadle. Sobočani že imajo tudi dogovorjene prijateljske tekme. I/ sredo, 28. junija, bo Mura gostovala pri novem drugoligašu v Renko-vcih. Med pripravami na Madžarskem bodo v Monoštru odigrali štiri prijateljske tekme, in sicer: 2. julija s tretjeligašem Kbszegom, 5. julija s prvoligašem Haladasem iz Som-botela, 6. julija bodo gostovali v Slovenski vesi, za 8. julij pa se dogovarjajo z madžarskim prvoligašem ZTE iz Zalaegerszega. 7 sredo, 12. julija, bo v Murski Soboti gostoval hrvaški prvoligaš Hrvaški Do-brovoljac. Od 15. do 25. julija bo v Sloveniji na pripravah Partizan iz Beograda, ki bo pet dni gost soboške Mure. V tem času bo odigral dve prijateljski tekmi, in sicer 16. julija z Muro v Murski Soboti in 23. julija z Nafto v Lendavi ob otvoritvi prenovljenega igrišča. Do precejšnjih sprememb prihaja tudi pri beltinskem Potrošniku in lendavski Nafti pa tudi v nižjerazrednih ligah. Več o tem bomo poročali prihodnjič. Renkovci v drugo ligo, ekipi Polane in Bratonec izpadli NK Mura mora biti eden vodilnih Za nami je drugo leto prvenstva v tretji državni ligi, kjer so tekmovala samo pomurska moštva, drugo leto zapored pa je tekmovanje vodila Medobčinska nogometna zveze Lendava. Prepričljivo, brez poraza in s prednostjo 11 točk so naslov prvaka osvojili nogometaši Renkovec in se uvrstili v drugo državno nogometno ligo, kar je njihov doslej največji uspeh. Ta zavidanja vreden uspeh, na katerega so ponosni tudi krajani, so nogometaši Renkovec dosegli pod vodstvom predsednika Metoda Ciguta in trenerja Gorana Koveša. Drugo mesto so prepričljivo zasedli nogoma-tši Odranec, tretje pa Goričanke iz Rogašovec. Druga moštva so igrala spremenljivo in bolj izenačeno. Od lige pa se poslavljata moštvi Polane in Bratonec. Najbolj disciplinirano moštvo so bili nogometaši Odranec s 115 kazenskimi točkami pred Hotizo, 123, in Goričanko, 128, najbolj nedisciplinirani pa sta bili moštvi Bratonec z 221 in Bako-vec z 236 kazenskimi točkami. Najboljša strelca v tretji državni ligi vzhod sta bila Sebastjan Kavaš (Odranci) in Dejan Kosednar (Go-ričanka), ki sta dosegla po 23 golov. Sledijo: Dušan Panker (Braton-ci), 19, Bojan Kocet (Renkovci) in David Ropoša (Veržej), po 15, Jože Benko (Turnišče), Štefan Bo-čkorec (Kerna), Robert Lackovič (Hotiza), Damjan Ritlop (Renkovci), Rihard Ritlop (Hotiza) in Drago Trajber (Kobilje), po 12, Simon Bojnec (Renkovci), Robert Kerčmar (Lesoplast), Kristjan Kerec (Čarda) in Andrej Šalamon (Tromej-nik-Slovenica), po 11 golov. (FM) klubov v državi 3. SKL tzM 1899/2» 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1. Renkovci 0:0 1:1 2:1 3:0 2:1 2:1 1:0 1:1 1:0 2:1 2:0 4:1 2:0 2:0 1:1 1:0 1:0 2:1 1:1 2:2 4:1 4:0 2:0 2:1 3:3 5:2 2. Odranci 0:0 2:0 0:1 1:0 1:0 2:2 0:1 4:1 0:1 5:1 3:1 3:0 3:1 0:2 4:6 3:0 2:4 3:1 5:0 4:2 3:0 0:1 3:1 5:2 5:0 3:0 3. Goričanka Big tun 1:1 0:2 0:0 1:1 0:1 0:2 0:0 4:1 3:0 3:0 1:4 1:1 2:0 1:1 6:4 3:0 2:1 3:1 1:0 5:2 2:1 3:0 1:2 2:2 3:0 5:0 4. Bakovci 1:2 1:0 0:0 4:0 0:1 1:2 7:1 4:1 3:2 1:0 2:2 1:0 0:1 0:1 0:3 0:3 2:0 2:2 1:3 4:1 1:1 1:2 3:3 5:1 1:1 3:0 5. Hotiza 0:3 0:1 1:1 0:4 0:4 0:3 2:2 2:2 7:2 6:0 3:1 1:2 2:0 0:1 4:2 1:2 0:2 1:2 4:1 2:0 0:2 5:1 4:2 2:5 5:1 4:3 6. Čarda 1:2 0:1 1:0 1:0 4:0 1:0 1:2 1:2 1:1 1:1 3:2 2:0 4:0 1:2 1:3. 1:3 2:2 2:1 1:2 5:1 0:3 1:2 0:3 0:3 4:1 4:0 7. Lesoplast 1:2 2:2 2:0 2:1 3:0 0:1 3:3 1:1 2:4 3:1 0:1 2:2 3:2 .1:1 0:5 0:1 3:1 1:4 2:1 1:4 2:2 4:1 1:2 1:4 3:2 5:0 8. Kobilje 0:1 1:0 0:0 1:7 2:2 2:1 3:3 3:0 1:1 3:1 2:1 4:0 3:3 2:2 2:4 2:5 1:4 0.2 1:5 4:1 1:0 1:4 0.3 3:1 0:2 8:4 9. Kerna 1:1 1:4 1:4 1:4 2:2 2:1 1:1 0:3 ♦:1 3:0 1:1 5:1 2:1 1:4 0:3 1:2 1:1 2:0 3:0 2:2 0:1 1:1 0:5 1:1 3:1 4:3 10. Veržej 0:1 1:0 0:3 2:3 2:7 1:1 4:2 1:1 1:4 1:2 1:1 4:0 3:3 0:4 1:0 0:3 2:1 1:5 2:1 1:4 4:1 1:1 4:1 3:0 0:1 1:2 11. Turnišče 1:2 1:5 0:3 0:1 0:6 1:1 1:3 1:3 0:3 2:1 1:1 0:1 1:1 0:2 1:3 2:1 3:3 2:4 3:0 2:1 3:0 5:0 1:4 6:0 2:1 8:2 12. Tromejnik 0:2 1:3 4:1 2:2 1:3 2:3 1:0 1:2 1:1 1:1 1:1 4:5 2:2 1:2 2:5 2:2 1:5 5:2 3:0 4:1 1:3 1:1 0:3 0:6 2:0 4:0 13. Polana 1:4 0:3 1:1 0:1 2:1 0:2 2:2 0:4 1:5 0:4 1:0 5:4 1:1 3:3 0:5 0:3 1:1 1:5 1:4 2:3 2:0 1:3 1:0 1:2 0:2 2:3 14. Bretonci 0:2 1:3 0:2 1:0 0:2 0:4 2:3 3:3 1:2 3:3 1:1 2:2 1:1 2:5 j 0:3 0:5 0:3 3:4 0:4 0:5 4:8 3:4 2:1 2:8 0:4 3:2 Na zadnjem občnem zboru NK Mura iz Murske Sobote je bil za novega predsednika izvoljen Tugomir Frajman, eden od podpredsednikov NZS, sicer priznani nogometni delavec. To je drugič, da so mu zaupali vodenje kluba. Po desetih letih ste se vrnili na predsedniško mesto NK Mura. S kakšnim motivom? »Nogomet mi v življenju veliko pomeni. Ne glede na trenutno stanje v klubu sem se odločil, da poskušam za krajše obdobje pomagati pri delu kluba.« V devetih letih prvoligaškega Mali nogomet Prvi pomurski naslov na Krajno Končano je bilo prvo prvenstvo v pomurski ligi malega nogometa, ki ga je vodila Medobčinska zveza klubov malega nogometa Murska Sobota, sodelovalo pa je 12 moštev iz 5 občinskih zvez. Tekmovanje je potekalo brez posebnih težav, nekaj pripomb je bilo le na sojenje nekaterih sodnikov. Vodstvo tekmovanja namreč ni uspelo uresničiti zamisli, da bi tekmovanje vodili izprašani sodniki velikega nogometa. Prvi pomurski naslov je pripadel KM N Krajna G. Metuljček. Za največje presenečenje so spomladi poskrbeli nogometaši Prosečke vasi, ki so bili po jesenskem delu prvenstva šele na osmem mestu, na koncu pa so zasedli drugo mesto in le dve točki zaostali za zmagovalcem. Po dogovoru pred tekmovanjem bi moralo iz lige izpasti zadnjih pet moštev, na njihova mesta pa bi se iz vsake občinske zveze uvrstilo po eno moštvo. Ker pa načrtujejo, da bi v ligo vključili tudi moštva iz preostalih občinskih zvez v Pomurju, bi izpadli le zadnji dve moštvi. Najboljši strelec v pomurski ligi malega nogometa je bil Borut Uhan (Flamingo) s 37 goli, sledijo Rudolf Žekš (Prosečka vas), 30, Drago Vršič (Bulls), 27, Alojz Tu-škaj (Tropovci) in Thomas Škodnik (Krajna), po 26, Roman Janža (Triglav), 25, Boštjan Šebjanič (Krajna), 22, Fredi Maruško (Bulls), 20, Mitja Mlinarič (Videm), Jože Temlin (Prosečka vas), Ludvik Časar (Kup-, šinci) in Peter Gruškovnjak (Meteor), po 18 golov. meča. O naslovu prvaka je odločilo medsebojno srečanje v Lipovcih, kjer so zmagali domačini. Iz lige ne bo izpadel nihče. Če se bodo organizirali novi klubi, pa bodo ligo razdelili na A in B. Najboljši strelec v asfaltni ligi je bil Roman Karaš (Kerenčičeva), ki je dosegel 59 golov, sledijo Kristjan Hajdič (Martinišče), 49, Boštjan Vrbančič (Turnišče) in Aleš Kolmanko (Krog), po 40, ter Bran- ko Kreslin (Rakičan) in Branko Kološa (Klub mladih), po 35 golov. V travnati ligi A je naslov prvaka pripadel Mladincu iz Murskih Črnec. Najboljši strelec v ligi je bil Anton Horvat (Bakovci) s 26 goli pred Davidom Ropošo (Noršinci), 23, in Sašom Smodišem (Mladinec), 20 golov. V travnati B-ligi je zmagalo moštvo Asfalta iz Borejec, v travnati C-ligi pa je bilo najboljše moštvo Lissa iz Dokležovja. (FM) Nogometaši Krajne G. Metuljček - prvi prvaki v pomurski ligi malega nogometa. Stojijo od leve: Robi Kreft, Franc Barbarič, Stanko Šinko, Simon Detelbach, Janez Šneider, Milan Bratakovič (pom. trenerja), Robi Turza (teh. vodja), Slavko Šneider (trener); čepijo: Edi Pucko, Thomas Škodnik, Marjan Šebjanič, Pavel Celec, Boštjan Šebjanič, Milan Serec in Zvonko Bokan; manjkata Simon Ulen in Kristjan Bratkovič. Sah Nogomet Asfaltna liga deljena? V asfaltni ligi malega nogometa, ki jo vodi MZKMN Murska Sobota, sodeluje 15 moštev. Naslov prvaka je zasluženo pripadel Lipovcem, ki Na junijskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenske Pomgrada iz Murske Sobote je sodelovalo deset šahistov. Zmagal je Tomi Gruškovnjak s 7,5 točke pred Robijem Radosavljevičem, 7, Borisom Kovačem, 6, in Danilom Harijem, 5 točk. V prvi kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v drugo slovensko mladinsko ligo je Ljutomer premagal Radgono s 3 : O (Stajnko 2, Sovič) (NŠ) V finalni tekmi slovenskega mladinskega pokala je Izola v Bakovcih nepričakovano premagala državne prvake Muro iz Murske Sobote s 5 : 4 po streljanju enajstmetrovk. V regu- tekmovanja je Mura v minuli sezoni zasedla deseto mesto v prvi državni ligi, kar je doslej najslabša uvrstitev. Kaj je vzrok? »Vzrokov za slabo uvrstitev je verjetno več. V tem trenutku ne poznam še dobro razmer v klubu, da bi lahko realno ocenil poglavitne vzroke slabih rezultatov članskega moštva. Mislim, da je eden od osnovnih problemov organizacija kluba, pogosto menjavanje strokovnih delavcev, ki prav gotovo vpliva na delo z igralci, ki pa morajo del odgovornosti prevzeti tudi nase. Ne strinjam pa se povsem z oceno, da je bilo delo v klubu slabo, saj so mladinci osvojili naslov državnih prvakov, v pokalnem tekmovanju pa so bili drugi. Naš vratar Nemec je odšel v enega od znanih evropskih klubov, prav tako je Cipot odšel k državnim prvakom Mariboru. Prav tako v Fazaneriji dograjujemo stadion, ki bo kmalu dobil pravo podobo.« Kateri bodo vaši prvi koraki, ki se jih boste lotili kot novi predsednik? »Prvi korak bo vsekakor temeljita analiza trenutnega stanja v klubu, zlasati kar zadeva organizacijo. Ker pa smo na začetku priprav za novo tekmovalno sezono, moramo v tem času največ skrbi nameniti igralcem. Vseh drugih zadev se bomo lotevali postopno. Zelo hitro bomo tudi sklicali upravni odbor kluba ter porazdelili delo in naloge po področjih in začeli z aktivnostmi.« Kakšna pa je vaša vizija Mure? »NK Mura je pomemben nogometni dejavnik v Sloveniji in vodilni nogometni klub v naši pokrajini. Zaradi tega nam ne more biti vseeno, kaj se bo v prihodnje dogajalo, saj ljubitelji nogometa v pokrajini pričakujejo boljši nogomet. NK Mura je del življenja ob reki Muri in kot takega ga bomo poskušali integrirati v to okolje. Žal je vse to povezano s sredstvi, saj gre za profesionalne odnose, vemo pa, kako težko je dobiti denar. Strategija razvoja NK Mura mora temeljiti na vzgoji lastnega igralskega kadra s posameznimi okrepitvami od drugod, ki mora zagotoviti mladim igralcem možnosti za kakovosten napredek. Koraki do teh ciljev so počasni, saj čez noč ni mogoče narediti vsega, zato prosimo naše privržence za potrpežljivost, mi pa se bomo kar najbolj potrudili, da bo Mura zopet postala eden vodilnih slovenskih klubov, seveda v okviru obstoječih fi- nančnih možnosti.« FERI MAUČEC Mali nogomet Pomurska liga Krajna G. Met, 22 14 Prosečka vas Bulls Videm Tropovci Kupšinci Flamingo Junior SNV Černelavci Triglav Pred. Meteor Ivanci 2213 2212 2212 2210 2210 22 22 22 22 22 22 9 9 7 7 7 3 3 4 4 4 5 3 5 1 5 81:47 5 86:59 6 90:53 6 72:66 7 75:65 9 64:62 8 81:63 12 62:78 3 12 60:66 3 12 66:83 1 14 58:89 2 17 35:99 45 43 40 40 35 33 32 28 24 24 22 11 Mister Baby Bakovci Borejci Noršinci Gerlinci Jezero Slaveči Bodočnost Večeslavci 2210 2210 22 22 22 22 22 22 22 9 9 8 8 7 5 5 6 6 52:39 4 8 72:60 4 9 60:67 3 10 61:57 5 4 4 3 1 9 46:40 10 42:55 11 37:46 14 35:80 16 31:70 36 34 31 30 29 28 25 18 16 Asfaltna liga A-MS Lipovci Odranci Martinišče Klub mladih Slovan Beltinci Kerenčičeva Mura Krog Rakičan NK 13 Park Renkovci Kanal Mladost Turnišče 28 22 28 20 2819 2819 2816 2815 2811 2813 2812 2811 28 28 28 28 28 9 6 5 4 3 Travnata liga B-MS 4 4 3 2 4 3 8 2 2 113:41 4 127:56 6 152:48 7 120:95 8 113:74 10 110:92 9 106:86 70 64 60 59 52 48 41 Asfalt Kučnica Ledava Sotina Dobel Domajinci Manekeni Hrabri Miški Gradišče Cosmos G. Petrovci 2014 2013 2013 2010 20 20 20 20 20 20 20 9 8 9 7 6 2 1 4 3 2 3 4 5 2 4 3 2 2 77:31 4 75:32 5 66:38 7 47:43 7 61:47 7 37:36 9 53:57 9 45:50 11 40:58 16 18:73 4 15 24:78 46 42 41 33 31 29 29 25 21 8 7 13 104:106 41 4 12 114:93 3 14 87:90 5 14 89:104 3 19 55:109 2 21 61:139 2 22 61:187 Travnata liga Mladinec Nemčavci Old boys 2214 4 2213 3 2213 1 24 99:191 A-MS 4 78:35 6 64:40 8 59:48 40 36 32 21 17 14 10 46 42 40 brez golov. Strelci za Muro: Horvat, Moreč, Puhar in Žilavec. Mladinci Mure so tako postali pokalni podprvaki. (FM) V Borejcih je bil finalni pokalni turnir v malem nogometu Medobčinske zveze klubov malega nogometa. Med 16 ekipami so zmagali Černelavci, ki so v finalu premagali Nemčavce s 3 : 2. t__„-----*---„—/i-kat Travnata liga C-MS Lissa Doklež. Pertoča . Krašče Satahovci Veščica ŠD Dolič Krog 97 Radovci Dokležovje 1614 1613 16 16 16 16 16 16 16 8 5 5 4 5 3 1 0 1 3 8 4 6 2 2 2 2 97:23 2 75:34 5 53:52 3 36:34 7 36:53 6 42:56 9 36:37 11 32:76 13 15:57 42 40 27 23 19 18 17 11 5 Motociklizem Miljan Tapajner DP Na letališču v Sečovljah pri Portorožu je bilo letošnje državno prvenstvo v hitrostni preizkušnji z motorji med tekmovalci brez licence. V razredu 500 ccm je nastopil tudi Miljan Tapajner iz Murske Sobote in zasedel prvo mesto ter osvojil naslov IBIil , 22. junij 2000 ŠPORT 19 Motokros na Janževem Vrhu _____| Gruškovnjak zmagal in vodi MTK Radenci je pripravil na 1430 m dolgi progi na Janževem Vrhu šesto dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredih 85, 125 in 250 ccm. Sodelovalo je 56 tekmovalcev. V razredu do 85 ccm je v obeh vožnjah prepričljivo zmagal domači matador Matjaž Gruškovnjak in z osvojenimi 40 točkami prevzel vodstvo po šesti dirki. Vodi Hokej na travi Visoka zmaga Leka V dvanajstem krogu prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi je Lek v Lipovcih prepričljivo premagal Triglav iz Predanovec z 9 : 2. Strelci: F. Maučec 6, R. Mesarič, Š. Mesarič, S. Forjan za Lek terT. Škrilec in V. Fujs za Triglav. V soboto ob 18. uri bo v Predano-vcih finalna pokalna tekma med Triglavom in Lekom. Lek 16 13 0 3 71:17 39 Svoboda 16 9 0 7 27:24 27 Triglav 16 7 1 8 37:37 22 M. Toplice 15 5 1 9 16:42 16 M. Sobota 15 3 2 10 12:48 11 V tekmovanju mladincev je Lek premagal Triglav s 3 : 0, Svoboda pa Triglav (d) z 10:0. Lek 12 9 1 2 37:15 28 Triglav 12 7 1 4 23:16 22 M. Toplice 11 7 0 4 27:13 21 Svoboda 11 6 1 4 41:14 19 Triglav (d.) 12 5 0 7 13:24 15 M. Sobota 11 4 1 6 21:26 13 M. Toplice (d.) 11 0 0 11 1:58 0 Nogomet 1. MNLMS - mladinska liga Ljutomer • 22 20 1 1 146:18 61 Tišina 22 18 2 2 170:25 56 Rakičan 22 14 0 8 101:52 42 Grad 22 11 6 5 69:40 39 Lipa 2212 2 8 97:62 38 Apače 2211 2 9 86:59 35 Serdica 22 9 2 11 81:95 29 Cankova 22 9 1 12 76:109 28 Prosnejakovci 22 6 2 14 52:82 20 Ižakovci 22 5 2 15 39:73 17 Hodoš 22 3 2 17 44:135 11 Pušča 22 3 0 19 27:238 9 1. MNL Lendava - mladinska liga Panonija Bistrica 1210 12 7 1 1 1 85:14 4 58:33 31 22 Petišovci 12 5 1 6 37:51 16 Olimpija 12 0 1 11 14:96 1 2. MNLMS - mladinska liga Slatina 21 20 1 0 220:13 61 Makoter 21 16 2 3 175:36 bU Roma 21 12 2 7 111:82 38 Šalovci 21 10 1 10 72:88 31 Gančani 21 9 2 10 73:92 29 Rotunda 21 6 0 15 60:144 18 3ogojina Dokležovje 21 3 21 3 1 1 17 50:173 10 34:167 10 10 Gruškovnjak s 125 točkami pred Jarom Koritnikom (Lember) s 122 in Samom Kurnikom iz Lenarta, 120 točk. David Šauperl (Radenci) je z 20 točkami zasedel peto mesto in je v skupni uvrstitvi s 102 točkama na petem mestu. Tine Štumpf je osvojil 8 točk in zasedel dvanajsto mesto, v skupni uvrstitvi je s 35 točakmi na štirinajstem.mestu. V Atletski miting v Murski Soboti Sodelovalo 236 tekmovalcev iz treh držav Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota je bilo organizator 4. tradicionalnega mednarodnega mladinskega atletskega mitinga Priložnost za mlade. Sodelovalo je 236 atletov in atletinj iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Med njimi so bili tudi številni pomurski tekmovalci, ki so dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Med moškimi so bili najuspešnejši v svojih kategorijah Marko Mandič, ki je preskočil višino 179 cm, Tomaž Roudi, ki je tekel na 300 m 37.69, in Miha Žalig, ki je preskočil 185 cm, vsi so zasedli prva mesta. Damir Žinko je tekel na 1000 m 2:35,75, vendar ni imel konkurence. Drugi mesti sta zasedla Samo Pelc v teku na 300 m s časom 35,84 in Renato Felkar v suvanju krogle z 9,15. Tretji pa so bili: Gregor Lenarčič v suvanju Nogometaši Potrošnika iz Beltinec Stojijo od leve: Štelcer (teh. vodja), Popescu, Antolin, Zorica, Adjei, Cener, Horvat, Bukovec, Olen, Kuzma, dr. Perkič (zdravnik), Škrbič (trener); čepijo: Slana, K. Zver, Tratnjek, Škafar, Zlatar, A. Zver, Mertiik, Kavaš. Fotografija: Nataša Juhnov Športna zveza Moravske Toplice je pripravila pod pokroviteljstvom Zdravilišča Moravske Toplice 7. Olimpijski tek, ki se ga je udeležilo 243 tekačev, od tega jih je 180 teklo na 3,5 km, 63 pa na 10,5 km dolgi progi. Prvič so tudi pripravili 4 km dolg rekreacijski pohod, ki se ga je udeležilo okrog 40 pohodnikov. Najstarejši udeleženec Olimpijskega teka je bil 61-letni Stanko Mučič iz Maribora, najmlajši pa 3-letni Nejc Matis iz Sebeborec. Najstarejša udeleženka je bila 63-letna Tinka Mučič iz Maribora, najmlajša pa 2-letna Robertina Rožanc iz Hrastja - Mote. Čeprav Olimpijski tek nima tekmovalnega značaja, ne bo odveč, če omenimo, da je bil na krajši progi najhitrejši Bojan Rus iz Žepovec pred Slavkom Kumkom iz Gornje Radgone in Kristjanom Gombocem s Cankove. Med udeleženci daljšega teka pa so skupno pritekli na cilj Geza Grabar iz Tešanovec, Ivan Golob iz Ormoža in Damir Žinko iz Radenec. Ob tej priložnosti je bilo v Moravskih Toplicah tudi srečanje imetnikov olimpijske kartice. (FM, fotografija: NJ) razredu 125 ccm je domačin Goran Galunič z 8 točkami zasedel 11. mesto, s 45 točkami pa je na 11. mestu. V dramatični dirki v razredu 250 ccm je vodilni Sašo Kragelj v petnajstem krogu padel in odstopil, drugouvrščenemu Boštjanu Kampušu pa je v desetem krogu odpovedal motor, tako da je zmagal veteran Bogomir Gajser. (FM) krogle, 13,60 m, Rok Brinar v skoku v daljavo, 5,60 m, Gregor Hull v skoku v višino, 170 cm, Damjan Špur v teku na 100 m, 11,26. Med ženskami je bila najuspešnejša pomurska tekmovalka Polonca Horvat, ki je zmagala v teku na 600 m z 1:37,44 pri st. mladinkah. Zmagale so tudi učenke Pomurja v štafeti 4 x 300 m. Druga mesta so zasedle Karmen Grnjek v skoku v višino, 153, Lucija Cvetko v teku na 600 m, 1:44,14, Manica Ružič v treku na 300 m, 43,82, Nina Jakopec v teku na 300 m, 45,13, in Manica Ružič v teku na 100 m, 12,98. Tretje pa so bile: Soma Roman v teku na 300 m, 41,78, Tjaša Hujs v teku na 600 m, 1:44,53, Laura Korčulanin v teku na 60 m, 8.48, in Anja Cipot v skoku v daljino, 470 cm. (KG, fotografija: NJ) Atletika Dve zmagi Sonje Roman V Velenju je bilo tekmovanje za Atletski pokal Slovenije. Sodelovali so tudi nekateri člani AK Pomurje iz Murske Sobote. Najbolje se je izkazala Sonja Roman, ki je zmagala v teku na 800 m (2:07,91) in v teku na 1.500 m (4:26,58) ter osvojila dve zlati medalji. V omenjenih disciplinah je Polonca Horvat zasedla četrto in sedmo mesto. Davorin Čeleš je preskočil višino 195 cm in zasedel peto mesto, Miha Žalig pa 190 cm in pristal na šestem mestu. Samo Pelci je v teku na 400 m zasedel deveto mesto. (G. G.) Atletika - V Bohinju je bil 4. tek Slovenskih novic in Asisca. Sodelovala sta tudi Branko in Anita Perme iz Lendave in dosegla lep uspeh. Branko je zmagal v absolutni kategoriji na 3 km, Anita pa na 1 km. Sodelovala sta tudi na 4. gorskem teku v Ribnem pri Bledu. Branko je zasedel na 10 km med st. člani tretje mesto, Anita pa je zmagala na 7 km med deklicami do 15 let. Ustanovili ŠZ Puconci V občini Puconci je dobro razvita športna dejavnost, saj imajo kar dva prvoligaša, dva tretjeligaša, več kot dvanajst klubov malega nogometa, klub za avtokros in številne športnike, ki osvajajo najvišje naslove na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Registriranih je več kot osemsto športnikov. Zaradi boljše povezave in še hitrejšega razvoja športne dejavnosti se je pokazala potreba po skupni krovni organizaciji, zato so predstavniki NK Kerna Puconci, ŽOK Kerna Puconci, NTK Kerna Puconci, ŠK Triglav Predanovci, Autokross rally kluba Prekmurje in Občinske zveze klubov malega nogometa Puconci pretekli teden podpisali pogodbo o ustanovitvi Športne zveze Puconci. Sprejeli so statut in izvolili organe novoustanovljene zveze. Za predsednika so izvolili Robija Smodiša. (FM) 10. kolesarski maraton Ajda Plakete ob jubileju V Moravskih Toplicah je bil 10. jubilejni kolesarski maraton Ajda, ki sta ga pripravila Kolesarski klubTropovci in Zdravilišče Moravske Toplice. V lepem vremenu se je maratona udeležilo okrog 400 kolesarjev. Najstarejši udeleženec je bil 81 -letni Alojz Fajdiga iz Maribora, najstarejša pa 74-letna Katarina Rengeo iz Murske Sobote. Najmlajši udeleženec je bil 6-letni Denis Vrbančič iz Moravskih Toplic. Kolesarjenja so se udeležile tudi družine in skupine. Največja skupina je bila Team ski star, ki je štela 23 kolesarjev. Pred štartom kolesarjev je bila otvoritvena slovesnost, na kateri so za desetletno sodelovanje podelili jubilejne plakete kolesarskega maratona Ajda. Iz rok predsednika Kolesarskega kluba Tropovci Mirka Flisarja so prejeli plakete: Milan Karoli, Bojan Merklin, Viktor Vlaj, Dušan Bencik ter zdravilišči Radenci in Moravske Toplice. (FM) Hitrostno rolanje Tina Kuplen in Davor Šijanec Soboški tekmovalci v hitrostnem rolanju, člani Roller kluba, so sodelovali na mednarodnih tekmovanjih v Italiji in Avstriji ter dosegli lep uspeh. Na mednarodnem tekmovanju v italijanski Genovi se je izkazala Tina Kuplen, ki je zmagala na 1500 m. Jernej Škrilec je bil na 18 km sedmi. V avstrijskem Fakerserju pa se je izkazal Davor Šijanec, saj je zmagal v maratonu na 42 km. Jasna Šantavec je bila peta. (FM) Šport od tod in tan Badminton - Badmintonska zveza Slovenije je izdala jakostno lestvico za sezono 1999/2000. Med člani je bil Denis Pešehonov drugi, med