MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUCvOoLAVJ J u ~ Št. 234 List izhaja vsaki d 3 mesece L 22.—, L 6.50 več. — Po v širokosti 1 kolor niče, zahvale, p /te^j ačunjena (C. C. con la posta) v Trsta« v soboto« 5« novembra 1927. - Leto VI. Posamezna številka 30 cent. Le(?si«k Ul deljka. Naročnina; za 1 mesec L 8.—, leto L 75.—, v inozemstvo mesečno st. — Oglasnina za 1 mm prostora ^trgovske in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-, * _ ..50, oglase denarnih zavodov L 2.—. prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravništvo: Trst {3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost», Poduredništvo v Gorici: ulica Giosuž Carducci št. 7, L n. — Telef. št. 327, Glavni in odgovorni urednik: proL Filip Peric. Opozicija v Rusi)! MOSKVA, koncem oktobra. Uprav pred desetimi leti, 23. oktobra 1917, je Lenin, ki se je takrat skrival W gozdovih prsi Petrogradu, sklical tajno sejo osrednjega odbora boljševiške stranke, da na njej brani svojo tezo o potrebi oborožene vstaje proti začasni vladi. Tiste seje osrednjega odbora so se udeležili naslednji bolj&eviki: Stalin, Sverdloiv, Uricki, Dzeržinski, Tro c ki. Kamen je v, Zinovjev, Lomov, Sokolili kov, Bubnov in g.y KcJontajeva; z Leninom torej 1Z oseb. Odločitev je padla, kakor si jo je Lenin želel; samo dva sta glasovala proti, Kamene v in Zinovjev. Odbor je začel razpravljati o tehničnih pripravah za izvršitev državneg-a prevrata. Trocki se je bil postavil prav odločno na Leninovo utiran, čeprav je bil Še prav miladl član boljševičke stranke (od julija 1917). Njegov energični nastop je imponira! in od takrat je začel igrati eno izmed gO&vnah. vlog- v sovjetski revoluciji; v svetu ljudskih komisarjev mu je bila poverjena &kjri> za zunanje zadeve — znak, da je užival pri svojih tovariših iiaredno zaupanje. Baš deset let je preteklo od onega zgodovinskega dne ko je bil sedaj, 23. oktobra 1927, Trocki izgnan šz vrst boljševičkih voditeljev, obsovražen in preziran od onih, ki imajo sedaj vso oblast v svojih rokah. Po-tii.siniili eso ga popolnoma K 50-zadje — postal ie navaden član komunistične stranke. Trocki je bil duša takozvane-ga vojnega komunizma, ki je doživel polom in je bil zamenjan z Leninovo novo ekonomsko politiko. Svojim prvotnim idejam se ni hotel odpovedati in tako je prišel v nasprotje z Večino vladajočih. Proti svojim nasprotnikom je nastopal s skrajno brezobzirnostjo; v svojih napadih, tudi osebnih, ni izbiral besedi. Vsi ti njegovi... grehi so povzročili, da so mu v stiranki zlomili vrat in ga izpostavili sramoti. S sestanka «sovjeta starejših^ ki se je pred nedavnim vršil v Leningradu, so Trocke-ga takorekoč spodili. Prišel je na zasedanje 16. oktobra, ko so se bile razprave že pričele. Nikogar ni bilo, da bi stopil k njemu in ga povedel na mesto za delegate. Pri vratih je moral ostati, a ko je začel govoriti Ri-kov, je na tihem izginil. Teden dni pozneje, na plenarni seji osrednjega odbora komunistične stranke in osrednje komisije ni bil več tako tih. O priliki razprave o manifestu osrednjega odbora ie prišlo do izbruha. Opozicija se z besedilom manifesta ni strinjala. Trocki se je razgrel. Padle 30 mnoge ostre besede na naslov današnjega vodstva, besede, ki so donele kakor eksplozija gne-A-a in dolgo zadrževane jeze. Trocki se je umaknil, a ne 11a tihem; odšel je neupogujen, kakor odide odkrit in neustrašen nasprotnik. Njegov nastop je učinkoval kakor olje na ogenj. Dal je povod za njegovo in Zinovjeva izključitev iz osrednjega odbora. Povod, zakaj vzrok je že prej obstojal. Ka.j se je bilo zgodilo? Opozicijske skupine so se po mnogih izjalovljenih poskusih slednjič vendarle zedinile za enoten program, s katerim so nameravale nastopiti na 15. kongresu komunistične stranke, ki se bo vršil v decembru. Poseben proglas, ki je zelo obširen. so izdelali Trocki, Zinovjev in Muralov. Sestavili so ne samo ostro kritiko današnjega vodstva in kritiko leninizma, marveč tudi program nove komunistične stranke, ki je precej v sorodu z nauki nemških in f ra noskil 1 re vo 1 u cionar c e v tipa Maslova, Ruth Fischerove, Suvarina. Trocki je vi pristaši, pa tudi nekom uništi, so tisoče in tisoče teh progla-sov razmnožili. Tiskali so ga tajno v neki moskovski državni tiskarni. Obenem z ra.zšir jeva njem proglasa so nabirali tudi podpise za nov komunistični program, tako da bi bil kongres, najvišji organ stranke, prisiljen vzeti v pretires predlog opozicionalcev. 3'udi tel j i stranke pa so za ta na- črt doznali in* za čeli preganjati člane opozicije. Izključili 90 vsakogar, ki so ga zasačili, da je delal propagando za novi program. Trocki in Zinovjev sta se odločno potegnila za izključene pristaše. Pa ni nič pomagalo. Trocki se je jezil, da se pod firmo strankarske discipline skriva despotizem večine, pa ga niso poslušali Opojzicija je kljub temu nadaljevala s propagando in nabrala že kakšnih 20.000 podpisov. Na seji osrednjega vodfitva so njeni zastopniki zahtevali podaljšanje predkongresne razprave, a večina je predlogr odobrila. Trocki se je spet raiz jezil; vstal je in izjavil, da ne polaga na kongres nobene važnosti, ker, bo tudi letošnji samo lažnjivo !ogledalo, zakaj večina bo dovolila udeležbo in besedo samo svojim ljudem. Nato je odšel. Osrednji odboi- je ugotovil, da delovanje opozicije ni v skčaflu z obljubami, ki so jih dali njeni voditelji 8. avg-ujsta t. 1., ter je radi tega izključil iz svoje srede Troickegu in Zinovjeva Kljub temu pa bo ptrišla razprava o delovanju opozicije na dnevni red kongresa. Že sedaj je gotovo, da bo zelo živahna in bo tudi dolgo trajala Stališče opozicije bosta najbrž branila Kamenev in pred vsem Rafkorviski, v katerem mno-gii vidijo novega