mladinci (do 19 let) je bil Miha Horvat drugi, med dekleti (do 17 let) je bila Simona Koncut druga, med mladinci (do 15 let) je bil Matjaž Žalig tretji, med dečki (do 11 let) je bil Dejan Žalik (vsi Lendava) tretji. (FB), Rokoborba - V avstrijskem Sodingu je bil mednarodni rokoborski turnir za mlajše in starejše dečke. Med 74 tekmovalci iz štirih držav so sodelovali tudi mladi rokoborci iz Dobrovnika in Ljutomera. Najuspešnejša sta bila Dominik Vogrinec (35 kg) iz Dobrovnika in Mihaela Čirič (44 kg) iz Ljutomera, ki sta zasedla prvi mesti. Samo Sekereš je bil drugi, Kardinar in Horvat sta bila tretja. (FB) Judo - V avstrijskem Celtwegu je bil mednarodni C-tumir. Med 297 j Motociklizem Kristjan Klekl peti v Portorožu AMD Domžale je pripravilo na portoroškem'letališču že 10. tradicionalno tekmovanje v cestno-hitro-stni motociklistični dirki za veliko nagrado Slovenije. Sodelovalo je več kot sto tekmovalcev iz sedmih držav. V razredu SP 250 ccm je nastopil Sobočan Kristjan Klekl (SKD mladi, aprilia) in se lepo odrezal, saj je v mednarodni dirki zasedel peto mesto kot najboljši slovenski tekmovalec in postal državni prvak. (FM) tekmovalci iz 8 držav so sodelovali tudi pomurski judoisti in dosegli lep uspeh. Najboljša sta bila Andrej Brda (46 kg) iz Lendave in Maja Uršič (48 kg) iz Murske Sobote, ki sta zmagala. Drugi je bil Boris Rudaš (46 kg), tretji pa Luka Kotnjek, Laura Prendl, Sebastjan Čirič in Tadej Radojčič, vsi Lendava, ter Grega Zrim iz Murske Sobote. (FB, TK) Športni ribolov - V Konjišču je bilo medregijsko tekmovanje paraplegikov v športnem ribolovu. Sodelovalo je 29 tekmovalcev. Med posamezniki je zmagal Slavko Dunaj z 2550 pred Vladom Horvatom (oba MS), 1550 gramov. Silvo Križanič (1300) je bil četrti. Ekipno je zmagalo Društvo paraplegikov Pomurja I s 4100 grami. Na medregijskem tekmovanju v Mariboru je bil Slavko Dunaj tretji, Franc Borovnjak pa peti. Ekipno je Društvo paraplegikov Pomurja zasedlo tretje mesto. (FM) 20 MULARIJA 22. junij 2000, m Varna povezava Ameriški računalniški velikan svetovnih razsežnosti podjetje Microsoft je doletela ostra kazen, ki sicer še ni pravnomočna, niti ni zanesljivo, da bo izpeljana do konca, vendar že napoved o morebitnem razbitju vodilnega proizvajalca računal- niške opreme v dve podjetji vzbuja na eni strani nelagodje, na drugi pa veselje ob večji odprtosti trga. Ameriška vlada in Microsoft, ki ga je ustanovil eden najbogatejših zemljanov Bill Gates, sta si na bojni nogi že deset let, ko je Zvezna komisija za trgovino začela razmišljati o preiskavi proti Microsoftu. Sedanja preiskava in sodni proces, ki je doživel vrhunec preteklo sredo, se je začel oktobra leta 1998, ko je sodnik Thomas Penfield Jackson začel preverjati argumente zveznega Pravosodnega ministrstva ter Pravosodnih ministrstev 19 zveznih držav ZDA o tem, da naj bi podjetje Microsoft z nepoštenimi poslovnimi potezami izrinjalo konkurenco, si s tem zagotavljalo primat na trgu in seveda kršilo protimonopolne zakone ZDA. Microsoft si je zaradi monopola na področju operacijskih sistemov (sistem Windows poganja več kot 70 odstotkov vseh osebnih računalnikov na svetu) lahko privoščil izsiljevanje. Proizvajalci računalnikov so morali na primer obvezno z Windowsi sprejeti tudi brskalnik po spletnih straneh internet explorer, čeprav so na trgu obstajali tudi drugi brskalniki za odpiranje internetnih strani, kot je na primer netscape. Če bi to zavrnili, kar seveda niso, bi se lahko obrisali pod nosom za Windowse. Takih in podobnih primerov izsiljevanja je bilo še veliko. Dogovorili smo se, da bomo šli na izlet v Gornjo Radgono. Mislili smo, da se bomo peljali z vlakom čiha-puha, ker pa je bilo prevroče, smo se peljali z drugim, boljšim vlakom. Na pot smo krenili z male železniške postaje v Ljutomeru. Tam nas je najprej pozdravil strojevodja. S sabo smo imeli polne nahrbtnike sokov, sladkarij in sendvičev. Vožnja je bila zelo lepa, saj smo videli travnike, ljudi, ki so nam mahali, zeleno koruzo in pšenico, ki je zorela. Prispeli smo v Gornjo Radgono. Sprejel nas je predstavnik Slovenskih železnic, se nam zahvalil, da smo se peljali z njihovim vlakom, ter nas presenetil z bonboni in sestavljankami. S postaje smo šli peš h gradu. Tam smo igrali nogomet in se igrali. Med vožnjo proti domu smo se ustavili v Radencih, kjer smo šli na sladoled in v park. Ob vrnitvi smo peli, mahali in pozdravljali. Bili smo zadovoljni. IZTOK KARBA, 2. B OŠ IVANA CANKARJA LJUTOMER Shermanovl zakoni Bill Gates in podjetje še vedno mislijo, da niso storili nič narobe, če pa so že kaj delali je bilo to vedno v korist potrošnika, kar po njihovem pomeni, da protimonopolni zakon ni bil kršen. Sodnik Jackson, ki niti najmanj ne zagovarja vmešavanja države v svobodni kapitalizem (razen v monopole) je v teku procesa vse bolj izgubljal potrpljenje zaradi arogance in ignorantskega odnosa Gatesa in ostalih. Aprila letos je gladko izstrelil, da Microsoft krši protimonopolne zakone, ki so jih v ZDA sprejeli konec 19. stoletja. Pobudnik je bil senator John Sherman, zato se tudi imenujejo “Shermanovi zakoni". Sprejeti so bili zaradi Johna D. Rockefellerja in njemu podobnih “ravbar-baronov”, ki so ustanavljali monopole kot je bil ‘‘Standar Oil" ter uničevali konkurenco. Do odmere uporabe protimonoplnega zakona je pnslo znova leta 1984, ko je bilo razbito telefonsko podjetje AT&T na več. manjših za klice znotraj posameznih omrežnih skupin (local) in na sedanje podjetje AT&T za meddržavne in mednarodne klice (long distance)a Zelenci v žepu Microsoft seveda še ni razbit, saj je po sodnikovi odločbi pretekli teden nastopilo obdobje prizivov, pritožb in podobnih izmotavanj, ki bodo lahko v najslabšem primeru trajala več let. Sodnik Jackson je v sodbi priporočil, da se razbitje zadrži dokler se ne izčrpa prizivni proces, saj sam ni hotel sprejeti tako usodne odločitve, polne neznank. Tudi če bi podjetje bilo razbito, kakšne neposredne škode za potrošnike ne bi bilo, saj bi en del nadaljeval s proizvodnjo operacijskih sistemov, drugi del pa z vsem ostalim, kar sedaj proizvaja skupni Microsoft, kot so brskalniki in druge aplikacije. Medtem ko se lahko razbitje zavleče ali pa sploh pozabi, če bo na oblast prišel republikanski predsednik s svojim kabinetom, čigar Pravosodno ministrstvo bo od tožbe odstopilo, pa mora Microsoft v naslednjih treh mesecih bistveno popraviti svoje obnašanje. Pravosodno ministrstvo in drugi tožniki so že sedaj ponudili, da bi se dalo doseči dogovor o čem drugem kot razbitju, vendar mora Microsoft najprej uvideti, daje kršil zakon in ustrezno spremeniti postopke. To pa bo malce težje, saj novodobni računalniški milijarderji stežka priznajo, da nimajo prav, še posebej če imajo v žepu veliko zelencev za dolgotrajen prepir na sodišču. ROBI POREDOŠ OŠ Kapela je organizirala že drugo leto zapored dvodnevni ta- Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. X«/ M-kidate V petek smo imeli naravoslovni dan. Zanimalo nas je, kaj so nekoč kuhale babice. V šolo smo prinesli stare recepte. Te jedi so bil: do-doli, prežganka z jajci, pečen krompir, koruzne zlevanke, mlečni štruklji, vzhajana ajdova zlevanka, buče na paprikašu, fižolov močnik idr. Naredili smo tudi histogram. V 4. razredu smo predstavili plakate in poročali o našem delu. Na koncu smo jedli še repnjače in sadno kupo. MIHAVAVROŠ, 2. RAZ. OŠ FOKOVCI Pred nedavnim smo imeli športni dan. Doživeli smo veliko presenečenj in videli nekaj čudnih stvari. Vseeno smo se zabavali. Najprej bor v Sp. Ivanjcih, in sicer v okviru obrambno-zaščitne vzgoje. Tudi tokrat ni šlo brez pomoči območnega poveljstva Slovenske vojske v Ljutomeru, zlasti njenega pomočnika poveljnika Branka Bratkoviča. Seznanili so se s pehotnim orožjem, pomenom civilne zaščite,'orientacijo idr. Foto: B. MACUH Ko šolsko leto začelo se je, tega prav dobro spomnim se. Učenje, pisanje in spraševanje, brez tega bile bi prelepe sanje. Sedaj prišlo je vse na kup in vse težji je pouk. A kmalu počitnice bodo prišle in kopališče odprto za otroke bo vse. Tudi poletje hitro bo minilo in učenje v klopi se bo vrnilo. VALENTINA TRAJBAR, 7. B OŠ CANKOVA *® Čeprav je močno deževalo, smo se vseeno odpravili v pekarno Štručka. Videli smo različne stroje in pripomočke. Pek nam je pokazal, kako delajo žemljice, vrtanke in makovke. Tudi mi smo lahko poizkusili oblikovati vsak svoj pekarski izdelek. Nato smo jih dali v peč, in ko so bili pečeni, smo jih z užitkom pojedli. Nekaj so nam jih dali v vrečko, da smo jih lahko odnesli domov.V pekarni je bilo zelo vroče. Kljub temu je bilo zabavno in vsem je bilo všeč, saj smo se počutili kot pravi peki. ANDREJA HOLSEDL, 4. RAZ. OŠ SV. JURIJ smo se zbrali in se pripravili za pohod. Hodili smo skozi znane vasi. Med potjo smo se pogovarjali in komaj čakali, kdaj bomo prišli do vrtca v Brezovcih. Pred ciljem smo zagledali belo drevo, ki je bilo celo prepredeno s pajčevino. Skoraj nismo mogli verjeti svojem očem. Tudi na drugih drevesih je bilo veliko pajčevine. Končno smo prišli v vrtec. Vrnili smo se k naši šoli, kjer so se odvijale športne dejavnosti učencev višje stopnje. Vsi pa smo bili neučakani, kdaj bo nastopila skupina Foxy Teens. Najprej so nastopile naše učenke v njihovi podobi. Končno so prišle prave na oder. Zapele so najlepše pesmi. JASMINA FARIČ, OŠ PUCONCI Pie-Aenečenj-e V petek sem praznovala 11. rojstni dan. Ves čas sem bila dobre volje. Nisem pričakovala nobenih presenečenj. Mama mi je rekla, naj se odpravim s psom na sprehod. Ubogala sem jo. Tisti čas, ko sem bila zunaj, pa so mi pripravili presenečenje. Ko sem se vrnila, je bilo vse okrašeno. Prišli so tudi sorodniki. Čakala so me darila. Najbolj me je presenetilo bratovo. Bilo je preprosto - risba, ki sem se je razveselila in mi ji nekaj pomenila. IRIS HORVAT, 4. C OŠ III M. SOBOTA Danes smo šli na učni sprehod k Blaguškemu jezeru. Hodili smo v vrsti dva po dva. Potka je bila zelo strma. Ko smo prišli do jezera, smo najprej šli na most, pod katerim se izliva vanj potok. Nato smo šli ob potoku in spustili dve ladjici. Naučili smo se tudi, kateri je levi in kateri desni breg. Prišli smo do ostankov starega mlina. Tam je bila Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Nato smo se odpeljali z avtobusom v Ljutomer. Med potjo smo peli pesmice. V Ljutomeru smo si ogledali mestno središče in hipodrom. Po malici v parku smo se odpeljali na železniško postajo. Tam smo petnajst minut čakali na potniški vlak. Končno je prihrumel. Vstopili smo in se odpeljali proti Murski Soboti. Ustavili smo se na dveh postajah. V Murski Soboti nas je počakal učitelj. Šli smo na ogled mesta. Stopili smo tudi v trgovino, kjer smo si lahko kaj kupili. Nazadnje smo si ogledali grad. Tam je veliko igrišče, kjer smo se skoraj eno uro igrali. Potem smo šli na avtobusno postajo, kjer nas je že čakal avtobus, s katerim smo se odpeljali na letališče v Rakičanu. Tam nam je en fant razložil, kako je potrebno ravnati z letali. Videli smo tudi jadralno letalo. Nazadnje smo šli še v Radence na sladoled. Ko smo se vrnili pred šolo, smo bili žalostni, ker je bilo izleta konec. Imeli smo se lepo. NINA ČETNEL, 2. B, OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI Jaz sem metulj. Sem oranžne barve. Imel sem rojstni dan. K sebi sem povabil prijatelje s travnika. Pripravili smo karaoke. Nastopali so murni, čebele in čmrlji. Zmagal je muren. Dobil je velik pokal in priznanje. Lepo smo se zabavali vso noč. Uti \ otroškem vrtcu v Turnišču de luje tudi folklorna skupina, katere mentorice je Terezija Vidovič. Letos so veliko nastopali na krajevnih in občinskih prireditvah ter se udeležili območnega srečanja folklornih skupin na Kobilju, kjer so presenetili ocenjevalce s svojo sproščenostjo, igrivostjo in iznajdljivostjo. Tako so bili izbrani tudi za državni festival Pika poka v Rogaški Slatini (na posnetku). Predstavili so se s pletom plesa in petja, ki se začne s pesmijo Majhna sem bila... in se nadaljuje z igro Ge bejla Lendava, v kateri otroci prosijo kruha z nebes, sledi ples Mat potice pečejo in igrica Cin, cin, bum, bum. Pri nastopih spremlja mlade folkloriste harmonikar Matej Horvat iz Gomilice, učenec 8. razreda OŠ Turnišče. ia % 080 1234 TOM pn . MtZHA&H KUC - VSAK DAH OO 12* OO 30* struga ravna. Ko smo šli skozi gozd, pa je bila struga vijugasta. Spustili smo še nekaj ladjic iz papirja, ki pa so se ustavile ob vejah. Večinoma smo hodili ob desnem bregu potoka. • Ta učni sprehod mi je bil zelo všeč. NINA ČERNEL, 2. B OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI ANA TIVOLD, 1. B, OS KUZMA ViSIH, 22. junij 2000 NA SCENI Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! Tujci Žalostno volk je zavijal, oblaki luno so zastrli, besen vihar je divjal, ljudje v hiše so se zaprli. Kot bi bil sodni dan, strah pregnal je lakoto, misleč, da je zaman, dajali so si pogum in toploto. Vsi bili so eno, ko zunaj divjal je vihar, ko je sonce zasijalo rumeno, poznali se več niso nikdar. Tako sosed tujec je, vsak je le zase, gremo drug pred drugega, drugemu ne želimo dobrega. Tujci v svojem svetu smo, pa naj reče še kdo, da ni tako, »dober dan sosed«, reči je težko. Sonja Sanje Kako so bile lepe svetle, romantične, bila sva midva, le ti In jaz. Tam ob vodi sva ležala, drug drugemu poljube dala, vse lepo, popolno, kot bi bilo resnično. A ko se zbudim, se prepričam, da to ni res, ker bile so samo sanje! Mateja H. Bodi vedno blizu Bodi vedno blizu mene in ne puščaj same me, s svojim budnim očesom pazi ti name. Brani me od žalosti, življenjskih bolečin, brani me od zlobnežev In hudobnosti. Bodi vedno blizu mene In za roko drži me, nežno me objemi, k sebi stisni me. Bodi mi uteha, bodi moje vse, in ko življenje mine, ne puščaj same me. Obriši mi solze, na obraz mi smeh prinesi, na oblake med zvezde na krilih me ponesi. Nauči me, kaj je življenje, kaj je veselje in kaj sem. Bodi vedno blizu, polepšaj mi vsak dan, ■ in ko življenje obrne novo stran, bodi vedno blizu, blizu mene, ne hodi vstran. Nataša C. Dovolj imam solz Dovolj imam solz, svobodo želim, dovolj imam ran, naj sanjam sledim. Dovolj imam solz, naj srečo dobim, naj sreča bo sreča, brez vseh ovir. Srce ne ve, kaj si želi, vendar obstanka mi ni. Zato grem, po mnogih poteh, da dobro spoznala bi svet. Saj čutim, da še imam čas, da tihi premagam strah, ki spremlja vsak korak. O novi ljubezni mi sanja srce, kaj nosi prihodnost, ne ve. Dovolj imam solz, svobodo želim, dovolj imam ran, naj sanjam sledim. Dovolj imam solz, naj srečo dobim, naj sreča bo sreča, brez vseh ovir. Cvetka P. (Divji angel) P. S.: Povabilu k sodelovanju ste se zelo dobro odzvali in nekateri so že postali naši redni dopisovalci, ki nas iz tedna v teden razveseljujejo s svojimi pesnitvami in razmišljanjem. Najbolj pridni ste si zaslužili praktične nagrade, ki jih tokrat prejmejo Sašo Č., Nataša C., »Ghost« in Andreja R. (zadnji trije sporočite svoje naslove v uredništvo Vestnika). Vsem, ki se še niste opogumili, pa naj bo to spodbuda, da vzamejo pisalo in lista papirja ter začnejo pisati - kakršno koli razmišljanje bo dobrodošlo. (DT) strogo zaupno Dragi M..! Spomnim se dni, ko zagledala sem tvoje oči! Tvoj pogled me je izzival, tvoj nasmeh me je ubijal. Vedela sem prvi dan, da si fant iz mojih sanj! Seny Tebi prijatelj moj! Ko spoznala zares sem te; zaljubila vate sem se, a ko spoznala sem, da to napaka je, skorajda pozabila sem te! Zato ti pravim, prijatelj moj, stoj mi ob strani v dobrem in slabem, name lahko zaneseš se, saj veš, da tvoja prijateljica sem, in še nekaj ti povem, da bom do tebe vedno čutila nekaj posebnega! Besede srca! Pripovedka večne ljubezni Toliko idej v tem pomladnem, čeprav deževnem popoldnevu. V roke vzamem list papirja in že mi svinčnik divja po njem. No, tako, pa se zgodba začenja. Nekoč, nekje, daleč stran, v deželi lepih sanj, tam čisto sam s svojimi mislimi obdan, taval je fant, naš junak, pel si je pesmi, pomagal je vsem, ljubil življenje, svoje dekle predvsem. A žal naš junak ni imel dolgo sreče v življenju, prišel je črni vitez, dekle mu je vzel. Zdaj naš ju-nakobupan, zlomljenega srca išče in išče črnega viteza, ki mu je vzel smisel življenja. Obupal ne bo, fant se je zaobljubil, da našel jo bo. Minilo je veliko let, veliko pretrpljenih let, videli so našega junaka v daljni deželi spet, toliko energije, tolikšen pogum, da bi spet našel smisel življenja, naš junak je v sebi nosil prekletstvo večnega trpljenja, kajti od takrat je nesmrten, živel je večno, a kaj, ko imel je srce zlomljeno za vselej, za vekomaj mu je bilo usojeno, vedno bo imel rano. Ničkolikokrat je prepotoval svet, a sledi o črnem vitezu so izginile, utonile v mrak. Ko se naš junak že hotel je predati, prebudila ga je zvezda, iz globokega spanca se je predramil, poskočil v zrak, bila je to Ona! Zvezda, ki tako močno je sijala, bila je v podobi njegovega dekleta, mu pot kazala - pot maščevanja, končnega obračuna. Naš junak je hitro v sedlo skočil, ni izgubljal časa, trenutek, ki ga je tako dolgo čakal, končno je napočil, kajti dobro vedel je - ko premaga črnega viteza, se urok uniči, nazaj mu ljubezen povrne, vse bo spet, kot je bilo nekoč, s tem bo tudi izgubil nesmrtnost. Tega dobro se zavedajoč, a njemu je največ pomenilo, da bi lahko bil spet v objemu svoje ljubezni. S tako močno voljo je črnega viteza premagal, urok mu vrnil je dekle, saj pravo ljubezen in zvestobo je dokazal. Končno se mu je izpolnila želja, zasnubil je dekle, jo odpeljal daleč stran od tega nesrečnega sveta. Včasih spomni na našega junaka se, ljubi svoje dekle, kolikor ti srce premore, in če dobiš to ljubezen nazaj, sta par, ki vaju bo ponesel zmaj tja v deželo, kjer se je vse začelo. Sašo (YesterdaY) Tudi ljubezen boli Vse se je začelo pred štirimi leti. Takrat sem prvič ‘šla v srednjo šolo, takrat sem se prvič zaljubila. Ljubezen je nekaj najlepšega na svetu. Dogaja se vsem ljudem, le da se nekaterim zgodi prej, nekaterim pa pozneje. Nekateri v njej uživajo in ostanejo dolgo zaljubljeni, nekaterim pa ostane le boleč spomin, ki se ga še dolgo spominjajo, pa čeprav so si našli novo ljubezen. Opazila sem te, ne da bi hotela. Nisi mi bil všeč. Bil si povprečnega videza, a iz meseca v mesec si mi bil bolj všeč. Všeč mi je bila tvoja velika postava, tvoje mirno vedenje, tvoj glas, ki me je spremljal vsepovsod, .in ki mi je segel do srca, še najbolj pa so mi bili všeč tvoji mozoljčki, ki si jih imel kar precej. Vedno sem te opazovala in z vsakim dnem vedno bolj hrepenela po tebi, čeprav sem te videla le enkrat na teden. Bila sem žalostna, ko te nisem videla, srce me je bolelo in vedno sem mislila le nate. Noben drug mi ni bil všeč tako kot ti. Trpela sem, ko te nisem videla. Pogrešala sem tvoje prelepe rjave oči, ki so mi včasih namenile lep pogled. Takrat mi je srce zaigralo. Včasih sem se ti nasmehnila, a ti mi nasmeha nisi vrnil. Samo začudeno si pogledal in se obrnil vstran. Potem me kar nekaj dni nisi pogledal. Tiste dni sem še bolj trpela, pogrešala sem poglede in tvoje oči. Prišla sem v tretji letnik. Videvala sem te vsak dan in spoznala, da te imam še vedno rada. Še več, ljubila sem te iz vsega srca. Nikoli pa o tebi nisem izvedela ničesar. Vedela sem le, kje živiš. Še naprej sem te opazovala. Zelo sem te pogrešala, ko te nisem videla, trpela sem, ko me ves dan nisi niti enkrat pogledal ... Bil pa si spremenjen. Mozoljev nisi imel več in postal si mi še bolj všeč, čeprav sem se na zače.tku zaljubila prav v tvoje prikupne mozoljčke, šele kasneje v tebe. Noro sem bila zaljubljena vate, a ti tega nisi vedel. Tako kot jaz nisem vedela, ali sem ti všeč in ali tudi ti čutiš kaj do mene ... Nisem razumela, zakaj si me včasih pogledal, včasih pa si se obnašal, kot da me ni, kot da ne obstajam. Zate bi dala vse na svetu. Ljubim te in z nobenim drugim ne bi mogla biti srečna, le prizadela bi ga lahko. Spominjam se dogodka, ki mi je ostal najbolj v spominu in je shranjen v mojem srcu. Sedela sem na avtobusu. Ravno takrat sem bila žalostna in premišljevala sem o mami, ki je imela zlomljeno roko. Ves čas sem gledala skozi okno. Gledala sem, a videla nisem ničesar. Mislila sem le na mamo. Vedela sem, da me opazuješ, a se nisem menila zato. Ko si me vprašal, ali imam prost sedež, sem ti pritrdila. Bila sem preveč žalostna, da bi lahko bila vesela in še naprej sem gledala skozi okno. Ti si me ves čas opazoval, a to me ni motilo. Želela sem si le, da se tisti trenutek ne bi nikoli končal, da bi trajal vse življenje ... A se je vse prehitro končalo. S tem dnevom si se mi še bolj zakoreninil v srce. Trpela sem, a ti tega nisi vedel. Vedno bom živela le zate, za tvoj prelep glas, za tvoje rjave oči, ki me včasih prav prijazno pogledajo in opazujejo, za tvoje sladke ustnice ... Vsako jutro si prišel na naš avtobus, a nikoli me nisi pogledal. Tudi jaz te nisem, a sem ves čas premišljevala le o tebi. Gledala sem skozi okno, a videla sem le tebe, čeprav si bil precej vstran od mene. Kako rada bi se te dotaknila, bila vsaj enkrat v tvojem objemu, čutila vsaj enkrat tvoje ustnice na svojih, tvoje tople dlani na mojem telesu, čutila bitje tvojega srca ter gledala v tvoje prelepe rjave oči, ki so me tako očarale. A kaj, ko so me te oči tako redko pogledale. Če so se kdaj srečale z mojimi, so žal hitro pogledale vstran, včasih pa sem kar jaz odmaknila pogled. Ne veš, kako rada bi se ti še kdaj nasmehnila, a nisem mogla, saj mi nasmeha nikoli nisi vrnil. Želela sem si, da bi mi kdaj poklonil vsaj en kratek nasmeh, a tega nisem dočakala, vendar upanje še ostaja. Morda bo usoda kdaj prekrižala najine poti in naju združila, a do takrat bom morala še veliko pretrpeti... Lani sem tudi izvedela, kako ti je ime in v mojem srcu boš za vedno zapisan kot Lujz. Tisti dan sem tudi prvič videla, da si se nasmehnil. Prelep nasmeh sicer ni bil namenjen meni, čeprav si me gledal. Spominjam se dne, ko si me zelo prizadel in močno ranil moje srce, ki sem ga dala tebi. S prijateljem sta na avtobusu sedela za mano. Poslušala sem tvoj glas, ki mi je segel do srca, tvoje besede so me ranile. Izgubila sem še tisti majhen košček upanja, da bova kdaj skupaj. Jokala sem, čeprav nisi bil vreden mojih Soiza, a vendar sem te ljubila. Nekega dne se je zgodilo nekaj, kar meje še bolj prizadelo. Slutila sem, da se med tabo in mojo sošolko Natalijo nekaj dogaja. Spoznala sem, da ti je res všeč, čeprav ti njej nisi bil. Namenjen si bil drugi in nisem te sovražila. Želela sem ti srečo, in ker sem te ljubila, sem se umaknila s poti, ki je vodila do sreče. Zdaj sem v četrtem letniku. Še vedno se srečujeva, gledava in še vedno te ljubim kot nekoč, toda ob misli nate ne jočem. Ne govoriva, čeprav si tega še vedno želim. Usoda nama res ni bila naklonjena, a če tebe ne morem imeti, tudi mene drugi ne bo imel. Pri tebi sem našla ljubezen, ki jo nosim v sebi in jo čutim. Ne vem, koliko mesecev se bova še videla, vendar te ne bom pozabila, še vedno se tisočkrat na dan spomnim nate. Vem, da tega ne boš nikoli videl, nikoli prebral.... a v mojem srcu boš za vedno. Nikoli te nihče ne bo mogel izkoreniniti. Čez nekaj let, ko bo vse to že preteklost, te bom imela še zmeraj v lepem spominu. Imela bom tvojo sliko, ki jo bom vedno znova gledala in se spominjala prelepih dni, srednješolskih dni. Lujz - ljubim te! Andreja Trivratni Lanos že za 1.449.000 SIT 150% takoj * 50% čez dve leti Za več informacij pokličite 02/ 530 46 60 T FIAMIIHHS Industrijska la, Murska Sobota nAFWOO www.flamin-ms.si i..— MOTOR »Pozabiti na koncepte« --------------------- ruiiuru in izoorazevanje Ljutomer tokrat razstavlja svoja slikarska in kiparska dela mlada umetnica Marjeta Zanjkovič z Gibine. O Marjetinih delih je spregovoril na nedavni otvoritvi razstave, ki bo trajala nekje en mesec, tudi akademski slikar Vladimir Potočnik, ki je menil, da se umetniki pri ustvarjanju upravičeno zaprejo v svoj svet, kot je to storila tudi Marjeta, vendar morajo biti pozneje pripravljeni, da se odprejo družbi, katere pomemben del so. Tako kot je Marjeta v uvodni predstavitvi s svojo pesmijo spregovorila o barvah, je tudi Vladimir Potočnik poudaril, da je prav, da barve živijo mimo vseh čutil, kajti barve imajo svojo moč. Marjeta je tudi spregovorila o ekstremnem trenutku (veselje, žalost), ob katerem začutiš željo, da ustvarjaš, da preneseš idejo na platno. Ob tej priložnosti je mladi ustvarjalki namenil nekaj besed tudi ljutomerski župan, ki je prepričan, da umetnost ne pozna (občinskih) meja, hkrati pa je pohvalil Marjetine slike, saj upodabljajo predvsem lepote naše pokrajine. Otvoritev razstave so še dodatno popestrili mladi kitaristi iz Ljutomera. D. TIBAOT 22 DOBRO JE VEDETI 22. junij 2000, VESTNIK UH« OVEN Ona: Če se boš zelo potrudila, boš dosegla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo pomenil veliko več kot vse pohvale, ki jih boš deležna. On: Nekdo ti bo zelo nevoščljiv, ti pa se mu boš le sladko smejal. Končno je prišel tudi tvoj srečni dan, zato ga kar se da izkoristi - po možnosti z osebo, ki ti je v zadnjem času še posebno prirasla k srcu. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Kje in kako nas ogrožajo klopi? (2) Lymska borelioza BIK Ona: Vse boš stavila na eno samo karto, čeprav nisi povsem prepričana, ali bo dobitek res tolikšen, da bi te zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo »norci« srečo, in to se bo potrdilo tudi v tvojem primeru. On: Izpolnila se ti bo dolgotrajna želja, toda nikar se ne prenagli, ampak poskusi obvladati svoje nagone. To se ti bo v prihodnosti še kako obrestovalo, tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem področju. DVOJČKA Ona: Imela boš velike težave, ki pa bodo le posledica tvoje neutemeljene ljubosumnosti. Raje malo bolj zaupaj svojemu partnerju, saj ti je le-ta še vedno zvest. Toda pazi, da ga po nepotrebnem ne izgubiš. On: Nekdo, ki si ga sicer izbrisal iz svojega spomina, se bo ponovno oglasil in ti predlagal konkreten posel. Raje dobro premisli in se nikar ne spuščaj v tvegane avanture, saj se ti lahko še zelo maščuje. RAK Ona: Če ne boš naredila ničesar za svoje dobro, tudi ne moreš pričakovati karkoli prijetnega. Potrudi se in bodi predvsem odkritosrčna, saj se ti sprenevedanje doslej ni kdo ve kako obrestovalo. In nikar ne čakaj! On: Partner bo naredil precejšnjo zmedo v tvojih poslovnih načrtih, ki se ti lahko še zelo maščuje. Nekdo te bo poskušal prepričati, daje prav on najboljša izbira, vendar se boš prepričal o nasprotnem. Lymska borelioza je najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, razširjena pa je v Evropi in Severni Ameriki. Ime Lyme je dobila po kraju v ZDA, kjer so jo prvič odkrili pred približno 25 leti, borelioza pa se imenuje po bakteriji bo-reliji. Poleg ljudi lahko zbolijo tudi nekatere domače živali, kot so psi, mačke, konji in govedo, medtem ko divje živali ne zbolijo, so le rezervoar bolezni. Borelioza se pri nas pojavlja po vsej državi. Okužene klope najdemo povsod in niso omejeni na posamezna endemična žarišča. Potek bolezni je zelo raznolik in le redki bolniki imajo, vsa značilna znamenja. Običajno poteka v treh obdobjih. Začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda klopa po 2 do32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. Sprva je enakomerna, nato začne osrednji del bledeti in razvije se obročast izpuščaj, ki se postopno veča. Rdečina lahko izgine brez zdravljenja, vendar v tem primeru lahko okužba prodira dalje. V drugem in tretjem obdobju bolezni (lahko tudi več mesecev in let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov - kože, sklepov, mišic in živčevja. Če opazimo rdečino, ki se širi navzven in postaja v sredini svetla (oblika kolobarja), se čimprej posvetujemo s svojim zdravnikom, da bo predpisal ustrezno antibiotično zdravljenje. Zgodnji začetek zdravljenja v večini primerov prepreči nadaljnji potek bolezni. Za preprečitev neposrednega . stika klopa s kožo in morebitne okužbe moramo za vsak odhod v naravo izbrati primerna oblačila in obutev (dolge hlače in rokavi, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa lažje opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope; ne smemo pa pozabiti, da učinkuje le določen čas in da ga je potrebno ponovno nanesti vsakih nekaj ur. Po vrnitvi iz narave je pomembno, da natančno pregledamo telo, se oprhamo in umijemo glavo. Če klopa opazimo, ga čimprej in previdno odstranimo. Klopa, pritrjenega na koži, odstranimo tako, da nanj najprej nanesemo za nekaj minut plast kreme ali olja. Klopov prijem pod neprepustno plastjo popusti in ga nato s pomočjo pincete lahko rahlo odstranimo. Klopa ne smemo odstranjevati na silo, saj d.d MURSKA SOBOTA ZAŠČITNA TEKOČINA PROTI PIKU INSEKTOV bomo tako odtrgali le zadnji del, glava z rilcem pa lahko ostane v koži in povzroči gnojenje. Čim prej odstranimo klopa, tem manjša je verjetnost okužbe. Proti klopnemu meningoence-falitisu se lahko tudi cepimo, saj je to najučinkovitejši način zavarovanja pred boleznijo. Za primerno zaščito so potrebni trije odmerki cepiva. Prva dva sta ponavadi v presledkih enega meseca, tretji približno čez eno leto. Za poživitev imunosti je potrebno ponoviti cepljenje z enim odmerkom vsakih pet let. MIRANDA KOREN, mag. farm. ■ LEV Ona: Vse bo lahko še veliko bolje, kot so tvoja najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijateljicami boš spoznala osebo, ki ti bo v prihodnosti še mnogo pomenila. On-: Naložili ti bodo nove obveznosti, ki jih boš z lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdobje, ko ti bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrilo in ti bo šlo vse kot po maslu. Toda kako dolgo ... Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Popravilo traktorja DEVICA Ona: Še najbolje bo, če se odločno spoprimeš z nastalo težavo, saj je to edini način, da preprečiš še večjo zmedo, kot je sedaj. Prijatelj te bo sicer pohvalil, a vedi, da ga to prav nič ne obvezuje. On: Pričakuj obisk, ki ti lahko še dodobra spremeni življenje. Naj ti ne bo žal izdatkov, saj brez tveganja ne bo pravih rezultatov. Konec tedna te čaka prijetna avantura, le oseba ne bo tista, ki bi si jo želel. V naši pisarni se je oglasil gospod, ki je imel težave s traktorjem. Po TEHTNICA Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala tudi nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost, ne bo ti žal! On: Glede nato, da je zelena barva tista, ki pomirja, bi bilo dobro, če bi več časa preživel v naravi. To bo koristilo tako poslovnim zadevam kot tudi tvojim odnosom s partnerko. Romantična večerja v dvoje ... večjem popravilu traktorja v garancijskem roku so se le-te zopet začele ponavljati. Gospod je podvomil, da mu niso vgradili novega dela, zato je po našem nasvetu prosil za mnenje sodnega izvedenca, ki je njegov sum potrdil. Na podlagi tega mnenja smo podjetju napisali dopis in zahtevali, da podjetje stranki povrne vse stroške, ki so bili povezani z zamenjavo tega dela. ŠKORPIJON Ona: Opletanje z jezikom te bo pripeljalo v dokaj nenavadno situacijo, ki pa jo boš kaj hitro izkoristila v svoj prid. Konec tedna boš preživela z osebo, ki ti pomeni še kaj več kot le dober prijatelj. On: Tako kot vedno, ti bo tudi tokrat uspelo najti kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo. Drugi se bodo sicer čudili, kako ti to sploh uspeva, ti pa si boš mislil svoje in se še naprej prav imenitno zabaval. STRELEC Ona: Nikar ne obešaj svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj te bodo slišali celo v deveto vas. To utegne biti zelo neugodno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. Nikar se ne prenagli. On: Vsi strahovi in pomisleki, ki ti že nekaj časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se ti obeta konec tedna. Načrte za velika dejanja rajši preloži na kasnejše obdobje. KOZOROG Ona: Zaupala se boš človeku, za katerega veš, da ti je naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se boš približala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvsem pa nikar ne hiti, ampak vsak korak dobro premisli! On: Poslušal boš vse vrste nasvetov, na koncu pa se boš odločil popolnoma po svoji muhasti glavi. To se ti zna obrestovati na dokaj nenavaden način: v ljubezni odlično, v poslu pa povsem nasprotno. Prav tako je podjetje od stranke zahtevalo predplačilo za opravljanje storitve, za kar pa je dolžno po zakonu o varstvu potrošnikov ob izvedbi storitve obračunati obresti, kot so za hranilne vloge, vezane nad tri mesece. Čez nekaj tednov nas je stranka obvestila, da je podjetje že nakazalo denar na njegov tekoči račun. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure, za naročene stranke pa v torek in četrtek od 9. 14. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. ANDREJ ČIMER, vodja pisarne ■ VODNAR Ona: Tvoje sprenevedanje ti ne'bo prav nič koristilo, ampak se ti lahko še zelo maščuje. Obiskal te bo star znanec in ti predlagal sodelovanje z obojestransko koristijo. Potrudi se in ne bo ti žal. On: Zagrizeno se boš lotil nekega dela, s katerim si nekoč že dosegel zavidljive rezultate. Vprašanje pa je, ali je sedaj tudi pravi trenutek... V primeru napačne odločitve se ti bo vse skupaj še kako maščevalo. TOM ZPMS BRtZPlAČSN KUC - VSAK DAM OD 12* DO 20* RIBI Ona: Kaj hitro se boš prenaglila v svojih besedah, kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala preslepiti. Posle raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši trenutek. On: Proti koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, ki bo vplivalo na tvoj finančni načrt. Za partnerja naj te nikar ne skrbi preveč, saj je njegovo trenutno nezadovoljstvo le pretkana igra. VESTNIK AE2UIIK Ce vas doleti odpoved 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Poskusite se še zadnjič pogoditi z delodajalcem. Če si delodajalec premisli in umakned odpoved, nemudoma preverite, pod kakšnimi pogoji boste odslej delali. Če je odpoved dokončna, poskrbite, da vam bodo v kadrovski službi izročili vsa potrebna potrdila in dokumente. Pospravite svoje delovno mesto, vrnite izposojeno in uredite vse potrebne formalnosti. Poslovite se od sodelavcev (vseh, tudi tistih, ki jim niste bili pri srcu) - zahvalite se jim za pomoč in sodelovanje. Poslovite se od nadrejenih in jih povprašajte za pomoč in nasvet pri iskanju nove službe. Zagotovite si dobro oceno svojega dosedanjega delovanja in morebitno priporočilo za novo zaposlitev. Če želite (in imate dovolj denarja), lahko organizirate poslovilno zabavo. Svojim najdražjim pokažite, da odslovitev z delovnega mesta za vas (in zanje) ne bo pomeni konec sveta, marveč priložnost za nov izziv. O (nenačrtovani in neprostovoljni) spremembi v karieri obvestite vse, ki bi vam utegnili pomagati pri novi zaposlitvi. O odhodu obvestite svoje stranke in poskrbite, da bodo zvedele, kje vas lahko odslej poiščejo. Pozabite na paniko in ne sprejmite prve službe, ki se vam ponudi. Ne dovolite, da bi vas odpoved napolnila z malodušjem in frustracijo. Vzemite (izkoristite) jo kot možnost in priložnost za nov začetek Z našega štedilnika Zelenjavno-sadna juha Musaka iz jajčevcev Zelena solata s sardelnim prelivom Višnjev narastek s kosmiči K‘3 Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Zelenjavno-sadna juha 200 g korenja, 100 g rdeče redkvice, 150 g česna, 200 g marelic, 150 g jabolk, 20 cl belega vina, 10 cl mleka, 10 cl sladke smetane, 50 g sladkorja, 3 cl limoninega soka Zelenjavo in sadje dobro operemo in grobo narežemo. Prilijemo limonin sok, vino, smetano, mleko in sladkamo. Postopoma sesekljamo in damo na hladno, da se dobro ohladi. Ohlajeno juho ponudimo v stekleni posodi. Je zelo osvežujoča in primerna za vroče dni. Musaka Iz jajčevcev 1800 g jajčevcev, 500 g mletega govejega mesa, 200 g čebule, 300 g paradižnika, 200 g naribanega sira, 120 g moke, 35 cl mleka, 20 cl kisle smetane, 3 jajca, 15 cl oljčnega olja, 10 cl rastlinskega olja, origano, lovorjev list, sol, poper Jajčevce olupimo, narežemo na pol centimetra debele rezine in solimo. Oljčno olje v ponvi segrejemo in rezine na njem opečemo. Opečene polagamo na mrežo ali cedilo, da odtečeta odvečna maščoba in voda. Čebulo narežemo na drobne kocke, na olju prepražimo samo toliko, da ovene, nato dodamo mleto meso, začinimo s soljo, poprom, origanom in lo-vorjevim listom. Vse skupaj na majhnem ognju duši- Peciva Otehova potica 40 dag zmletih orehov, 15 dag sladkorja, 1 jajce, limonina lupina, 3 dl sladke smetane ali mleko (če dodajamo mleko, potrebujemo še 10 dag masla), 60 dag kvašenega testa. Zmlete orehe poparimo z vrelo smetano ali mlekom in dodamo sladkor. Ko se zmes malo ohladi, dodamo še jajce. Nadev mora biti mazav. Rozine temeljito operemo in namočimo v rumu. Testo razvaljamo, namažemo z nadevom in potresemo z rozinami. Pustimo vzhajati, prebodemo z iglo in pečemo uro do uro in pol pri 180 stopinjah. JOLANDA PRELEC-LAINŠČAK, dipl. inž. živ. tehn., pharm. ■ mo. Na polovici dušenja dodamo na kocke narezan paradižnik in vse skupaj dušimo toliko časa, da odvečna voda izhlapi. Med tem pripravimo na olju svetlo prežganje, ki ga zalijemo z mlekom, gladko razmešamo, prevremo in začinimo. Odstavimo, da se malo ohladi, nato dodamo jajca in kislo smetano ter dobro premešamo. Na dno pekača položimo polovico opečenih jajčevcev, nanje stresemo mesni pripravek, ki ga prelijemo s polovico bešamela in potresemo s polovico sira. Prekrijemo s preostalo polovico jajčevca, premažemo z bešamelom in potrosimo z naribanim sirom. Pečemo 50 minut pri 170 °C. Pečeno pustimo počivati 10 minut, nato zrežemo na poljubne kose. Zelena solata s sardelnim prelivom 600 g zelene solate, 2 trdo kuhani jajci, 100 g konzerviranih sardel, 10 g gorčice, 5 cl olja, 5 cl kisa, sol Solato očistimo in operemo. Zrežemo na rezance in damo v skledo. Posebej pripravimo preliv, in sicer: jajca naribamo, dodamo sesekljane sardele, gorčico, razredčen kis, olje in solimo. Vse skupaj dobro premešamo in prelijemo po solati. Višnjev narastek s kosmiči 380 g ovsenih kosmičev, 27 cl mleka, 100 g margarine, 5 jajc, 230 g sladkorja v prahu, 400 g skute, 40 g ostre moke, 3 cl ruma, sol, 960 g izkoščičenih višenj Ovsene kosmiče prelijemo z vrelim mlekom, premešamo in pustimo, da se ohladijo. Margarino penasto umešamo, dodamo rumenjake in polovico sladkorja ter mešamo tako dolgo, da naraste in se sladkor popolnoma razmeša. Nato postopoma dodajamo skuto, moko, rum in sol ter dobro premešamo. Dodamo ovsene kosmiče in sneg beljakov, v katerega smo vtepli preostali sladkor. Narahlo premešamo. Med pripravljeno zmes primešamo izkoščičene višnje, nato damo maso v pomaščen in pomokan pekač. Pečemo približno 60 minut pri 175 °C. za zdravje in dobro počutje fiSTIl , 22. junij 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Kisik pomaga koži Peciva; vsak da rava atrakcija je kozmetična dermoa-brazija proti vidnim znakom staranja kože, da bomo videti jutri mlajši kot danes. Pri tem velja omeniti novo inovativno metodo s kisikom. Zakaj pride do pomanjkanja kisika? Vzroki za to so po mnenju strokovnjakov škodljivi vplivi okolja, klimatske naprave, slabo prezračeni prostori, premalo gibanja, veliko sedenja, napačno dihanje in prehrana, stres, cigarete in alkohol. Posebej slabo preskrbljeni s kisikom so ljudje po 40. letu starosti. Pomanjkanje kisika povzroča slabo prekrvavitev telesa, kože obraza in vseh celic. Koža se hitreje stara, izgubi sposobnost zadrževanja vlage. Postane suha, groba in bleda. Koža je ogledalo naše du- f Tovrstna terapija senzacionalno dopolnjuje lipogen-ske produkte, koncentriran molekularni kisik pa pospešuje preskrbo kože s kisi- OSVEZISCE še, zato ji privoščimo nekaj dobrega. To je lipogenska terapija s kisikom, ki temelji na 99-odstotkov čistem kisiku. Že po 15 minutah vpliva na delovanje kisika na koži, obrazu in celem telesu. Popravi se izmenjava snovi v celicah in obnova kože. kom in je učinkovito dopolnilo modernim kozmetičnim posegom. Kot dopolnilna nega so še vedno morske alge, ki so jih razglasili kot pravi čudež, saj se kot podlage pred kremami vsakodnevno uporabljajo za vlažnost, napetost, preprečevanje mnogih bolezenskih težav na koži in seveda staranja, saj so podobne tekočini v našem tkivu, imajo enak ionski naboj kot človeška koža. Gre za želatinasto snov, sestavino iz morja, ki v povrhnjici nabrekne in najbolj naravno dvigne gube, omili pa tudi podočnjake. Pariški strokovnjaki še vedno stavijo na obstojni vitamin C, zaradi katerega naj bi se koža počasneje starala. Povečuje tudi tvorbo kolagena ter kožo ščiti pred škodljivimi vplivi iz okolja, katerim je v vseh letnih časih zelo izpostavljena. Tudi pigmentne pege, lise in madeži se odlično odstranjujejo ali vsaj posvetlijo. Ker koža s svojim videzom kaže tudi naše razpoloženje, značaj in starost, si videz izboljšamo s hialuronsko kislino, za katero lahko rečemo, da je prava posebnost za vlažnost, napetost in mehkobo kože. Poroženeli deli vrhnjiče se zaradi pravilne vsebnosti hialuronske kisline tudi ne lušči. ZDENKA KAHNE, svetovalka za lepoto ■ ) Čokoladna salama 20 dag čokolade za kuhanje, 10 dag zmletih neolupljenih mandljevih jedrc, 5 dag zelo drobno sesekljanega citronata, naribana lupina 1/2 neškropljene limone, 20 dag drobno zmletega kristalnega sladkorja, 4 žlice kave v prahu (instant), 10 dag na palčke narezanih mandljevih jedrc, sladkor v prahu za desko. Čokolado naribamo ali zmeljemo in jo stresemo v skledo. Dodamo zmlete mandlje, citronat in limonino lupino in vse skupaj dobro zmešamo. Sladkor v lončku gladko umešamo z malo več kot 1 /16 I vode in s kavo v prahu. Pristavimo in zavremo. Ko enkrat prevre, vroče umešamo v čokoladno mešanico. Dodamo na palčke narezane mandlje in vse dobro zmešamo. Maso ohladimo. Malo preden se popolnoma strdi, jo na deski za valjanje teste, ki smo jo potresli s sladkorjem v prahu j oblikujemo v salami podoben valj. Povaljamo ga v sladkorju v prahu in damo za dva dni v hladen in suh prostor. Potem salamo narežemo na rezine, lepo je, če rezine ponudimo v papirnatih košaricah. Iz navedenih sestavin dobimo približno 35 koščkov. JOLANDA PRELEC-LAINŠČAK, dipl. inž. živ. tehn., pharm. ■ Merjenje telesne temperature Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna IŠČEMO NAJLEPŠO IN NAJPRIJAZNEJŠO POLETNO TERASO Poletje je tu. Čas dopustov, vročih popoldnevov in romantičnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov - nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko ugodnejši, če jih »opravljamo« na lepi terasi in v dobri družbi seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju. Če poznate prijetno teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov: VENERA, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli štiri prijavnice, zadnja bo objavljena v Vestniku 6. julija ( zbiramo jih do 10. 7. 2000). Štiri terase, ki bodo dobile največ vaših glasov, bomo obiskali in predstavili v Vestniku. Na terasi, ki bo naj... (to bo tista, ki bo dobila največ vaših glasov), bomo pripravili konec julija skupaj s pokroviteljem akcije Radensko iz Radenec prijetno druženje z zabavo. Nanjo ste že sedaj vabljeni vsi, ki boste glasovali, obenem pa obljubljamo, da pripravlja Radenska za srečne izžrebance tudi presenečenja. Naslov lokala: Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov): aj je vročina? Je povišanje telesne temperature nad normalno (rektalno merjeno od 37 do 38 stopinj Celzija). Toplotni regulacijski center omogoči povišanje telesne temperature z zmanjšanim oddajanjem toplote (zožijo se žilice v koži in na ta način se zmanjša prekrvavitev) in/ali se poveča nastajanje toplote (s tresavico, ki je odsev povečane mišične aktivnosti pri naglem naraščanju temperature). Vročina je lahko posledica normalnih vplivov na regulacijski center: psihični stres, povečana telesna aktivnost; ponavadi pa je posledica motenj, ki jih neposredno izzovejo bolezenski procesi v možganih ali posredno bakterije, virusi in njihovi raagradni produkti. V splošnem je telesna temperatura zvečer nekoliko višja kot zjutraj. Poznamo pa še hipertermijo, ki je posledica visoke temperature okolja in ne sprememb v termoregula-cijskem centru. Leta nazaj je bil nakup termometra zelo enostavna stvar. Poznali smo le živosrebrnega, mogoče v dveh ali treh nekoliko različnih izvedbah. Danes to ni več tako enostavno, ker so na tržišču različni termometri. Pred nakupom termometra moramo vedeti, kje in kako bomo merili telesno temperaturo. Pri majhnih otrocih merimo temperaturo rektalno in ti rezultati so zelo zanesljvi. So pa te vrednosti nekoliko višje od vrednosti telesne temperature, merjene na ali v drugih delih telesa. Meritve v ustih in pod pazduho so precej manj zanesljive, kertemperatura v posameznih predelih močno niha. Meritve v ušesu so natančne, vendar le pri pravilni uporabi ušesnega termometra. Upoštevati moramo še okoliščine merjenja. Pri otrocih že sama telesna aktivnost ali zadrževanje na soncu povišata telesno temperaturo. Vroče čelo ne pomeni vedno vročine; po drugi strani pa je kljub hladnim rokam in nogam lahko nastopila vročina. Čimbolj komplicirani so termometri, tem težje je upojabniku oceniti pravilnost meritve. Vsekakor moramo vedeti, kakšna je naša normalna temperatura. Le-ta lahko niha od posameznika do posameznika. Kar je pri nekomu že vročina, je za drugega še vedno normalna telesna temperatura. EDITH JOŠAR, mag. farm., spec. ■ Peciva; vsak da Moški jut uh časa dohiteva tudi moški svet. Moška moda, ki seje vedno zdela umirjena in racionalna, postaja domiselna in živahna. Moški ljubijo spremembe; mogoče celo bolj kot si mislimo. Individualizem je na njihovi strani. Dovoljene so kombinacije različnih stilov. Barve in materiali gradijo svež videz, za katerega se lahko vsakdo potrudi. Urejenost podaja roko optimizmu, s katerim moškkdeluje sproščeno in samozavestno. Silhueta Slani krompirjevi keksi 10 dag mokastega krompirja, sol, 10 dag ostre moke, 5 dag masla ali margarine, moka za delovno površino, 1 do 2 jajci za premaz, kumina, maščoba za pekač. Krompir operemo, olupimo, še enkrat operemo in v slani vodi skuhamo do mehkega. Potem ga pretlačimo skozi gosto sito. Skupaj z moko, mrzlim surovim maslom ali margarino in soljo ga ugnetemo v gladko testo. Oblikujemo ga v kroglo, zavijemo v prtič in pustimo kratek čas počivati. Na pomokani delovni površini testo razvaljamo za nožev hrbet na debelo in izrežemo iz njega poljubne oblike. Premažemo jih z raztepenim jajcem, potresemo s soljo in kumino ter zložimo na pomaščen pekač. Pekač potisnemo v pečico, ki smo jo razgreli na 220 stopinj, in kekse pečemo toliko časa, da dobijo zlato rjavo barvo. Še vroče vzamemo s pekača in ohladimo na rešetki. Iz navedenih sestavin dobimo peciva za dva pekača. Marsikdo raje prigrizne kaj slanega kot sladkega. JOLANDA PRELEC-LAINŠČAK, dipl. inž. živ. tehn., pharm. ■ Moška obleka postaja suženj udobnosti, zato je širša, mehke obdelave in pol podložena. Tako imenovan stil casual se identificira z navedenim, ki je pogoj za lahkost in udobnost nošenja. Formalna oblačila krasijo športni detajli (zadrge na suknjičih, satenasti trakovi na žepih in stranskih robovih hlač ipd.). Vendar obleka v klasičnem pomenu še vedno kraljuje. Uveljavljena ožja linija z visokim zapenjanjem je še vedno aktualna, le z ožjo fazono. Spomin na dvoredne suknjiče lahko spet oživi. Hlače, sinonim moškosti, so sešite iz udobnih materialov, ki dihajo. V kombinaciji s formalno obleko so z eno gubico ali celo brez nje. V drugo skrajnost spadajo hlače z vrvico v pasu. Širina hlačnic se širi, zavihki izginjajo. Takim hlačam dajejo pravo vrednost tehno tkanine v domiselni kombinaciji z različnimi športnimi trakovi in našitimi znaki na popolnoma umetnih gumah. Vrhnje srajce - hibridi so pomembna skupina oblačil, ki lahko nadomestijo suknjič ali lahko vetrovko. Mladi poslovneži so tisti, ki s temi oblačili zlahka premostijo pot do formalne obleke. Pod to vrhnjo srajco nosijo majico iz džersija z okroglim ali V izrezom. Slednjo nosijo mladi angleški poslovneži tudi pod suknjič. Vetrovke in plašči so enostavni, čistih linij in udobnih krojev. Materiali viskoza, lan/svila s posebnimi po-obdelavSmi. Tehno materiali so zgodba zase, saj so večinoma iz sintetičnih vlaken (poliester, poliuretanske poobdelave). Barve Poletje bo lažje v lanu in bombažu, in lepše zato, ker bomo uživali v manj zmečkanih oblačilih. To omogočajo mešanice, kot so lan/ — Siva moška poslovna obleka je in bo. Kmalu jo bo nadomestila črna. Barve bodo bolj izrazite v drugih skupinah oblačil, predvsem v srajci. Tukaj so nebeško modra, vijoličasta, odtenek fuksije, zeleno-rjavi, zeleno-rumeni in zlati toni. Val ležernih oblačil je le v pomoč mogočni konstruciji, kot je obleka, da postane še boljša in bolj priljubljena. Ne gre pozabiti le, da jo je treba znati nositi. TATJANA KALAMAR, dipl, inž. oblikovanja oblačil ■ Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v ne-Ijo prodajali 18 rablje- nih avtomobilov, prodali pa so le dva, in sicer peugeot 40S TD, letnik 1990, prevoženih 184.000 kilometrov, za 650.000 SIT, in jugo koral 60, letnik 1990, prevoženih 161.000 kilometrov, za 60.000 SIT. Znamka Letnik Prev, km Cena Mercedes 190 D 1986 162.000 650.000 SIT Opel Kadeh 1,3 S 1985 165.000 220.000 SIT Hyundai Accent 1996 86.000 900.000 SIT Renault Clio 1,4 1997 59.000 1.200.000 SIT Škoda Felicia Lxi 1997 48.000 850.000 SIT Opel Astra 1,4 Carav. 1992 101.000 760.000 SIT Citroen Ax 1994 94.000 550.000 SIT Rover TD 1993 152.000 400.000 SIT za zdravje in dobro počutje 24 O TEM IN ONEM 22. junij 2000, KHK SOBOŠKI DNEVI 2000 Program kulturnih in zabavnih prireditev Sobota, 24. junij -otvoritveni dan mestno središče - od 9.00 do 1 2.00 koncerti soboških glasbenih skupin: PIHALNI ORKESTER Murska Sobota, BIG BAND Murska Sobota, HOBBY BRAS5 BAND - ob 20.00 plesna predstava za odrasle TA VRAŽJI JAZZ, Plesna skupina Mojce Horvat ob 9.30 in 1 1.00 predstavici za otroke: BUFFETTO IN BUKEFAL in BUFFETTO KOLESAR ob 20.30 v rimokatoliški cerkvi: koncert klasične glasbe: Celjski godalni orkester s flavtistko IRENO GRAFENAUER - ob 1O. 45 koncert pihalnega orkestra POLICIJSKA GODBA, Slovenija - ob 12.00 Folklorna skupina LASTOVKA, Ingolstadt - ob 16.00 v kanalu pri soboški Gimnaziji: GALOPSKA DIRKA ZA SOBOŠKI PO- KAL - ob 1 9.00 plesni spektakel za otroke SNEGULJČICA, Plesna skupina Mojce Horvat - ob 19.30 slavnostni nagovor župana MO ANTONA SLAVICA - ob 19. 40 koncert vokalne jazz in zabavne glasbe PERPETUUM JAZZILE - ob 20.30 koncert pop-rock'n'roll glasbe ROK' N' BAND nebo nad mestnim središčem ob 22.30 OGNJEMET Prodajate ali kupujete obveznice ali delnice podjetij in pooblaščenih investicijskih družb? Naročilo za nakup ah prodajo lahko preprosto oddate v poslovalnici Nove Ljubljanske banke v Murski Soboti in enotah Pomurske banke. Izvedli ga bodo borzni posredniki, ki so izkušeni, visoko strokovno usposobljeni in se pri svojem delu opirajo na izvrstno analitično in informacijsko bančno podporo. Pri izvajanju naročil bodo upoštevali vaša navodila in vaše interese ter poskrbeli za diskretnost. Vabimo vas: -v poslovalnico Nove Ljubljanske banke d.d., sektor investicijskega bančništva, Poslovalnica za trgovanje z vrednostnimi papirji Izpostava Murska Sobota Slovenska 41 9000 Murska Sobota -v enote Pomurske banke: - PE Murska Sobota, Trg zmage 7, 9000 Murska Sobota - PE Ljutomer, Ormoška 8, 9240 Ljutomer - PE Lendava, Mlinska cesta 2, 9220 Lendava - PE Gornja Radgona, Partizanska 9a, 9250 Gornja Radgona - Ekspozitura Radenci, Panonska 7, 9252 Radenci - Ekspozitura Črenšovci, UL Prekmurske čete 19, 9252 Črenšovci ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d„ Ljubljana DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. Radenska občina je praznovala »Kamenčki v mozaiku velike preobrazbe« Slavnostni govornik je bil pesnik in rojak Kajetan Kovič -Podelili šest občinskih priznanj - Pol stoletja od ustanovitve Lovske družine Radenci spomin na 19. junij 1870, ko se je zbrala množica 8.000 ljudi na t. i. Kapelskem taboru, kjer so v okviru slovenskega taborskega gibanja zahtevali zedinjeno Slovenijo ter uvedbo slovenskega jezika v vse javne ustanove, ima Občina Radenci svoj praznik. Letošnjega že 4. po vrsti so kar dva dni zaznamovali s številnimi prireditvami. Osrednja slavnostna akademija je bila v petek zvečer v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Navzoče, med katerimi so bili tudi poslanec državnega zbora Feri Horvat, pesnik Kajetan Kovič, župana občin Sveti Jurij in Križevci Slavko Mihalič in Feliks Mavrič ter drugi, je uvodoma pozdravil radenski župan Herbert Šefer. V prazničnem nagovoru ni mogel mimo nekaterih pomembnih pridobitev. Omenil je nedavno odprt športni center Slatina v Radencih, objekt za mladino in prihodnje rodove. V odročnejših krajih urejajo cestno infrastrukturo, lotili pa so se tudi sanacije Osnovne šole Kapela. V Radencih pa bodo nadaljevali z urejanjem ulične razsvetljave in ulic. V naslednjih mesecih bo zaradi gradnje ceste Radenci-Vučja vas nastalo veliko gradbišče. Omenil je Na slavnostni akademiji v Radencih so najvišje občinsko priznanje - plaketo - prejeli Lovska družina Radenci (starešina Feliks Žitek), poslanec DZ Feri Horvat in Martin Sreš (od leve), desno pa je župan Herbert Šefer. tudi zelo dobro sodelovanje med Občino Radenci, Radensko in drugimi podjetji ter samostojnimi podjetniki. Slavnostni govornik pa je bil pesnik, pisatelj, prevajalec, dobitnik Prešernove nagrade, član SAZU in rojak Kajetan Kovič. Potem ko je orisal zgodovinski pomen taborskega gibanja pred 130 leti, je poudaril, da nam je preteklost postavila temelje za prihodnost. »Razvoj Radenec iz obrobnega zaselka do sodobnega urbaniziranega na- selja s sedežem občine je omogočila iz nedrjij zemlje izvirajoča slatinska voda Radenska, ki sta jo človeški um in marljivost znala zajeti in uporabiti za zdravje. Zato voda s tremi srci ni znana samo doma, ampak širom po svetu. Še posebej so vplivali intenzivna rast slatinske proizvodnje in zdraviliške ponudbe kot tudi modernizirano vinogradništvo, kmetijstvo in storitvene dejavnosti. Ti in drugi kamenčki v mozaiku govorijo o veliki preobrazbi’.« * Posebnega priznanja LZS so bili deležni člani Lovske družine Radenci, čigar delovanje je bilo usmerjeno k varstvu in lovu divjadi ter odprtosti in sodelovanju nazven. Foto: N. JUHNOV Lepe želje, čestitke in pozdravi Te dni praznuje 22. rojstni dan naša draga Tatjana Gašpar iz Šulinec 68. Vse najboljše in obilo sreče, posebej pa zdravja želijo - sin Aljoša, brat Damjan, mama in oče. Čestitkam se pridružujeta stara mama in stric Marjan. Našemu zlatemu vnučku Amadeju Legenu iz Beltinec želita lepo in brezskrbno otroštvo in prijetno praznovanje drugega rojstnega dne - dedi in baby. Predragemu botru Lojzeku Ranataši iz Hollywooda v Ameriki iskrene čestitke za 80. rojstni dan in god; veliko sreče in zdravja ter še vrsto let -nečakinja Cvetka z družino iz Drakovec. Mariji Sobočan, po domače Logarovi, iz Male Polane prijetno popoldne, veliko zdravja in dobre volje - vsi, ki prihajajo k njej na obisk. Draga mama in ata Slačkova iz Benedikta! Ob vajini 65. obletnici poroke iskrene čestitke in še veliko zdravja, veselja ter dolgega življenja -vajini otroci. KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo:................................................................ Naslov pošiljatelji:..................................................................... Po nastopu pianista Jureta Vo-čanca, kitarista Sama Ismajloviča in plesnega para Devžeja je sledila slovesna podelitev letošnjih občinskih priznanj. Plaketo Občine Radenci za leto 2000 so prejeli: Lovska družina Radenci ob 50. obletnici uspešnega delovanja, edinstven primer v Sloveniji pa je njihovo pobratenje z lovskima družinama Tolmim in Ljubinj; Feri Horvat, poslanec v državnem zboru, se je aktivno zavzemal za vračanje sredstev turistične takse v turistične kraje in sodeloval pri promociji' kraja in Zdravilišča Radenci; Martin Sreš je postavil temelje Maratona treh src, ki je osrednja športna manifestacija v Radencih in Pomurju, ki vsako leto privabi veliko tekačev in gledalcev iz Slovenije in tujine. Dobitniki priznanj pa so: Čebelarska družina Radenci praznuje 25 let delovanja; Frančiška Sep že 35 let poučuje športno vzgojo na OŠ Kapela; Marija Marič je že pet let predsednica KUD Bubla. Po slavnostni akademiji je bila na poletnem kopališču v Radencih zabavnoglasbena prireditev z America bandom. Občinsko slavje se je nadaljevalo v soboto dopoldne z otvoritvijo kmetijske, lovske in čebelarske razstave. Člani TD Radenci pa so na ploščadi pred čebelarskim domom prikazali kuhanje štajerske kisle juhe v kotlu. Najslastnejšo, s svinjskimi nogicami in smetano, sta skuhali Marija Mauko in Cvetka Vajs z OŠ Kapela. Ob prazniku so v Radencih odprli sprehajalno pot skozi Radence do Železnega vrelca. Osrednja proslava ob 50. obletnici Lovske družine Radenci pa je bila popoldne pri lovskem domu. Po slavnostnih nagovorih je sledil zabavni del ob zvokih ansambla Razdalja iz Tolmina. Ves čas so file obiskovalcem na voljo bogata kulinarična ponudba in specialitete Društva kmečkih žena in deklet Kapela. V večernih urah pa je bilo tradicionalno nočno tekmovanje gasilcev na Kanali MILAN JFRŠE ■ ORKD Petek, 23. 6. 2000 Televizijski spored od 23. do 29. 6. 2000 TV SLOVENIJA 1 800 Odmevi 830 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi MO Risanke &30 Iz življenja Hrastkovih Iffi Udarna brigada, lutkovna nanizanka OSO Na liniji, oddaja za mlade 1120 Kristali Iz vesolja, ameriška oddaja 10.50 Zvok, glasbena serija 11.20 Pa kaj bi radi od mene, francoska drama 13.00 Poročila, šport, vreme 13.50 Osmi dan 14.20 Slovenci v Avstraliji 15.10 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 1630 Poročila, šport, vreme 16.45 Lahkih nog naokrog 17.45 Zenit 1125 Dosežki 18.45 Risanka 10.00 Kronika 1130 Dnevnik, šport, vreme 20,05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 TV Poper 22.05 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 0.15 Zenit 050 Dosežki TV SLOVENIJA 2 MO Družinski zdravnik, španska nad. 10.00 EP v nogometu, pregled 11.00 Pot k slavi 12.10 Gore in ljudje: Triglavski narodni park 13.10 Vladajoči razred, angleški film 15.15 Vse, kar še pride, angleški film (čb) 16.45 Metropolis. oddaja o filmu 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Spoznavajmo, ameriška serija 19 .00 Turistične akcije 20 .05 WiH Shakespeare, angleška nad. 21 .00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21 .20 Pasha, izraelski film 22 .55 Ulica upanja 413. ameriška nanizanka 23 .40 Oz, ameriška nadaljevanka 035 Noč z Dickom, ameriška nanizanka POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.50 Ljubezen ali denar, nan. -13.20 Policisti s srcem, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Bojevniki senc, ameriški film - 21.45 Komandosi, nan. - 22.45 Milenium, nan. - 23.45 Štab v nevarnosti, ameriški film - 0.45 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah šov, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah šov: Ženske, ki kljubujejo času - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nan. - 22.00 Ravnatelj, ameriški film - 0.10 Miami Vice, nan. TVIDEA - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno - razvedrilno - Intervju: Marjan Kardinar - Navigator - Anketa - Igre na vodi - Aktualno - 16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Služba in družba, nan. -17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Melrose Plače, nad. - 21.00 Melrose Plače, nad. - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 22.15 Dan z Delamarisom -Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 To je življenje, nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, Informativna oddaja. 10.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 10.05 - Viva turista, turistična oddaja. 10.50 - TV parada humorja 2000,2. del glasbene oddaje. 12.30 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 16.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 17.00 - Glasbeni spoti. 18.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Naravno zdravilstvo, oddaja v živo. 21.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 22.10 - Moto šport, športna oddaja. 22.30 - Gnes, informativna oddaja 23.00 - Blues v Caffe artu, glasbena oddaja. 00.00 - Erotika. TVBRLILI 7.45 Videostrani in glasba - 9.00 Mednarodni rally veteranov 2000, reportaža - 10.00 Videostrani in glasba - 16.00 Mednarodni rally veteranov 2000, reportaža - 16.30 Videostrani in glasba - 20.001 feel good, oddaja o glasbi in filmu, oddaja v živo 21.10 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.25 Dokumentarni film -14.10 Poročila -14.20 Maščevanje, amer, film -16.00 Televizija o televiziji -16.30 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes - 17.30 Kmetijski svetovalec - 18.00 5000 kilometrov po Mehiki - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 007, tedenski pregled - 21.05 Govor angela, amer, film - 22.50 Dnevnik - 23.10 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 9.05 Labirint strasti, nad. - 9.50 Film - 11.25 Carstvo divjine - 11.50 Pol ure kulture -12.20 Burma, serija - 13.20 Plen, nad. - 14.05 Urgenca, nan. - 14.50 Serija - 15.45 Portret Sretne Meštrovič - 17.00 Arabella, otroška serija -17.30 Hugo - 18.00 Briljantina - 19.05 Županijska panorama - 19,30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Leta groze, nad. -21.25 Latinica - 23.25 Kronika festivala animiranega filma - 23.55 Čas je za jazz - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.25 Gogo loves English -14.15 Turbo Limach Show - 15.45 Alpe - Donava - Jadran - 16.15 Kronika Festivala animiranega filma - 16.45 Športni program -18.55 Medicinski detektivi - 19.25 Glasbeni program - 20.10 Nogomet: Analiza Evra 2000 - 22.10 Šport danes - 22.20 Čas potovanj - 23.25 Pregled programa za soboto TV MADŽARSKA 1 8.30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Regionalni magazini -13.58 Poročila - 14.05 Guldenburgovi, nad. - 14.50 Ribiške avanture, potopis -15.50 Prelomnica tisočletja - 16.00 Magazin za trnkarje - 16.30 Box-ulica - 17.00 Brez mamila, dokum. film o pismu staršev -17.30 Ura sprejema - 18.00 Dnevnik - 19.00 EP v nogometu, pregled - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Šlagerteve - 21.00 Slej ko prej, show - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Dame izbirajo, ženski magazin TV MADŽARSKA 2 8.35 Milenijske povesti - 9.05 Stari plesi - 9.25 Prekleti šesti dan, Zoltan Zelk - 10.30 Kino Dore Prokopp -11.00 Smer Sydney, olimpijski kviz - 11.30 Telesreča -12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan.--12.45 Naša dediščina -13.00 Dnevnik -14.00 Najlepše poletje naše najstniške dobe, nan. - 14.30 Trend -15.00 Mehanska glasba, Pšl Palšsti -15.30 Šolska ulica - Brez mamila -17.00 Madžarska hiša - 17.30 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna -18.00 Tele-šport -19.05 Sodobni plesni umetniki - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.05 Michael, film - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.15 Ko moški ljubi žensko, film - 22.20 Prevarana, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Lumpi iz prvih klopi VI, filmska komedija - 12.00 Poročila -12.05 Čarobna dežela -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Oče proti volji -14.25 Gozdarska hiša Falke-nau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Človeške slike - 22.10 Poročila - 22,35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Prijatelji ©BED Sobota, 24. 6. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.25 Risanka 8.30 Zgodbe iz školjke g.00 Radovedni Taček: Zvezdogled 9.15 Pod klobukom 10 .05 Glasba za tvoje oči, španski film 11 .30 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 12 .00 Tednik 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.50 Petka 15.00 Na sodišče po pravico, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17.10 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Resje! 21.45 Velika imena malega ekrana 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Vrtiljak, danska nanizanka 23.45 Vran, kanadska nanizanka 0.30 Vohunke, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.25 V telovadnici, nadaljevanka 9.50 Med zemljo in morjem, nadaljevanka 10.40 Svetnik, angleška nanizanka 12.25 Motociklizem za VN Nizozemske 13.20 Košarka NBA Action 13.50 Motociljfeem za VN Nizozemske 14.55 Zlata liga v atletiki 15.30 Šport 17.45 EP v nogometu, četrtfinale 23.00 Svetnik, angleška nanizanka 23.50 Sobotna noč 1.50 Šok, švedska nanizanka POP TV 8.00 Srečna Ness, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hrošceborgi, nan. - 9.30 Pri Addam-sovih, nan. - 10.00 Zbornica, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan. - 11.30 Sabrina, mlada čarovnica, nan. - 12.00 Modna popotovanja - 12.30 Pop’n’roll - 13.30 Ujetnik dvorca Zenda, ameriški film -15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Mistralova lici, nad. - 17.30 Kazaam, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Poslednji Mohikanec, ameriški film - 22.00 Urgenca, nan. - 23,00 Udarci pravice, nan. - 0.00 Vsi predsednikovi možje, ameriški film - 2.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 19.00 Družinske zadeve, nan. - 10.30 Nora hiša, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Mladoporočenci - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Steklena krsta, ameriški film - 15.40 Ned in Stacey, nan. - 16.10 Divja Amerika, serija - 17.16 Divji svet, serija - 18.10 Skrivnosti morskega kraljestva, serija - 19.00 Dellaventura, nan. - 20.00 Glej, kdo se oglaša, ameriški film - 21.40 Naključni vohun, ameriški film - 0.00 Sabrina, ameriški film - 2.10 At-lantis - 3.10 Odklop, ponovitev TVIDEA-GAJBA TV 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 10.15 Dan z Delamarisom -10.45 Aktualno - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 16.00 Čudežni otrok, ameriški film - 18.00 Rojeni v svobodi, nan. - 19.00 Maggie, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. -20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Fifa Youth Cup - 22.30 Strelčev mesec, ameriški film TVASKANAL54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Naravno zdravilstvo, ponovitev. 10.30 - Blues v Caffe artu, glasbena oddajaj 1.30 - Moto šport, športna oddaja. 11.55 -Glasbeni spot. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Naravno zdravilstvo, ponovitev. 16.30 - Moto šport, športna oddaja. 17.00 - SQ JAM, glasbena oddaja. 17.55 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Prekmurke v Ameriki, reportaža. 21.00 - Škandalozno odkritje, ameriški film. 22.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 23.00 • Videostrani. —---------■— -■------।--■---——---c-------— TV BRDU Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Mac in jaz, amer, film - 9.40 Otroški program -12.00 Dnevnik - 12.35 Nora misija, hongkonški film - 14.10 Hruške in jabolka - 14.50 Poročila -15.05 Beverly Hills, nad. - 16.10 Melrose Plače, nad. -17.00 Turbo Limach Show -18.30 Opera Box -19.30 Dnevnik - 20.10 Crveni koralji, koncert - 21.00 Brez na dzora, amer, film - 23.10 Dnevnik - 23.30 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 10.10 Koledar - 10.20 Film - 12.25 Kako in kam na študij - 13.25 Briljantina - 14.16 Film - 15.55 Črno belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20.10 Frasier, nan. - 20.45 Mednarodni otroški festival, prenos - 22.00 Melodije Istre in Kvarnerja, prenos - 0.00 Kronika festivala animiranega filma - 0.30 Kronika dnevov satire - 0.10 Melodije Istre in Kvarnerja, razglasitev zmagovalca - 1.30 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.45 Hišni ljubljenčki - 14.35 Oprah šov - 15.20 Atletika, posnetek Zlate lige iz Pariza - 16.20 Motociklizem, posnetek dirke za VN Nizozemske -17.20 Nogomet,'prenos četrtfinalne tekme B2 ■ A1 - 20.05 Nogomet, prenos četrtfinalne tekme B1 - A2 - 22.50 Šport danes - 23.00 Pravi čas - 0.30 Pregled programa za nedeljo TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za reformatorje - 8.10 Mladinski program, Brez mamila - 9.30 Otroški šport - 10.00 Sobotni mozaik - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Brez mamila - 13.00 Otroški pokal -14.05 Narodna glasba - 14.35 Delta - 15.05 Naše stoletje - 15.35 Najlepše poletje naše najstniške dobe - 16.05 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 16.25 Kultura bivanja - 16.50 Osnovni ton - 17.00 Dnevnik -17.25 EP v nogometu, prenos, v odmoru Lotoshmv -19.50 Dnevnik - 20.45 EP v nogometu, prenos - 22.45 Osnovni ton - 22.55 Prvinski nagon, amer, film“ TV MADŽARSKA 2 7.25 Vaška TV - 7.40 Družina z jasnega - 8.30 Manjšinski program - 12.00 Zvon - Reševalci, nan. -13.05 Chaplinove burleske -14.40 Letalska družba Modro nebo - 15.30 Tri želje - 15.55 Ekstremni koktajl - 16.05 Ura sprejema - 16.30 Ribiške pustolovščine -17.30 Dnevnik - 17.55 7 let Kisvaroša - 18.20 Brez mamila, dokum. film - 20.05 Pravljica - 20.20 Dnevnik - 20.30 Najstniški žur - 21.00 Oh, ti Angleži, angl, film - 22.35 Madžari ob prelomu stoletja - 23.30 Dosjeji X - 0.15 Nočni program AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program -12.15 Šaljivec Carey -12.35 Življenje in jaz - 13.00 Nick Freno - 13.25 Princ iz Bel Aira - 13.50 Dvojček redko pride sam -14.10 Sabrina - 14.35 0 3 Austria Top 40 - 15.20 Beverly Hills 90210 - 16.05 Melrose Plače -16.50 Jesse - 17,15 Nogomet: B2 ■ A1, prenos četrtfinala iz Amsterdama - 20.15 Nogomet: B1 - A2, prenos četrtfinala - 22.50 Delta Force II, akcijski film - 0.30 Rocky II, akcijski film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Junak na štirih tačkah, film- 11.00 Ko moški ljubi žensko, film-13.00 Časvsliki- 13.10 Policijska inšpekcija 1 - 13.35 Človek ne sme zaspati brez poljuba, filmska komedija - 14.55 V Pratru spet cvetijo drevesa film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo - 18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Countdown - 21.50 Pri meni mora vedno biti kaj novega, TV-igra - 22.55 Vse je komedija - 0.30 Ivanhoe, črni jezdec, film POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.50 Ljubezen ali denar, nan. - 13.20 Policisti s srcem, nan. - 14.20 Matlock, nan. - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ljubica, otroci so se skrčili, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan._- 23.00 Wimbeldon, vrhunci dneva - 23.30 Nikita, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. - 1.00 24 ur TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Risanka 9.10 Male sive celice, kviz 10 .00 Zgodbe iz školjke 10.30 Otroška oddaja 11.15 Raziskovalec, ameriška serija 12 .05 Naokoli po Nemčiji 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.40 Družinske vezi 14.30 Zoom 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.15 Iz življenja Hrastkovih 17.45 Delfini v ogledalu 18.15 Oddaja o znanosti 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Podoba podobe 23.30 Slovenci v Avstraliji TV SLOVENIJA 2 8.00 Videospotnice 8.25 Uboga mala bogatašinja, nadaljevanka 9.15 Grace na udaru, ameriška nanizanka 9.35 Murphy Brown, ameriška nanizanka 10.00 EP v nogometu 16.25 Svet poroča 17.00 EP v nogometu, polfinale 20.05 Večer muzikalov iz West Enda 21.05 Pot k slavi 22.05 Žametne noči, angleški film 0.00 Ljudje pod Vezuvom, nanizanka 0.35 Obešenčeva Tončka, češki nemi film 2.00 Videospotnice KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah šov, ponovitev - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Princ z Bel Aira -14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah šov: Dečki ne smejo jokati - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan.- 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lepi časi, nad. - 20.50 Odprto srce, ameriški film - 22.40 Bob, nan. - 23.15 Miami Vice, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 1.15 Odklop, ponovitev TV IDEA — GAJBA TV 13.30 Wimbeldon, ponovitev - 14.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz naših krajev - Začetek počitnic v Termah Lendava - Aktualno - 15.00 Wimbeldon, neposredni prenos -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/ X - umori s trikom, nan. - 20.10 Policijska družina, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Intervju: Drago Fiala - 22.20 Anketa -22.25 Soboški dnevi 2000 - 22.45 Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0,00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. TV AS -KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.50 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.30 - Iz produkcije ZLTV. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes. informativna oddaja 16.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.50 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.40 - Iz produkcije ZLTV. 18.10 - Risanke! 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 -Gnes. informativna oddaja. 20.30 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.35 -Viva turistica, turistična oddaja v živo. 21.30 - Iz produkcije ZLTV. 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, od-daja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV BRDU 7.45 Videostrani in glasba - 9.00 00 Tordas - prijateljsko mesto na Madžarskem, reportaža - 9.50 Videostrani in glasba - 16.00 Tordas - prijateljsko mesto na Madžarskem, reportaža - - 16:50 Videostrani in glasba - 20.00 Soboški dnevi, reportaža 21.00 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.25 Dokumentarni film - 13.45 Poročila - 13.55 Glasbena skrinjica, amer, film -16.00 Izobraževalna oddaja - 16.30 Trenutek spoznanja -17.00 Hrvaška danes - 17.30 Naš vsakdanji kruh -18.00 Hrvaška kulturna in naravna dediščina - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 V ospredju - 21.00 Ko mineva čas -21.45 Pol ure kulture - 22.20-Odkrito - 23.10 Dnevnik - 23.30 Teden sodobnega plesa TV HRVAŠKA 2 9.10 Labirint strasti, nad. - 9.55 Neptunova hči, amer, film -11.30 Carstvo divjine -11.55 Zvezdni prah - 12.25 Potovanja: Japonska - 13.25 Pacifiške palisade, nad. - 14.10 Newyor-ška policija, nan. -14.55 Leta groze, nad. -16.05 Carstvo divjine -16.30 Otroški program - 17.30 Hugo - 18.00 Dvojčka, dokumentarni film - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.55 Kviz - 22.25 Gilda, amer, film - 0.10 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.45 Športni program - 14.45 Monoplus - 15.30 Poslovni klub - 16.00 Ekran brez okvirja -17.15 Nogomet, prenos polfinalne tekme - 20.05 Vročica sobotne noči, film - 22.00 Šport danes - 22.10 Koraki - 23.10 Pregled programa za petek TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Metulj smrtoglavec, angl, film (čb) - 15.25 Od melodije do melodije -15.50 Prelomnica tisočletja -15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Gaia, ekologija - 16.55 Program madžarskih Zidov - 17.20 Osnovni ton - 17.30 Telešport, EP v nogometu, prenos, v odmoru Dnevnik - 20.00 Večerni dnevnik, šport - 20.30 Milenijske povesti - 21.00 Družinski krog, odkrito o družini - 22.00 Dnevnik, -aktualno - 22.35 Kino Dore Prokopp - 23.05 Človeško telo, serija - 23.55 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna - 0.20 Prelomnica tisočletja TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 112, kriminalistični magazin - 9.00 Kronika 2000 - 9.30 Znanost - 11.00 Telesreča - 11.30 Gospodarstvo v zagonu - 12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. -12.45 Narodne vrednote - 14.00 Glavni trg, odkrivajmo Madžarsko -15.30 V dvoje -16.^ Telešport, EP v nogometu -17.40 Potepanje po mejah stvarnosti - 18.10 Šolska ulica - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Prepovedani sadež, naravo-slovni film - 21.25 Kraljičin klečalnik, madž. film - 22.55 Nočni program AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.15 Nogometna šolska liga, prenos finala iz Celovca - 12.35 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Nogomet, prenos polfinala iz Amsterdama - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Inšpektor Fowler - 22.25 Popolno življenje - 23.00 Tohuwabohu AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.06 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.10 San-dokan, pustolovski film -12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Oče proti volji -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Sov Barbare Karlič - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera -22.00 Čas v sliki - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva Vsak dan ob 1830in 2O00: GNES - inform. oddaja RADIO MURSKI VAL DKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.30 Mali oglasi -11.20 Zamurjen-ci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam--14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 MV-dur- 19.00 Poročila - 19.15 Mladi val - 20.00 Sipli mi -21.00 Poročila- 21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja- 24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebijajte se z nami -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi - 08.00 Misel in čas - 8.40 Zapiurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč)-19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 1 2.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.30 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 -Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke- 20.00 Kak je indafajn bilou - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou -23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Poročila -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila! - 19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 21.10 Jukebox - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.1 51 m v peti - 4'2)00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 NSTSNMV - 14.00 -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca - 19.00 Poročila - 19.15 Intervju-«20.00 Mursko-morski val - 21.00 Poročila -21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.10 1. oseba ednine -13.30 Sedem veličastnih — 14.00 Poročila --15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 1 9.00 Poročila - 19.10 Bilo je nekoč! -20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč : । Nedelja, 25. 6. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Otroška oddaja 8.25 Mumini, risana nanizanka 8.50 Franček, risana nanizanka 9.15 Babar, risana nanizanka 9.35 Pleme, nanizanka 10.05 Dlan v dlani 11.00 Svet divjih živali, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.10 Pomagajmo si 13.40 Resje! 15.05 Prvi in drugi 15.35 Vsakdanjik in praznik 16.30 Poročila, šport, vreme 16.55 Ekumensko bogoslužje 18.00 Proslava ob dnevu državnosti 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Družinske vezi 22.35 Poročila, šport, vreme 23.00 Preludij poletju, balet TV SLOVENIJA 2 7.35 Videospotnice 8.10 Metropolis, oddaja o filmu 8.55 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.15 Iz dobrega gnezda, nemška nad. 10.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.25 Zvezde Hollywooda: Mickey Rooney 11.00 Turistične akcije 11.30 Policija na naši strani 12.00 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov 13.00 Šport 14.25 Sanjal sem o letenju 14.55 Mednarodni letalski miting 16.55 SP v veslanju 17.45 EP v nogometu, četrtfinale 23.00 Šport v nedeljo 23.30 Mož Petek, ameriški film POP TV 8.00 Srečna Ness, risanka - 8.30 Računalničarji, nan. - 9.00 Hrošceborgi, nan. -9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.00 Zbornica, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Navihanka, nan. - 11.30 Slovenija gre naprej, koncert - 12.30 Manhattan bo moj, nad. - 13.30 Coco Chanel, ameriški film - 15.30 Mala Daniela, nad. - 16.30 Dvojčici, nan. - 17.00 Modna popotovanja - 17.30 Študentka na poziv, ameriški film - 19.05 Miss Slovenije, predizbor - 19.15 24 ur - 20.00 Pozabi Pariz, ameriški film -21.55 Šola golfa - 22.25 Telesni stražar, ameriški film - 0.40 Moj sin Johnny, ameriški film - 2.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Družinske zadeve, nan. - 10.30 Nora hiša, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Zmenkarije - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Metulji so svobodni, ameriški film - 15.50 Klik! - Vitezi za volanom - Miza za pet - Do ušes zaljubljena -19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 Glej, kdo se zdaj oglaša, ameriški film - 21.40 Stilski izziv: Plaža - 22.10 Čas za razmislek, am. film TV IDEA - GAJBA TV 10.00 Živa, regionalni program - Predstavitev športnega društva Roller klub M. Sobota - Naj filmski obraz - 10.25 Iz našega studia: Zavarovalnica Triglav - 10.50 Soboško kopališče - 11.05 Iz naših krajev: Terme Banovci - 11.30 Murski gusarji -11.45 Intervju: Marjan Kardinar - 12.00 Anketa - -12.05 Igre na vodi, reportaža - 12.20 Komentar tedna - Pregled dogodkov tedna -16.00 Uresničeni cilji, ameriški film -18.00 Rojeni v svobodi, nan. - 19.00 Maggie, nan. - 19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Kansas City film TVAS-KANAL54 09.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.30 - Videostrani. 17.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 19.55 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.00 ■ Viva turistica, turistična oddaja. 21,00 - Videostrani. TV BRCIH Ponovitev tedenskega programa TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Otroški program - 11.25 Nacionalni parki - 12.00 Dnevnik -12.40 Kmetijska oddaja - 13.35 Po naši lepi: Orahovica -14.55 Hruške in jabolka -15.35 Poročila -15.45 Svet zabave -16.20 Inšpektor Rex, nan. - 17.10 Stoletje, serija - 18.00 Risanka - 18.30 Felicity, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Igra in resničnost, drama - 21.25 Tretja sreča - 23.00 Dnevnik - 23.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.00 Praznično jutro -10.45 Portret cerkve in mesta -11.00 Nedeljska maša -12.30 Ulica, ital, film -14.15 Mir in dobrota -14.45 Brez nadzora, amer, film - 16.50 Papirnati tiger, brit, film - 18.35 Okrutna divjina, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler -21.10 Trgovina, nad. - 22.00 Norost kralja Georgeja, brit, film - 23.30 Kronika festivala animiranega filma - 0.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 11.00 Beverly Hills - 11.45 Melrose Plače -12.30 Kronika Festivala animiranega filma - 13.00 Športni program - 16.00 Odbojka: Hrvaška - Italija, posnetek - 17.20 Nogomet, prenos četrtfinalne tekme - 20.15 Nogomet, prenos četrtfinalne tekme - 22.50 Šport danes - 23.05 Oprah šov - 23.50 Pregled programa za ponedeljek TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Otroški program -10.30 Brez mamila. Tri želje - 11.00 Svetovno srečanje debrecenskih študentov -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti - 12.35 Minute za srečo - 13.05 Tv-klinika - 13.35 Zaljubljeni v vesti, amer, film -15.35 Brez marrlla, Za reformatorje -16.00 Puder - 16.30 Čarobna šestica - 17.00 Teden, vmes Dnevnik - 17.45 EP v nogometu, prenos - 19.50 Dnevnik - 20.45 EP v nogometu, prenos - 22.45 Ulica upanja, nan. TV MADŽARSKA 2 7.25 Vaška TV - 7.50 Za evangeličane - 8.15 Brez mamila - 8.35 Srečanje z Jezusom - 8.40 Katoliška kronika - 9.05 Po sledeh prednikov - 9.35 10 let Malteške dobrodelne organizacije - 10.00 Madžarska hiša - 10.30 Glasbeni butik - 11.25 Otroški šport -12.00 Zvon - Živali in človek - 12.35 Oslovska ušesa - 13.05 Zelena pika - 14.00 Za trnkarje -16.30 Jezikoslovni program -15.00 Sporočilo svetih krajev -15.25 Jani gre na dom - 16.00 Moja olimpiada, Atlanta 1996 - 17.00 Angleški konjeniški gala -18.00 Teden, vmes Dnevnik - 18.45 Klip plus - 19.00 Čarobna šestica - 19.30 Film o Chaplinu - 21.50 Dnevnik - 22.00 Mediamix - 22.30 Ples v dežju, slovenski film (čb) - 0.15 Nočni program AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program -11.45 Teguila in Bonetti -12.30 Šport - 12.50 Veslanje, posnetek z Dunaja - 14.00 Beli volkovi, pustolovski film - 15.10 Roxanne, filmska komedija - 16.55 Ulični nogomet 2000, prenos finala z Dunaja - 17.25 Nogomet: D1 ■ C2, prenos četrtfinala iz Rotterdama - 20.15 Nogomet: C1 - D2, prenos četrtfinala iz Bruggeja - 23.05 Kolumbo - 0.30 Zagrenjeni lov, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Schlemmerjeva potovanja po Italiji - 9.35 Enostavno klasično -10.35 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30. Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, moja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Univerzam - 15.05 Heidi in Erni - 15.30 Lumpi iz prve klopi VII, filmska komedija -17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Puščavska roža, prvi del TV-filma - 21.55 K stvari - 23.15 Enostavno kla-sično - 0.05 Vizije tisočletja Ponedeljek, 26.6. 2000 TV SLOVENIJA 1 800 Utrip 820 Pomagajmo si 850 Lahkih nog naokrog 930 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 950 Otroška oddaja 10.40 Zenit 11.18 Dosežki 1136 Na vrtu 12.00 Novi raziskovalec, ameriška serija 12.30 Prvi in drugi 1100 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Opus 1600 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Ježevka 17.00 Pleme, nanizanka 17.45 Dober večer 1835 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 1930 Dnevnik, šport, vreme 20 05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 21.00 Odstiranja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Odstiranja, pogovor 0.40 Dober večer POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.50 Ljubezen ali denar, nan. - 13.20 Policisti s srcem, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. -15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Columbo: Počivaj v miru, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.40 Prijatelji, nan. - 23.00 VVimbel-don, vrhunci dneva - 23.30 Nikita, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah šov, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah šov: Kako si ponovno pridobimo zaupanje -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mary Reilly, ameriški film - 22.00 Zvezdna vrata SG1, nad. - 22.50 Bob, nan, - 23.30 Miami Vice, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 14.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - TV Pika: Oder občutkov -15.00 VVimbeldon, neposredni prenos - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/X ■ umori s trikom, nan. - 20.10 Desetka, ameriški film -22.00 Živa, regionalni program - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 22.15 Predstavitev športnega društva: Teniški klub Murska Sobota - 22.25 Soboški dnevi 2000 - 22.45 Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 Dragi John, nan. - 0.30 Dragi John, nan. TV AS-KANAL 54 09.30 - Naravno zdravilstvo, ponovitev. 09.60 Blues v Caffe artu, glasbena oddaja. 11.00 - Risanke. 11.30 - Glasbeni spoti. 12.00 Videostrani. 16.00 - Blues v Caffe artu. glasbena oddaja. 17.00 Klepet na kvadrat, gost: Janez Aljančič, studio Signal. 17.55 - Risanke. 18.30 - Gnes. informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 • Gnes, informativna oddaja. 20.30 - TV parada humorja 2000, 2. del glasbene oddaje. 22.10 - Olimpijske igre radioamaterjev, ponovitev. 22.40 ■ Gnes, informativna oddaja. 23.10 - Videostrani. TV SLOVENIJA 2 820 Will Shakespeare, angleška nad. 910 Spoznavajmo, ameriška serija 10.00 EP v nogometu, četrtfinale, posnetek 14.10 Sobotna noč 16.10 Domače obrti na Slovenskem 16.35 Policija na naši strani 17 .05 Veliki skladatelji: Aleksander Skrjadin 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Lingo 20 .05 Jasno In glasno 21 .00 StudlqClty 2100 Brane Rončel Izza odra 025 Vse, kar še pride, angleški Ulm (čb) TV BRCIH 7.45 Videostrani in glasba - 9.001 feel good, oddaja o glasbi In filmu, ponovitev - 9.40 Videostrani in glasba - 16.00 I feel good. oddaja o glasbi in filmu, ponovitev - 16.40 Videostrani in glasba - 20.00 Ob dnevu državnosti - zgodovinska reportaža - 21.30 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.06 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik -12.35 Labirint strasti, nad. - 13.26 Dokumentarni film - 14,10 Poročila -14.26 Humoreske Spodnjega mesta, češki film - 16.00 Izobraževalna oddaja -17.00 Hrvaška danes - 17.30 Svet podjetništva -J8.00 Preteklost v sedanjosti -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kapelski kresovi, dramska serija - 21.30 Viza - 22.15 Misli 21. stoleja - 23.20 Dnevnik - 23.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.15 Labirint strasti, nad. - 10.00 Odkod preži nevarnost, amer, film - 11.20 Amerika: Žiyljenje narave - 11.50 Hruške in jabolka -12.30 Okrutna divjina, serija - 13.20 Risanka -13.35 Ljubezen na deželi, nad. -15.00 Svet zabave -15.40 Carstvo divjine -16.05 Otroški program -17.00 Prijatelji, nan. -17.30 Hugo -18.00 Gozdarska hiša, nan. -19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Poln krog, serija - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.50 Pacifiške palisade, nad. - 22.35 Zmaga v Entebbeju.amer. film - 0.30 Umetnine sveto-vnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.36 Legenda o skritem mestu -13.35 Športni program -14.45 Tretja sreča -16.10 Anima-vizija -16.40 Hrvaški avtomobilistični magazin -17.30 Nogomet: Analiza Eura 2000 -19.30 Glasbeni program - 20.10 Zakladnica - 20.55 Košarka: Hrvaška - Italija, prenos prijateljske tekme iz Pulja - 22.30 Šport danes - 22.40 Transfer - 23.25 Pregled programa TV MADŽARSKA 1 Brez mamila, celodnevna informacijska služba na internetu mtv.hu in po tel. 373 4800 - 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne -12.00 Zvon, dnevnik -13.00 Za manjšine -13.58 Poročila -14.05 Guldenburgovi, nad. -14.55 Otroški pokal - 15.50 Prelomnica tisočletja - 15.58 Poročila -16.00 Madžarska hiša - 16.30 Rezbarska zakristija Szčkesfehčrvšr -16.40 Evangeličanska cerkev Nemeskšr - 16.50 Srečanje z Jezusom -17.00 Na poti - 17.35 Sporočilo svetih krajev -18.00 Dnevnik -19.00 Telesreča -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.35 Ime planeta Zemlja - 21.25 V dvoje - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Telešport, EP v nogo-metu, pregled - 23.05 Brez mamila: Dvomljivi posel, amet. film TV MADŽARSKA 2 6.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Delta - 9.00 Pregled - 9.30 Madžari ob prelomu stoletja -10.35 Tv-klinika -11.00 Madžarska prihodnosti -11.30 Angleščina -12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. -12.45 Narodne vrednote -13.00 Dnevnik - 14.00 Skupščinski dnevnik -15.00 Glasbeni butik -16.00 Šolska ulica -17.30 Dame Izbirajo, ženski magazin -18.00 EP v nogometu, pregled -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Človeško telo, serija - 21.20 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.40 VVestern, franc, film - 23.40 Klub znanstvenikov - 0.45 Nočni program AVSTRIJA 1 6.45 Otroški program -10.30 Bell volkovi, pustolovski film -11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Visoka srednja šola, filmska komedija - 21.40 Maverick, vestern - 23.40 Smrtonosna bitka - 0.25 Umazani psi, akcijski film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.06 V Avstriji - 9.36 Bogati in lepi -10.15 Lumpi iz prve klopi VII, filmska komedija - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Oče proti volji -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -16.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karllč -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.16 Deželni zdravnik - 21.06 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Arizona Dream, film SPORE© Torek, 27. 6. 2000 POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.50 Ljubezen ali denar, nan. - 13.20 Policisti s srcem, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sin prihaja, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.00 Wimbeldon, vrhunci dneva -23.30 Nikita, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. - 1.00 24 ur TV SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Japonske pravljice 9.15 RadovedniTaček 9.25 Denver, poslednji dinozaver 9.45 Otroška oddaja 10.05 Najlepše počitnice, nadaljevanka 10.25 Dober večer 11.15 Velika imena malega ekrana 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 14.40 Aliča, evropski kulturni magazin 15.10 Odstiranja 16 .00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zlatko Zakladko 17 .00 Kako rada imam šolo 17.15 Moja žival in jaz 17.45 Besede 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Ne ravno trlica, finska drama 0.25 Besede TV SLOVENIJA 2 10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.50 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 14.00 Na sodišče po pravico, ameriški film 15.30 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18.06 Gimnazija strtih src. nadaljevanka 19.00 Noro zaljubljena, nanizanka 19.30 Alejo Carpentier, španska oddaja 21.00 Svet poroča 21.30 Ženske III, norveški film 22.45 Dirigentka Simone Young, portret KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah šov, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah šov: Kako ugotoviti spolno zlorabo pri otrocih - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nari. - 19.30 Malcolm in Eddie. nan. - 20.00 Umreti na 8 milijpnov načinov, ameriški film - 22.00 Mesto zločina, nad. - 23.00 Bob, nan. - 23.40 Miami Vice, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 1.40 Odklop, pon. TV IDEA - GAJBA TV 13.30 VVimbeldon, ponovitev - 14.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pregled športnih dogodkov - Soboški dnevi - Aktualno -15.00 Wimbeldon, neposredni prenos - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Cena maščevanja, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Dodatno pokojninsko zavarovanje - 22.30 Sauber-macher & Komunala,- 22.45 Aktualno - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 Dragi John, nan. TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - TV parada humorja 2000,2. del glasbene oddaje. 11.40 - Glasbeni spoti. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes. informativna oddaja. 16.00 - V mojem košku pa je mavrica, produkcija TV Primorka. 16.30 - TV parada humorja 2000,2. del glasbene oddaje. 18.25 - Glasbeni spoti. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Prekmurke v Ameriki, oddaja v živo. 21.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TVBREIU 7.45 Videostrani in glasba - 9.00 Ob dnevu državnosti - zgodovinska reportaža - 10.00 Videostrani in glasba - 16.00 Ob dnevu državnosti - zgodovinska reportaža - 17.00 Videostrani in glasba - 20.00 Osmošolci so se poslovili-reportaža - 21.30 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.25 Dokumentarni film - 14.10 Poročila - 14.20 Golijat proti velikanom, ital, film - 16.00 Prizma - 17.00 Hrvaška danes -17.30 Hrvaški jezik v zrcalu - 18.00 Arheološki muzej v Zagrebu - 18.30 Kolo sreče -19,30 Dnevnik - 20.10 V ospredju - 21.55 Slačilnica - 22.45 Dnevnik - 23.05 Evro-magazin - 23.50 Poročila - 0.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.15 Labirint strasti, nad. - 10.00 Dekle s Pete avenije, amer, film - 11.20 Carstvo divjine - 11.45 Hruške in jabolka - 12.25 Carstvo živali - 13.15 Ljubezen na deželi, nad. - 14.40 Amerika: Življenje narave - 15.10 Trgovina, n89. - 16.05 Carstvo divjine - 16.30 Ali veste? - 17.00 Otroška serija - 17.30 Hugo -18.00 Gozdarska hiša, nan. - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Zlata ribica -21.35 Newyorška policija, nan. - 22.25 Roka, ki ziba zibko, amer, film - 0.10 Umet-nine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.35 Legenda o skritem mestu - 13.40 Kaj se mi to dogaja? - 14.40 Zakladnica -15.25 Transfer - 16.10 Sledovi Cvijete Zuzovič, dok. oddaja - 16.40 Viza, zunanjepol. oddaja -17.20 Športni program - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogomet: Anali za tekem - 22.10 Šport danes - 22.20 Ritem - 23.15 Pregled programa za sredo TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne ■ 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 7 vprašanj o lju bežni, tv-igra - 15.15 Specialna olimpiada - 15.45 Energetska abeceda - 15.50 Pre lomnica tisočletja - 15.58 Poročila - 16.00 Ekovizija - 16.30 Zelena pika - 17.01 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik - 19.00 Gospodarstvo1 zagonu - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nan. - 21.00 Panorama - 21.3 Kaj, koliko, zakaj? - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Potepanje po mejah stvarnost - 23.05 Svet je naš, 10 let BBC - 1.00 Prelomnica tisočletja TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Iz tv-arhiva - 11.00 Ribiške avanture - 12.00 Zvo - Kalifornijske sanje, nan. - 12.45 Narodne vrednote - 13.00 Dnevnik - 14.00 Z upokojence - 14.30 Okno - 15.30 Mediamix - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Vsakda brez teže, dokum. film - 18.00 Telešport, EP v nogometu - 19.40 Pravljica - 20.0 Dnevnik, šport - 20.30 Zgodilo se je leta 1990 - 21.25 Vigilia, novozelandski film 0.00 Nočni program AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 10.00 Roxanne, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.1 Risanke - 14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija'-18,30 Varuška 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nevarna strast, srhljivka 21.55 Lov brez milosti, drama - 23.30 Tvoja smrt je pravična kazen, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.30 Bogati in lepi -10.10 V Pratru spet cvetijo drevesa, film - 12. Pogled v deželo - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol [ dobljeno - 14.05 Policijska inšpekcija 1 - 14.30 Gozdarska hiša Falkenau - 15. Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19. Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21. Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem - 0,00 Čas v s i ? Sreda, 28.6. 2000 POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.50 Ljubezen ali denar, nan. - IS.ZtPPolicisti s srcem, nan. - 14.20 Diagnoza: Umor, nan. -15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Vražja sodelavka, ameriški film -21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.00 VVimbeldon, vrhunci dneva - 23.30 Nikita, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. - 1.00 24 ur TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Babar, risana nanizanka 9.25 Mozartova druščina 9.50 Zlatko Zakladko 10 .05 Kako rada imam šolo 10.20 Moja žival in jaz 10.30 Besede 11.30 Obzorja duha 12 .00 Razkošje, francoska nadaljevanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.50 Glasba za tvoje oči, španski film 15.05 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 In bog je ustvaril žensko, ameriški film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Tekmovanje mladih glasbenikov 0.30 Raziskovalec, ameriška serija TVSLOVENIJA2 9.25 Videospotnice 10.00 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 10.40 Ženske lil, norveški film 11.55 Alejo Carpentier, španska oddaja 14.25 Druga godba 15.50 V tujih rokah, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Uboga mala bogatašinja, nadaljevanka 19.00 Šef, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.00 EP v nogometu, polfinale 23.00 Gospa s slike, angleška nadaljevanka 0.40 Videospotnice KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah šov, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah šov: Ali so otroci preobremenjeni z domačimi nalogami - 16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.00 Vsi županovi možje, nan. - 22.40 VVill in Grace, nan. - 23.10 Bob, nan. - 23.40 Miami Vice, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA — GAJBA TV 13.30 Wimbeldon, ponovitev - 14.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia - Saubermacher 8i Komunala - Aktualno - 15.00 VVimbeldon, neposredni prenos - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 F/X -umori s trikom, nan. - 20.10 Arizona Dream, ameriški film - 22.30 Živa, regionalni program - Iz naših krajev: Radenci - 22.25 Začetek počitnic v Termah Lendava - 22.45 Aktualno - 23.30 Fitz, nan. - 0.30 Krila, nan. - 1.00 Pri Addamsovih, nan. TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.30 - Prekmurke v Ameriki, ponovitev oddaje v živo. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes. 'informativna oddaja. 16.00 ■ Teden ob Muri, informativna oddaji 17.30 - Glasbeni spoti. 18.00 - Prekmurke v Ameriki, ponovitev oddaje v živo. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 - Iz produkcije ZLTV. 22.30 - Gnes, informa-tivna oddaja. 23.00 - Videostrani. TVBRCU 7.45 Videostrani in glasba - 9.00 Osmošolci so se poslovili - reportaža - 10.00 Videostrani in glasba -16.00 Osmošolci so se poslovili - reportaža -17.30 Videostrani in glasba - 20.00 Tordas - prijateljsko mesto na Madžarskem, reportaža - 21.20 Video-strani In glasba TV HRVAŠKA 1 6.00 Risanke - 7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.25 Dokumentarni film -14.10 Poročila -14.20 Isaac Malo Pero, amer, film -16.00 Etno -16.30 Skupaj v vojni, skupaj v miru -17.00 Hrvaška danes - 17.30 Zdravnik v hiši -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dne vnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Ekran brez okvira - 22.05 Zvezdni prah - 22 Dnevnik - 23.00 Vabilo v gledališče - 1.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.10 Labirint strasti, nad. - 9.55 Postopači, ital, film - 11.40 Carstvo divjine - 12 Kviz - 12.35 Dokumentarni film - 13.25 Gozdarska hiša, nan. - 14.55 Inšpektor R nan. - 16.45 Risanka -16.05 Carstvo divjine - 16.30 Otroški program - 17.30 Hi - 18.00 Šri Lanka, serija - 18.30 Risanka - 19.05 Županijska panorama - 19.30 C vnik - 20.10 Kviz - 20.30 Veronikine skrivnosti, nan. - 21.00 Plen, nad. - 21 Zaljubljena princesa, amer, film - 23.25 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.35 Legenda o skritem mestu - 13.35 Ritem - 14.35 Evromagazin - 15.20 Slačili -16.05 Zlata ribica -17.05 Športni program -19.20 Glasbeni program - 20.00 Nogoi prenos polfinalne tekme - 22.50 Šport danes - 23.00 Monoplus - 23.45 Koraki TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldi 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Milenijska fi teka, 1933 - 14.20 Noč v Benetkah, madž. filmlčb) - 15.30 Plesna glasba - 1 Prelomnica tisočletja - 15.58 Poročila - 16.00 Angleščina - 16.30 Učitelj in org! 16.40 Vloga vere v evropski integraciji -17.00 Srečali se bomo v Sydneyju -1 Dnevnik -19.00 Kovček, potovanja v tujino - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Teleš EP v nogometu, prenos - 22.35 Dnevnik, aktualno - 23.15 Madžarski salon, ku TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Panorama - 9.00 Iz tv-arhiva - 11.00 Sreč debrecenskih študentov -12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. - 12.45 Narodnt dnote -12.00 Dnevnik -14.00 Zlati dim, magazin - 15.45 Pop glasba -16.00 Ši ulica -17.30 Sotrpini -18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šp 20.25 Klip plus - 20.40 Kvartet, oddaja studiev višegrajske skupine - 21.25 Imi neta Zemlja - 22.00 Osupljivo območje, nan. - 23.50 Nočni program AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program -10.20 Kolumbe - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 P Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi po streho -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Karolina v veleme 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet, prenos polfinala iz Bruslja - 23,05 Steiner, voji AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno -10.00 Bogati in lepi -Stopi na plin, Joe, filmska komedija -12.05 Reportaža - 13.00 Cas v sliki -Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Oče proti svoji volji -14.25 Gozdarsk Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrod ■Avstriji - 18.45 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s - 20.15 Puščavska roža, TV-film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna repor 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki , 22. junij 2000 27 AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK RAČUNALNIŠKA ENOTA VELIKO REŠETO Z REDKO MREŽO NEKDANJE IME ZA DUŠIK PRIPADNICA EVROPSKEG NARODA KRANJ NAMIZNOTENIŠKI IGRALEC WALDNER POGODBA 0 NAJEMU LETALA JAVOR (LAT.) MESTO V TURČIJI IRANSKI VERSKI VODJA RANO-CELNlSTVO i ' ji BO i ■/ ■O« .as.- n POMURSKI KUHAR * uk x« L NAPOVED PRIHODA V HOTEL NAJMANJŠI DEL SNOVI GL.MESTO ARMENIJE HČERIN MOŽ AM. IGRAL EC VVELLES NEGOVANA TRAVA NEKD.RIMSK PROVINCA VESTNIK VELIKO LJUDI NA ENEM MESTU DOLINA REČICE RAK NA NOTRANJSKEM FILIPINSKI OGNJENIK SMER V BUDIZMU * MUSLIMANSKA SVETA KNJIGA FOTOGRAF HODALIČ KOŽNA BOLEZEN DOMAČA ŽIVAL REKA V SV. SIBIRIJI LJUDSTVO V SV.AFRIKI 1 SLOVNICA GORENJSKA REKA SINTETIČNO MAMILO AMERIŠKI ASTRONOM (WALTER) SVETLOBNI POJAV V ATMOSFERI LASTNIK LADJE NADAV, NAPLAČILO ČOLN ZA 2 VESLAČA LOJZE ROZMAN DOMIŠLJAVOST JUŽNOAMER. JASTREB LISTINA Z ZLATIM PEČATOM SL.PIANIST (BOJAN) NEUMNEŽ KDOR PROUČUJE OKOLJE SL.ARHITEKT (EDVARD) ČUVAJ VRAT KITAJSKO JEZERO ABELOV BRAT ČETRTA IN Šestnajsta črka JUŽNI SADEŽ GORA NAD KOBARIDOM ZNAK NA KAPI POSODA Z DVOJNO STENO SREDNJEAM. ZIDAK TKIVO OB ZOBEH ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA POSMEH ZBIRKA STA-ROISLAND. SLOVSTVA SOVRAŠTVO (KNJIŽ.) D MAGISTER ARTIUM POJAV NA VODI ILOVICA VESTNIK ČEŠKI VIOLINIST (OTAKAR) DEŽURNI UČENEC ! REKA NA TAJSKEM OSEBNA OBLAČILA PERZIJSKI KRALJ HOMER. EP RIBJE JAJČECE PRAMEN PEVEC MORETTI o SUMERSKI BOG MODROSTI VEK, OBDOBJE OKROGEL AZIJSKI ŠOTOR DOBESEDNA NAVEDBA GLAGOLNIK OD OTIPATI URA(MANJŠ.) NEOBDELAN GRADBENI KAMEN • DODATNI DEL DOBIČKA KRAJ POD FRUŠ.GORO RIMSKI PESNIK (AMORES) SPODNJA OKONČINA FR.IGRALEC (JACQUES) EGIPT.POL. (BUTROS) HRVAŠKI KARIKA- TURIST VOLJEVICA • STROG OPOMIN t SOLATA NA TRAVNIKU OSEBNI ZAIMEK I NEKDANJI BEOTIJEC STVAR, PREDMET KIRURŠKA IGLA SRBSKA MEŠANA SOLATA * AM.IGRALKA HAYW0RTH RUSKO ŽENSKO IME ITAL.PISEC (IPPOLITO) 4 VRHUNSKI ŠPORTNIK GLAVNI ŠTEVNIH IRIDIJ INDIJANSKO PLEME STROKOVNJAK ZA LATINSKI JEZIK MESTO NA SAŠKEM, NEMČIJA TROPSKA RASTLINA S SLADKIM BRISAČA (ZAST.) ANGLEŠKA IN AMERIŠKA DOLŽINSKA MERA SLOVENSKA PESNICA ŠKERL j REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. 6. 2000: MIKA HAKKINEN, IVANO EDALINI, CINKAR, CIKEL, EC, ECON, RIOS, SLAP, IBERI, LEV, SKIRO, NIKA, SINEKDOHA, UPARJALNIK, MATT, SLOVAN, LOVE, ČAS, IM, Ll, STARINA, AGIP,’ANAM, ALEKSANDER, NACE, NANO-SNIK, PLIN, ANK, INARI, ZRINJSKI, KIA, AL, BOHINJ, ENS, OKVARA, MAMA, SOJA, NV, ALOD, ERAR, LK, PLIVA, OČI, MANIKIRA, IZLET, IV, BRACO KOREN, ARIELA, AE, ALAVE-SA, KONDOR Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIR Tjaša Temlin, Kroška 25/9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Franc Kovačik, Lemerje 46a, 9201 Puconci 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Danica Gider, Tišina 5b, 9251 Tišina Željko Popovič, Sebeborci 54, 9221 Martjanci Darinka Kolar, Logarovci 15a, 9242 Križ, pri Ljutomeru Tomislav Zver, Melinci 41,9231 Beltinci Gabrijela Vurcer, Cvetna 5, Bakovci, 9000 M. Sobota E n <0 o E o o o "O ra O «3 ra c ra N a> ra >« a. CU O 2 Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10^000 SIT, 2. nagrado v vrednosti i 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. ___________________________________________________________ Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 30. junija 2000. Ime in priimek: ................................ , Naslov: Srečanje po 35 letih V klopi stare šole pri cerkvi sv. Petra v G. Radgoni je tokrat sedlo 45 učencev od 100, kolikor jih je pred 35 leti sklenilo osnovnošosko izobraževanje. Gre za rojstni letnik 1957. Z njimi je bila tudi tokrat razredničarka Vida Irgolič. Nekdanje življenje na šoli sta v skeču orisali Milena Mauko in Marija Trdina, ki je sicer bila tudi pobudnica srečanja. Nanj so prišli nekdanji sošolci iz vseh krajev Slovenije, nekaj pa se jih je pripeljalo celo iz tujine. Srečanje, ki se je nadaljevalo v gostišču v Spodnjih Ivanjcih, ostaja v prijetnem spominu. - Foto: L. Kr. 28 O TEM IN ONEM 22. junij 2000, IKTil S Z okrožnega sodišča v Murski Soboti Je kriv, ni kriv... Maratonski sodni proces enat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je obsodil Evgena Nedelj- ka iz Ižakovec na zaporno kazen tri leta in pol. Obtožnica mu je očitala, da je pred osmimi leti vinjen pretepel melin-skega brodarja 43-letnega Martina Marošo, ki je nekaj dni pozneje umrl. Obtoženi je ranjenca tudi pustil na kraju dogodka in so ga (Marošo) našli šele naslednji dan. Nedeljku so tokrat sodili že tretjič. Na prvem sojenju so ga obsodili na zaporno kazen, a je višje sodišče po pritožbi odvetnika zadevo vrnilo v ponovno obravnavo. V drugo ga je sodišče oprostilo krivde. Na to sodbo sta se pritožila pokojnikova mati in odvetnik, zato je bila pred kratkim ponovna obravnava in - sodba. Obsojenčev odvetnik se bo spet pritožil, saj meni, da je njegov varovanec nedolžen. Nedeljko je na prostosti. O. B. I Melinci 18. junija sta bila dva požara. Najprej je zagorelo na smetišču med Melinci in Beltinci, a so ogenj pogasili gasilci, s čimer so tudi preprečili širitev in večjo škodo. - V Murski Soboti pa je gospodinja hotela pogreti hrano na plinskem štedilniku, vendar se plamen ni pojavil skozi šobe gorilnika, ampak pod njim. Nastalo je škode za 10.000 tolarjev. Gospodinja je bila prisebna: jeklenko je brž zaprla. Zgodilo se je... Murska Sobota Neznanec je skušal vlomiti pri belem dnevu v osebni avto Ford escord, parkiran pri tovarni Mura, a mu ni uspelo; je pa s svojo »raboto« povzročil za 100.000 tolarjev škode. Ljutomer Iz nekega stanovanja je tat ukradel 16.000 tolarjev, 300 šilingov, fotoaparat Canon in še kaj. Zdi se, daje stanovanje odprl s pravim ključem, ki ga je izgubil oškodovankin sin. Gorica V tem kraju pri Puconcih je prišlo zaradi napake na električni instalaciji osebnega avta do tlenja, v katerem so se stopili plastični deli in akumulator. Ogenj je povzročil za milijon tolarjev škode. Gornja Radgona Neznanec je na neugotovljen način vlomil v jugeca, odvil zadnjo polico s šestimi zvočniki in izginil v noč. Škode je za več kot 10.000 tolarjev. Mačkovci 15. junija je gorelo v treh krajih Prekmurja: najprej osebni avto v Mačkovcih, potem se sta se vnela podrast in grmovje v Kančevcih, nazadnje pa še seno na 30-arski parceli v Čikečki vasi. Pomurje Od 14. do 19. junija se je zgodilo na območju Pomurje kakih 30 prometnih nesreč, v katerih sta se lažje poškodovali dve osebi, v vseh drugih pa je nastala le materialna škoda. V zadnjem času torej kar dobro skrbimo za glave. Bodi tako tudi vnaprej! Radenci V gostinski lokal na avtobusni postaji je vstopil vinjeni K. B. Ker mu niso hoteli dati alkoholne pijače, je začel razbijati pepelnike, ogledala in stole. Škode je za 300. 000 tolarjev. Prijavili ga sodniku za prekrške. Mostje Neznanec je 19. junija v Mostju ukradel osebni avto VW pasat, temnomodre barve, registrska številka MS 32 44V. VTrimlinih pa je v noči na 20. junij izginil osebni avto Hyundai lantra. Tudi ta je bil temno modre barve, registrska številka pa je bila MS M5 510. Oba avta seveda iščejo - lastnika in policija. Lendava Nekdo, ki je vlomil v učilnico varstveno-delovnega centra, je odnesel manjšo ročno blagajno, v kateri je bilo 20.000 tolarjev. - Iz vinske kleti v Dolgovaških Goricah pa si je nekdo prisvojil posodo, vredno 100.000 tolarjev. Slamnjak 19. junija zvečer urah so v ribnikih pri Slanjaku poginile ribje mladice. Vzrok za smrt še ugotavljajo. Dolga vas V bližini hišne številke 15a sta zagorela suha trava in grmičevje. Ogenj, ki se je razbohotil na površini 200 kvadratnih metrov, so pogasili dolgovaški gasilci in skupina gasilcev Nafte. Gorelo pa je tudi v Turnišču. Do samovžiga je prišlo na gospodarskem poslopju. Ogenj je delno uničil špirovce in nekaj lat. Pogasili so ga vaški gasilci. Veščica V tem kraju pri Razkrižju so prijeli v nedograjeni hiši skupino 27 državljanov Irana, ki so s Hrvaškega ilegalno prišli v Slovenijo. Med njimi so bili tudi trije otroci v starosti od štiri do devet let. V omenjeno hišo so se zatekli, ker so bili zelo utrujeni od poti. Vsi so zaprosili za zatočišče. Ljutomerski policisti so jim priskrbeli okrepčilo, nato so jih prepeljali v azil v Ljubljano. Š. S. ■ EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA objavlja RAZPIS ZA PRIDOBITEV NAZIVA PREDAVATELJ VIŠJE STROKOVNE ŠOLE za program KOMERCIALIST za OE Višja strokovna šola Osnova za razpis so 12. in 96. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96), odredba o smeri strokovne izobrazbe predavateljev in drugih strokovnih delavcev v programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe KOMERCIALIST (Ur. I. RS št. 1 /2000) in kriteriji za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Ur. I. RS 27/96): - predavatelj za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku I (nemški ali angleški) - predavatelj za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku II (nemški ali angleški) - predavatelj za predmet psihologija prodaje - predavatelj za predmet informatika v komercialnem poslovanju - predavatelj za predmet trgovinsko poslovanje - predavatelj za predmet gospodarsko pravo Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Ekonomska šola Murska Sobota, Slovenska 11,9000 Murska Sobota, s pripisom »razpis - VŠ« v 8 dneh po objavi razpisa. O podelitvi naziva predavatelj višje šole bo odločil predavateljski zbor Višje strokovne šole v 30 dneh po predložitvi dokumentacije. Kandidati bodo o podelitvi naziva obveščeni najkasneje v 15 dneh po odločitvi predavateljskega zbora Višje strokovne šole. MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 531 19 98 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. J motorna vozila NAJ... POSOJILA ZA NAKUP VOZILA, 1.000.000 SIT, obrok samo 20.514 SIT. Prodaja, odkupi, menjave, prepisi vozil. AVTOCENTER POLJANE, Šarhova 19, Maribor, tel.: 062 106 801. m4097 JUGO 45, letnik 1989, vozen, ugodno prodam. Tel.: 72 265. m4140 PEUGEOT 205, letnik 1990, registriran do aprila 2001, prodam. GSM: 041 462 989. m4151 OPEL ASCONA avtomatik, lepo oh ranjena, letnik 1983, registrirana do januarja 2001, naprodaj. Tel.: 70 285. m4163 XSARA 1.4, letnik 1999", rdeče barve, 1. lastnik, prodam za 1.710.000 SIT. Tel.: 041 408 308 ali 069 556 13 87. m4172 živali KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 4 leta, prodam. Tel. 71 296. m4134 KRAVO, staro 5 let, brejo 7 mesecev, prodam. Tel.:48 528. m4138 MIRNEGA ŽREBIČKA, črnega, starega 4 mesece, prodam. TeL: 557 10 46. m4145 KOZO, dobro mlekarico, in kozličke prodam. Tel.: 553 11 60 ali Motovi-Ici 5. m4154 MLADE PURANE IN MLADE GOSKE kupim. Tel.: 063 759 12 00. m4155 NESNICE DOBITE V BABINCIH 49. Zagotavljamo vam takojšnjo ne-snost. Tel.: 582 14 01. m4156 NESNICE PRED NESNOSTJO, 850 SIT/kos, z dostavo na dom prodamo. GSM: 031 303 644. m4157 MLADO KRAVO, 7 mesecev brejo z drugim teletom, prodam. Fartek, Kuzma 76. m4164 NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 1 70, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Sarike Železen, Bez-novci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 MLADE OVCE, plemenske, roma-novsko-jezersko-solčavske pasme, prodam. Tel.: 062 793 058. m4174 posesti GARSONJERO v Bakovcih, 30 m2, opremljeno, ugodno oddamo v najem. Tel.: 31 225 ali 041 334 580. m4130 DVOETAŽNO HIŠO, blizu plaže v Biografu na morju, ugodno dam v Generalni pokrovitelj Soboških dnevov: 24. junij - 14. julij 2000 Prednost je"v f®H, 22. junij 2000 29 najem. Tel.: 02 480 5160. m4139 ZAZIDLJIVO PARCELO v Moravcih, velikosti 2011 m2, cena 1.500.000 SIT, prodam. Tel.: 01 588 5050, GSM: 041 715 271. m4144 IDEALNO ZA MIRNO ŽIVLJENJE! PARCELO Z NADOMESTNO GRADNJO in 1 ha njive v bližini Vaneče prodam. Tel.: 041 569 991. m4148 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, 20km iz M. Sobote, prodam. Tel.: 44 310 po 19. uri. m4159 MORAVSKE TOPLICE - GOSTILNO prodamo. Tel.: 548 15 33. m4160 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Razlagovi ulici v M. Soboti prodamo. Tel.: 31 193. m4166 NA LEPI LOKACIJI dam v najem dnevni bar v obratovanju. Pogoj: odkup inventarja. Tel.: 21 107. m4167 HIŠO na Petanjcih 43 prodam. Tel.: 069 46 636. m4176 bokse. Anton Rajgelj, s. p., Kropa 2a. Informacije tudi v Bratoncih 10, tel.: 421 096. m3882 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem prodam. GSM: 041 846 461.014124 DIATONIČNO HARMONIKO, trired-no, trikrat uglašeno, prodam. Tel.: 557 15 94. 014133 delo V SPOMIN 24. junija bo minilo osem let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče V tihem grobu mirno spiš, a v srcih naših še živiš. kmetijska mehanizacija PLUGE, 14-colne, raukombi in brano prodam. Irena Petek, Cvetna 14, Bakovci. m4119 ENOOSNI TRAKTOR GOLDONI DIESEL, s 4 priključki, prodam. Tel.: 65 271. m4129 TRAKTOR TORPEDO 48 ADRIA- TIK, letnik 1990, prodam. Tel.: 031 543 842. m4142 TRAKTOR, lahko z okvaro, trosilnik gnoja, rotacijsko ali kosilnico BCS kupim. Tel.: 064 725 254. m4143 KOMBAJN ZMAJ 131, kot nov, malo rabljen, prodam tudi na obroke. Repič, Žitkovci 21 .Tel.: 79 378. m4147 TRAKTOR JOHN DEERE 88 KM, 4 x 4, prodam. Tel.: 40 248. m4152 MOLZNI STROJ VITREX, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 72 756, Gomilica 70. m4168 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, . prekucno enoosno prikolico in nakladalno prikolico, 17-kubično, prodam. Tel.: 041 439 892. kmetijski pridelki razno nrmiiHTTFRB Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55 071 Popravilo z garancijo na vašem domu DELAVCA V KAMNOSEŠTVU za določen čas zaposlimo. Kamnoseštvo Bunderla, Štefan Bunderla, s. p., Grad 64, tel.: 550 90 00 m4169 srečanja PRIDNEGA, delovnega kmečkega fanta, starega od 20 do 28 let, po možnosti s kmetijsko šolo zaposlimo na specializirani perutninski farmi. Hrana in ločeno stanovanje v hiši. Ponudbe pod šifro: Poštenost. m4170 storitve GRETJE IN VODOMONTAŽA Ogled in predračun brezplačno. Ivan Šarkezi, s. p., tel.: 02 576 13 76, 031 582 865. m4074 DELNICE MURE, MURALESA, CESTNEGA PODJETJA in ELEKT-ROMATERIALA odkupujemo. Tel.: 041 832 146. m4123 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM, ZA SREDNJE IN OSNOVNE ŠOLE, pripravljam na popravni izpit, maturo in zaključni izpit ter prevajani. Tel.: 27 183, 28 577 ali 411 456, prof. Tanja Huber, s. p., Kar-doševa 4, M. Sobota. m4149 SKUPAJ PROTI Franc Rogan iz Matjaševec 19 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji V mislih si z nami, ko smo skupaj ali sami, spomin nate živi, čeprav te že eno leto ni. V SPOMIN Ivan Vrečič iz Rankovec 14 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob. Vsi njegovi Ko v tihi temni noči sami zremo j nebo, le zvezde ve ste priče, kako nam je hudo. V SPOMIN 24. junija mineva žalostno leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji Drago Koltaj iz Peskovec 29 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ©080-1200 PRODAJAMO ŽIČNE KLETKE za nesnice in domače zajce, prodajamo tudi plastične rešetke za svinjske BUČNO OLJE prodam. Tel.: 27 551. m4132 V 95. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in prababica POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI ODKUP IN PRODAJA DELNIC UGODNA PROVIZIJA? Razlagova 24, Mb M. SOBOTA, Slovenska 41,02/530 40 46 PAMIR BANFI VEŠČICA 17, KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM -BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. ZAHVALA Marija Felkar iz Sebeborec 86 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. županu občine Moravskih Toplic za pisno sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: sin Ernest z ženo Gizelo, vnukinji Marjeta in Vesna z družinama ter pravnukinji Melisa in Špela, ki jo bosta zelo pogrešali Oh, kako je prazen dom, dvorišče, moje oko zaman te išče. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, meni pa žalosten in prazen dom. Duša in srce boli, ko zdaj tebe, draga mama, več z mano ni. V mojem srcu ti naprej živiš, zato pot me vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam luč ljubezni vedno ti gori in tvoj nasmeh z mano živi. V SPOMIN Čas beži, mene pa v srcu enako boli kot pred dvema letoma, ko se je 24. junija utrnilo življenje moje drage mame Katarine Dovečar iz Dolge vasi Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Z žalostjo v srcu hčerka Štejka in Laci V SPOMIN 25. junija bo minilo leto dni; odkar te ni med nami, draga mama, stara mama in prababica Vera Kuhar iz Bakovec 1921-1999 in 5. oktobra bo minilo sedem let, dragi oče, stari oče in pradedek, odkar te ni več med nami Jožef Kuhar iz Bakovec 1916-1993 Ni vaju več na pragu, ni vaju več v hiši, vajin večni dom rožice krasijo in sveče vama v spomin gorijo. Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Mama in oče, neizmerno vaju pogrešamo. Vajini najdražji V 60. letu nas je prezgodaj zapustila žena, mama, babica in sestra ZAHVALA Ana Nuša Praprotnik iz Lenarta, Ob gozdu 8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V mislih si z nami, ko smo skupaj ali sami. Spomin nate živi, čeprav te že eno leto ni. V SPOMIN Ana Rogan iz Nuskove 58 Hvala vsem, ki se je spominjate in obiščete njen grob. Vsi njeni ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil Franc Car iz Dobrovnika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in našega dragega pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoča družina Šopek rožic smo nabrali, na gomilo tvojo dali, zraven svečko smo prižgali in v tišini s tabo pokramljali. Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil Jožef Šadl iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče ter nam stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi Deset let že v grobu spiš, a med nami še živiš. K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo. V SPOMIN , 25. junija mineva deset let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož in oče Štefan Hozjan iz Male Polane 60 Vsem, ki ste ga ohranili v srcih in mislih ter obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče - prisrčna hvala. Vsi tvoji 30 OGLASI 22. junij 2000, fiSTill ^^POHIŠTVOZAVAS Zatrium Ljutomer, tel.: 1069184 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: 1069) 35 460, od 9.00 do 17.00 vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje S od 6.30 do 14.30, tel.: (061)152 38 OO, / ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. Zidarstvo-Fasaderstvo in izolacije zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p. Filovci 110. 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 GORIČKI SAD, z. o. o. Gradbeni odbor Puconci 10, 9201 Puconci Zadeva: IZGRADNJA HLADILNICE V PUCONCIH Specializirana sadjarska zadruga Gorički sad, z. o. o., je na svoji izredni seji sprejela sklep o izgradnji hladilnice za sveže sadje zmogljivosti 3000 ton. Zato objavljamo: JAVNI RAZPIS za izgradnjo hladilnice v Puconcih, na lokaciji pri obstoječi hladilnici, in sicer za: 1. izvajalca za gradbena dela v celoti (vključno z zaključnimi deli), 2. izvajalca za tehnološko tehnični del, le-ta mora upoštevati kriterije glede na razpisne pogoje (MKG P), 3. nadzorni organ za izvedbo celotne investicije. Ponudniki morajo izdelati dokumentacijo skladno z zakoni za pridobitev vseh potrebnih soglasij za izdajo gradbenega dovoljenja. Pri ponudbi navedite svoje dosedanje reference na področju hladilništva. Dokumentacijo je potrebno oddati v šestih izvodih do 1. 7. 2000. Po navedenem roku bo komisija pregledala vso potrebno dokumentacijo in izbrala najugodnejšega ponudnika, o izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh. Vse morebitne informacije dobite pri ARS invest koordinatorju projekta po tel. št. (041) 693 315 ali (063) 89 74 270 (g. Slavko Aubreht). Sadjarska zadruga GORIČKI SAD, z. o. o. ARS invest Puconci 10 Šaleška Lepe želje, čestitke in pozdravi Draga Branka Babič iz Murske Sobote! Vse najboljše za tvoj 50. rojstni dan. Tudi jaz se ga veselim, srečo in zdravje želim - Lidija. Štefanu iz Lendave prijeten konec tedna in na svidenje na običajnem mestu - prijateljica Šarika. Urarstvu Koblar iz Maribora se zahvaljujem za popravilo velike stenske ure, ki ima častitljivo starost, in želim veliko nadaljnjih delovnih uspehov -Zlatko L. Delo in skrbi naj odloži Brigita Špilak iz Bratonec, ki praznuje te dni rojstni dan. Mnogo zdravja in sreče ter še na mnoga leta kliče - kolegica Erika z družino. Ljubi vnukinji Petri Ščančar iz Oseka vse najboljše za 19. rojstni dan ter mnogo sreče, zdravja in ljubezni iz srca želi - njena orna. V juniju praznujejo svoje življenjske praznike: Ana Kralj, Danijel Čižič in Zlatka Kralj. Vse najboljše in mnogo zdravja, sreče ter uspehov v življenju - vaši najbližji. Ljubi mami, stari mami in orni Anici Hladen - Zver iz Dokležovja vse najboljše za rojstni dan, posebno pa dobro zdravje, veliko sreče, in da bi nas pogosteje obiskovala, želijo hčerke: Katica, Marta in Marica z družinami. Vnuki pa kličejo orni še na mnoga leta! Mariji iz Turnišča vse naj..., predvsem pa veliko sreče v ljubezni - Jože. KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo:................................................................. Naslov pošiljatelja:..................................................................... TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 stihi: M. Soi-ot* VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 B-mait rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KIJIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! DO RAZPRODAJE ZALOG I hlajenje kleti In vina,... NAJCENEJE TA HIP H (KLIMA NAPRAVE ] za poslovne prostore, stanovanja, tel.:02^84 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net d. o. o. NEPREMIČNINSKA HIŠA 069/304-123 Prodaja, nakup, oddaja, najem NAJŠIRŠI IZBOR NLPRE MIČNIN V POMURJU Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških k tel.: 528 14 83 A GSM:041 402 880 Hj rvULKANIZERSTVOV Marjan Martinec, s. p. Rakičan, Zvezna ul. 23 DA MRZLO NI ALI ŽELITE PRODATI - KUPITI DELNICE? za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? KURILNO najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše ... še posebej, če se s teboj strinja! POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 Oli d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 4.0 422 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. Halo Maši za pomembne pogovore. Za pol cene. 12 SIT/minuto znotraj GSM 040. Ves dan in vso noč. AIUEOELGUB PROIZVODNJA ALUMINIJASTIH ROLET' IZOLACIJA ■ PROTIHRUPNOST ’ VARNOST Baiedikl. Ul.: 10621103 60 43. lih.:IO621 703 60 44 HOVI d.o.o. ŽAGANJE. REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Topilce, Brezje 6, lel. Aleks: (069] 48 426. • GSM: 041 772 426. 041 733 948 Piw na koža • POKLIČITE NAS: 080 <40 40 • OBIŠČITE NAS: halo.simabil.si fBHI, 22. junij 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar KONCERT GORNJA RADGONA - V soboto, 24. junija, ob 10. uri bo v avli Osnovne šole revija pihalnih orkestrov, kjer bodo nastopili pomurski pihalni orkestri, gost bo mestni pihalni orkester iz Čakovca. RADENCI - V petek, 23. junija, ob 20. uri bo v cerkvi koncert pevke in kitaristke Shirlie Roden ter flavtistke Alenke Zupan. MURSKA SOBOTA - V soboto, 24. junija, ob 20.15 bo v mestnem središču koncert pop in rockabilly glasbe s skupino Rock n Band. - V soboto, 24. junija, ob 20.30 bo v rimskokatoliški cerkvi dobrodelni koncert celjskega godalnega orkestra s solistko Ireno Grafenauer (flavta). Zbrana sredstva od vstopnine (2000 SIT) bodo namenili za nakup laserja v soboški bolnišnici. PLES MURSKA SOBOTA - V soboto, 24. junija, ob 19.00 bo v mestnem središču plesni spektakel za otroke Sneguljčica, ki ga bo izvedla otroška in mladinska plesna skupina Mojce Horvat, ob 19.40 pa bo plesna predstava za odrasle Ta vražji jazz v izvedbi plesne skupine Mojce Horvat. DOGODEK MURSKA SOBOTA - V soboto, 24. junija, bo v mestnem središču otvoritveni dan Soboških dnevov, in sicer ob 10. uri s programom za otroke. Ob 19.30 bo slavnostni nagovor župana MO Antona Slavica, ob 22.30 bo ognjemet. DOBROVNIK - V petek, 23. junija, ob 10. uri bo v osnovni šoli sklepna slovesnost on koncu šolskega leta s Spi-dijem in Gogijem, ob 19. uri pa bo v kulturnem domu prireditev ob 35. obletnici prv^a delovanja turističnega društva Dobrovnik. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V galeriji je do 30. junija na ogled razstava slovaškega umetnika Pavola Binderja iz Bratislave z naslovom Objekti iz žice. s pogoji za zasedbo Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA POMOŽNI DELAVEC DELAVEC ZA NIZKO GRADNJO; določen čas 3 mes.; I I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; ostali pogoji: BIVALIŠČE MURSKA SOBOTA Z OKOLICO; do 27.06.00; VARGA PETER S. P. GRADBENIŠTVO, MLADINSKA 48, MURSKA SOBOTA AVTOMOBILSKI KLEPAR AVTOKLEPAR; določen čas 6 mes.; do 27.06.00; KUTSENITS INTERNATIONAL D. O. O. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, MURSKA SOBOTA STROJNI MEHANIK KLJUČAVNIČAR; določen čas 24 mes.; 3 1. delovnih izkušenj; ostali po-inn?AP0SLI SE LAHKO TUDI □d VCENI ključavni ČAS S PRAKSO, PRIČETEK DELA TAKOJ, SPREJEMAJO PISNE VLOGE Z DOKAZILI O IZOBRAZBI; do 12.07.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ŽELEZOKRIVEC ZELEZOKRIVEC; določen čas 24 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI'SE LAHKO TUDI GRADBENI DELAVEC S PRAKSO.PRIČETEK DELA TAKOJ,SPREJEMAJO PISNE VLOGE Z DOKAZILI IZOBRAZBE; do 27.06.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA TESAR TESAR-POMOŽNI GRADBENI DELAVEC; določen čas 24 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI GRADBENI DELAVEC S PRAKSO.PRIČETEK DELA TAKOJ, SPREJEMAJO PISNE VLOGE Z DOKAZILI O IZOBRAZBI; do 27.06.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ZIDAR ZIDAR; določen čas 12 mes.; ostali Pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI POM.GRADB. DELAVEC S PRAKSO.PRIČETEK DELA TAKOJ, SPREJEMAJO PISNE VLOGE Z DOKAZILI O IZOBR. IN PRAKSI; do 12.07.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA BORZ. ZNANJ/ PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba _____________________l-ll IH-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1_____________7_____6 3_______22________39 STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE; čas zaposlitve: ni podatka; 1 1. delovnih izkušenj; do 22.06.00; GRADNJA RAKIČAN D. O. O., RAKIČAN, TOMŠIČEVA 19, MURSKA SOBOTA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK AVTOMEHANIK; nedoločen čas; 5 1. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; do 22.06.00; T. I. P. TRANSPORT, INŽENIRING IN PROIZVODNJA D. O. O., LENDAVSKE GORICE I8A, LENDAVA - LENDVA NATAKAR NATAKARICA; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 24.06.00; BRUNEC HELENA S.P., OKREPČEVALNICA BREZA, BREZOVICA 43, V. POLANA EKONOMSKI TEHNIK PRIPRAVNIK-ARHIVAR; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik -'govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; ostali pogoji: UPORABA PC,ZAHTEVA SE SREDNJA SPLOŠNA AL I SREDNJA STROKOVNA ŠOLA EKONOMSKE ALI ADMINISTRATIVNE SMERI; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA KOMERCIALIST NA TERENU; določen čas 1 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI UPRAVNI TEHNIK,TRG OVEC,LASTNI AVTO; do 30.06.00; ZUPE TAMARA-DA-DA ZASTOPNIŠKE IN POSREDNIŠKE STORITVE, GREGORČIČEVA ULICA 40, RADENCI VARUH PREDŠOLSKIH OTROK POMOČNICA VZGOJITELJICE; določen čas 12 mes.; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER POMOČNICA VZGOJITELJICE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V MIKK-u je na ogled razstava Plastika - Pop -Art študenta Matjaža Pavlinjeka iz Murske Sobote. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del študentk 3. letnika Oblikovanja tekstilij in oblačil Manice Stvarnik in Sonje Toplak. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po tel.: 21 433. - V Novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Šubica iz Maribora. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. V muzeju se lahko naročite tudi za ogled mesta. - V knjižničnem oddelku za otroke in mladino je na ogled razstava Človek in okolje, v malem razstavnem prostoru pa je razstava slik in skulptur Marjete Zajnkovič. MORAVSKE TOPLICE - V zdravilišču do 23. junija razstavlja slikarka Ida Šprah. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. PUCONCI - V prostorih občine je razstava osnovnošolskih učencev z naslovom Cvetje, simbol miru in sožitja med mladimi v.združeni Evropi. je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se znanje nemščine za osnovne in srednje šole - Išče se znanje latinskega jezika - Išče se znanje programiranja v jeziku Delphi Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. jezik - govorno in pisno; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI POMOČNICA VZGOJITELJICE; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B. VIDEM OB ŠČAVNICI POMOČNICA VZGOJITELJICE PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 12 mes.; do 27.06.00; OSNOVNA ŠOLA MIŠKA KRANJCA, V. POLANA 215B, VELIKA POLANA PRAVNIK REFERENT V IZVAJANJU-REŠE-VANJU ZAHTEVKOV(LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; ostali pogoji: SLOVENSKO DRŽAVLJANSTVO; do 23.06.00; ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA, KOCLJEVA ULICAJ2/D, MURSKA SOBOTA PREDMETNI UČITELJ TELESNE VZGOJE UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE Z DOPOLNJEVANJEM GOSPODINJSTVA; nedoločen čas; 3 1. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 23.06.00; OSNOVNA SOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI SOCIALNI DELAVEC SVETOVALNI DELAVEC; nedoločen čas; 5 1. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: SPOSOBNOST OPRAVLJANJA DELA Z UČENCI Z M OTNJAMIV VEDENJU OSEBNOSTI IN S TEŽAVAMI V BRANJU IN PISANJU; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE(VS) UČITELJ MA.FHV; določen čas 12 KINO Murska Sobota Četrtek, 22. junija: ob 18. 00 ameriška kom. drama Človek z Lune, ob 20.00 ameriški zgodovinski spek-tatel Gladiator Petek, 23. junija: ob 18.00 Človek z Lune, ob 20.00 Gladiator Sobota, 24. junija: ob 18. 00 in 21.00 Gladiator Nedelja, 25. junija: ob 18. 00 in ob 21.00 Gladiator Sreda, 28. junija: ob 20.00 amer, satira Dogma Ljutomer Sobota, 24. junija: ob 20. 00 ameriška črna komedija Lepota po ameriško Nedelja, 25. junija: ob 18. 00 in 20.00 Lepotica po ameriško KINO Rankovci Zaradi nepravilnosti pri kurjenju v naravi je zagorelo pšenično polje. Požar se je razširil na površino 1.700 kvadratnih metrov. Pogasili so ga gasilci iz Rankovec, Tišine, Sodišinec in Petanjec. Veliki Brebrovnik V naselju Krčevina so ormoški policisti ustavljali voznika kombiniranega avta, ki pa je nato pospešil hitrost in zavil na lokalno cesto v smeri naselja Veliki Brebrovnik. Čez nekaj časa je avto ustavil in pobegnil v gozd. Policisti so našli v avtu deset tujcev, ki jih je voznik (hrvaški državljan) ilegalno pripeljal v Slovenijo. Ljutomer Ljutomerski policisti in delavci urada kriminalistične policije Murska Sobota so prijeli P. S., M. B. in P. M. z območja PP Ljutomer, ki so se ukvarjali v vodenjem tujcev (seveda za denar) čez mejo. Zoper vse so podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo, zato se obeta sojenje. mes.; ostali pogoji: DIPL.ELEKTRO INŽENIR S PEDAGOŠKO-ANDRAGO ŠKO DOKVALIFIKACIJO; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČU-NALNIŠTVA (VS) UČITELJ-ORGANIZATOR INFORMACIJSKIH DEJAVNOSTI; določen čas 10 mes.; 11. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DIPL. ING. RAČUNALNIŠTVA Z PEDAG.-AN-DRAGOŠ KO DOKVALIFIKACIJO; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA PRIPRAVNIK-ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR (LOKAC., GRADB..UPOR. DOVOLJENJA); določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; do 30.06.00; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA SVETOVALEC I.ZA POSEGE V PROSTOR,VODENJE ZAHTEVNEJŠIH UPRAVNIH POSTOPKOV; nedoločen čas; 4 1. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: PREISKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA DE JANJE V UPRAVNEM POSTOPKU, POSKUSNA DOBA 3 MESECE; do 30.06.00; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA PROFESOR PODALJŠANEGA BIVANJA;' določen čas 12 mes.; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10. LJUTOMER; št. del. mest: 2 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI; št. del. mest: 2 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 23.06.00; : 'O' NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. OOPS! I DID IT AGAIN - Britney Spears 2. GLORIOUS - Andreas Johnson 3. FLY ON THE WINGS OF LOVE - Olsen Brothers 4. MY STAR - Brainstorm 5. SHE'S GOT ALLTHE FRIENDS - Chumbawamba 6. AFTER THE RAIN HAS FALLEN - Sting 7. THE TIME IS N0W - Moloko PREDLOGI: SUMMER MOVED ON - A-ha BEAUTIFUL THAT WAY - Noa ZASTAVE - Parni valjak LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NOCOJ JOČE NEKO SRCE - Tulio Furlanič 2. MOJE SRCE - Natalija Verboten 3. LUNANANI - Siddharta in Vlado.Kreslin 4. POŠLJI MU VETER POZDRAV - Majda Arh 5. MINI BIKINI - Kingston 6. MOJA SIMPATIJA - FoxyTeens 7. NE USTAVI ME NIHČE - Anja Rupel PREDLOGI: MALI SVET - Kondor’s Band POSKUSI POZABITI - Miran Rudan GLAS SRCA - Twins LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. ZALJUBLJENO DEKLE - Jože Bohorč s prijatelji 2. KRALJESTVO NAŠE SREČE - Čuki 3. KOVAŠKI ŠPRICER - Štirje kovači 4. ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI - Vesele Štajerke 5. ZAVRISKAJ NA VES GLAS - Mitreji 6. AVTO MOJ NE VE - Kvintet Dori 7. SEZIMO Sl V ROKE - Nagelj PREDLOGI: VINSKA KRALJICA - Tornado SANJAJ Z MENOJ - Ans. Lojzeta Slaka ZA VSAKEGA NAJ SONCE SIJE - Šibovniki Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 29. junija 2000, na naslov: Murski val Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 25 - GLASUJEM ZA SKLADBO I NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: I OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, RČGAŠOVCI; št. del. mest: 2 ’ UČITELJ ZA ODDELEK PB NA PREDMETNI STOPNJI (UČITELJ ZA KEMIJO IN MATEMATIKO); določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in jtisno; do 23.06.00; OSNOVNA SOLA GRAD, GRAD 172E, GRAD UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in _pisno; do 23.06.00; OSNOVNA SOLA GRAD, GRAD 172E, GRAD UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in jtisno; do 23.06.00; OSNOVNA SOLA GRAD, GRAD 172E, GRAD PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI UČITELJ PODALJŠANEGA BIVANJA; določen čas 12 mes.; 3 1. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO UČITELJ RAZREDNEGA POUKA, SOCIOLOG, PEDAGOG); do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI UČITELJ V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA; določen čas 12 mes.; do 27.06.00; OSNOVNA ŠOLA MIŠKA KRANJCA, VELIKA POLANA 215B, VELIKA POLANA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 27.06.00; OSNOVNA ŠOLA MIŠKA KRANJCA, VELIKA POLANA 215B, VELIKA POLANA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; do 27.06.00; znanje slovenskega in madžarskega. jezika, DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK -DOBRONAK UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 27.06.00; znanje slovenskega in madžarskega jezika, DVOJEZIČNA OSNOVNA SOLA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK -DOBRONAK; št. del. mest: 1 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 27.06.00; znanje slovenskega jezika, OSNOVNA ŠOLA KOBILJE, KOBILJE 32A, DOBROVNIK PROFESOR ZA VZGOJNE PREDMETE UČITELJ ICA LIKOVNE VZGOJE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: možnost dopolnjevanja obveze; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ. SVETI JURIJ 13, Rogašovci ■PROFESOR SLOVENŠČINE PROFESOR SLOVENSKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 23.06.00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B. VIDEM OB ŠČAVNICI PROFESOR ANGLEŠČINE PROFESOR ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; do 23.06.00; OŠ BELTINCI, PANONSKA ULICA 35B, BELTINCI PROFESOR FIZIKE PROFESOR Fl-THV; določen čas 12 mes.; do 23.06.00; OŠ IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER PROFESOR RAČUNALNIŠTVA Z MATEMATIKO UČITELJ KITARE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: UČITELJ KITARE; do 27.06.00; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA-LENDVA AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA GODALA UČITELJ VIOLINE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 27.06.00; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA - LENDVA AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA PIHALA IN TROBILA UČITELJ FLAVTE; nedoločen čas, polovični delovni čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 27.06.00; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA-LENDVA; ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 20. 6. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 20. 6. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,8935- 14,8958 15,0380 Francija 1 31,2427 31,2476 31,5458 Nemčija 1 104,7836 104,8000 105,8000 Italija 100 10,5842 10,5859 10,6869 Švica 1 131,2113 129,9195 132,4840 ZDA 1 212,7026 212,7359 214,7658 Dobro je vedeti, če se odpravljate v tujino Western Union Money Transfer Če nujno in hitro potrebujete denar, vam v Pomurski banki lahko pomagamo! Prek svetovnega omrežja za hitro pošiljanje denarja - Western Union - lahko dvignete denar v nekaj minutah na kateremkoli od več kot 50.000 vplačilno-izplačilnih mest po svetu. Če ostanete brez denarja in tudi brez dokumentov, pokličete svojce ali prijatelje. Ti v katerikoli enoti Pomurske banke vplačajo želeni znesek v tolarjih, vi ga pa že čez nekaj minut lahko dvignete v krajevni valuti na najbližjem vplačilno-izplačilnem mestu. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 22. junij, četrtek, AHACIJ 23. junij, petek, KRESNIK 24. junij, sobota,___________ JANEZ 25. junij, nedelja,_____Dan državnosti 26. junij, ponedeljek,________STOJAN 27. junij, torek, ___________ EMA 28. junij, sreda, HOTIMIR Do 21. junija se je dan podaljšal za 14 minut, do konca meseca pa se bo skrajšal za 3 minute. Sonce je stopilo v znamenje raka 21. junija ob 3.46, in to je bil začetek poletja. Evropsko nogometno prvenstvo Športna napoved Tekmovanja na evropskem nogometnem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem so na vrhuncu. Dosedanje tekme so že pokazale vrednost posameznih moštev, zato bo nekoliko lažje napovedati, katere reprezentance imajo največ možnosti za naslov evropskega prvaka. V športni napovedi vas sprašujemo za vrstni red prvih treh reprezentanc. Glasovalni listek pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, najpozneje do petka, 23. junija 2000. Pravilne napovedi bomo-izžrebali in nagradili. Športna napoved EURO št. 3 Vrstni red reprezentanc: 1.______________________ 2. 3. Ime in priimek: Naslov: 1. NAGRADA BARVNI TELEVIZOR V VREDNOSTI 50.000,00 SIT NAGRADO PODARJA PRODAJNI CENTER KEGL Gorička 8, Černelavci tel.: 252 217, 252 210 V dvoje je lepše Anton Filipič iz Radoslavec je imel prijatelja Roberta iz Koračic pri Tomažu, on (Robert) pa sestro Alenko. Prijetno usodno je bilo srečanje - druženje trojice pred štirimi leti in pol v neki gostilni. 34-letni Anton, ki pa ga ogovarjajo Zvonko, je mlajši sin zakoncev Antona in Angele. V nasprotju z bratom Marjanom, ki je postal poklicni šofer, je on (Anton) zelo vzljubil delo na domači kmetiji. Le-ta obsega deset hektarjev obdelovalne zemlje. Redijo razno govejo živino, imajo pa tudi vinograd. Starša sta vesela, da je ostal doma. 23-letna Alenka pa je po poklicu slaščičarska delavka, ki pa v tem poklicu ni veliko delala. Pojavil se je pač Anton oziroma Zvonko in jo odpeljal v novo hišo, ki so jo zgradili Filipičevi ob starejšem stanovanjsko-gospodarskem poslopju. Alenka se je odlično vživela na novem domu. Tudi s taščo se dobro razumeta in zaupa se ji kot lastni materi. Te na žalost že nekaj let nima. Zvonko in Alenka sta se pred kratkim poročila na matičnem uradu v Ljutomeru, nato pa sta si podala še zakrament svetega zakona v malonedeljski župnijski cerkvi. Nevesta je, kot je običaj, prevzela možev priimek Filipič. Na poročni fotografiji, ki jo je posnela ljutomerska fotografinja Marija, je - kot vidite - tudi njuna dve leti stara hčerkica Diana. Gostija je bila v radoslavskem gasilskem domu, svatov je bilo osemdeset, igral pa je ansambel Interval. - Š. S. Katrinke s pomurskimi glasbeniki navdušile Praznik občine Kuzma V spomin na vojno Z a praznovanje občinskega praznika so v občini Kuzma izbrali 2. julij, ki je povezan z osamosvojitveno vojno pred devetimi leti, ko so se vodili boji za stražnico in mejni prehod v Kuzmi. Letos ga bodo praznovali prvič, prireditve v njegovo počastitev se bodo začele jutri, končale pa v nedeljo, 2. julija, z osrednjimi slovesnostmi. Na slovesni seji občinskega sveta bodo prvič podelili občinska priznanja, sledil bo kulturni program, kjer bodo ob 9-letnici osamosvojitve posadili tudi spominsko drevesce. Po položitvi temeljnega kamna za večnamensko zgradbo bo pred občinsko zgradbo osrednja prireditev s kulturnim in zabavnim programom, na njej bodo predstavili občinski grb in zastavo ter razglasili najbolj urejene vasi in šole v občini Kuzma. Na parkirišču ob tromeji bo jutri srečanje in zabavno-tekmovalne igre delavcev občinskih uprav iz UE M. Sobota, v soboto bodo predali namenu obnovljeno regionalno cesto v Doliču, v nedeljo pa še obnovljeni odsek lokalne ceste na G. Slavečih. S prireditvami ob prazniku bodo nadaljevali konec prihodnjega tedna, ko bodo v petek v Matjaševcih odprli modernizirano cesto proti Heindlerju, v soboto pa še gozdno učno pot Tromejnik. Ta dan bo na športnem igrišču na G. Slavečih tudi srečanje športnih društev z G. Slaveč, Avstrije in Porabja ter turnir v malem nogometu. L. KOVAČ ■ torek zvečer je v restavraciji soboške Zvezde spet zaigral JUKEBOX. Javna radijska oddaja Murskega vala, druga po vrsti, ki obeta v nadaljevanju veliko dobrega muziciranja različnih glasbenikov, je izpolnila pričakovanja. Tokrat so bile glasbene gostje dekleta iz terceta Katrinas - Katarina Habe, Marija Pirnat Trampuž in Eva Hren, ki so ob Spremljavi domačih glasbenikov - Igorja Laloviča na pianinu, Iztoka Rodeža na kitari, Petra Bezneca na kontrabasu, Ferija Sevra na bobnih in tokrat izjemoma voditelja Jukeboxa Boštjana Rousa na klarinetu - poskrbele za nepozabno razpoloženje. Tercet Katrinas je ženska vokalna zasedba, ki letos praznuje deseto obletnico, njihov repertoar pa je sestavljen iz jazzovskih standardov in evergreenske glasbe petdesetih in šestdesetih let, tujih in domačih. Dekleta so vajena peti z velikimi orkestri in izvrstnimi glasbeniki, v tako »odbiti« varianti pa po njihovih besedah še niso nastopile. Juke-boks je namreč javna radijska oddaja, v kateri izvajalci praviloma prvič zaigrajo skupaj, torej brez vaj in predhodnih skupnih priprav. Ampak razpoloženje v polni restavraciji Zvezde v Murski Soboti je bilo • VESTNIK znova preseneča in nagrajuje pravo, tako kot je bila prava glasba, ki smo ji lahko prisluhnili. Sicer pa, naslednji Jukeboxv restavraciji gostišča Zvezda v Soboti bo spet 18. julija, ko bo glasbeni gost Bela Somi, ki ga večina bolj pozna kot vodjo skupine Kon-trabant, sicer pa je Bela Prekmurec, včasih doma v Lendavi, zdaj v Domžalah. Kdo bodo glasbeniki, s katerimi bo Bela zapel, tokrat še ne bomo izdali. Ob kakšni drugi priložnosti. Skratka, Jukebox je uspel tudi tokrat in upamo lahko le, da bo vedno tako, kot je bilo tokrat. Po krajšem oddihu in sprehodu tihega predsednika vlade Janeza Janše po holmih moravske občine je velikemu kapitalskemu oživitelju pomurske ravnice Alojzu Glavaču takoj zaukazal rekonstrukcijo magistralne ceste proti Krncem. Tako so zapore na cesti že postavljene, buldužerji in asfalterji pa so tudi dobili ukaz o strateškem premiku na to magistralno cesto. * * * Jože Kovač se je opravičil, ker se ni mogel udeležiti otvoritve obnovljenega tekstilnega oddelka v soboški Blagovnici. Svojemu nasledniku Alojzu'Režonji pa je sveto obljubil, da takrat, ko bo ponovno odpiral bife v Šopingu, zagotovo pride in je pripravljen prerezati celo trak na otvoritvi. k k k Soboško alternativno prista-jališče za balonarje ima ob odru za sestop že ustrezno bakreno svetlobno oznako -streho namreč. * * * Anju Mariška - Kletna je ugotovila, da je edina, ki dobiva vabila na sestanke madžarske narodne skupnosti v slovenščini. Vsi drugi vabljeni Slovenci, predvsem novinarji, jih dobivajo izključno v madžarščini. Ob tej perverznosti in na ta način izraženem odnosu do države, v kateri živijo, pa nimajo sramu in zahtevajo od Zdravstvene zavarovalnice dvojezične, ekrane za žigosanje novih zdravstvenih kartic. * * * Frank Šlihthuber je pridobil Ivana Zidarja, da se po izstopu iz Olimpije vključi v NK Križevce, ki na nogometni borzi že na veliko kupujejo. k k k Dušan Bencik je vložil protest pri Tiborju Čarniju, šefu od kapi zadetega Gidgrada, ker ta ne nadaljuje tradicije svojega predhodnika, ki je v enem od salonov Moravskih Toplic na veliko sprejemal poslovne partnerje. Koliko to vpliva na slabo drsnost novega tobogana, ki je še brez vode, ni znano. . k k k Po postavitvi nove vlade se Triglav še ni stresel. O tem, ali lahko pričakujemo kak rahel potres, sir Carli, sicer novopečeni kapitalski upravlja-lec državnega premoženja, še ne daje izjav. Potresa in škode se boji tudi Milan Kučan - Sezonec, ki je izreden ljubitelj gora. k k k Visoki mednarodni uradnik Andrej Horvat je v Bruslju že poldrugi mesec na specializaciji iz regionalnega razvoja nogometa. Obstaja namreč realna možnost, da bo EU po prečudovitem vtisu, ki ga bo naredila naša reprezentanca na Euru 2000, s katerim od svojih programov začela podpirati tudi »fuzbalske dile«. Tega so se začeli bati kame-radis soboške terase. k k k Kljub namigom, da bodo po skupščini v Radenski nehali točiti bevando, je obveljal sklep, da se zaradi suše bevan-da toči še naprej. KESWl KONJ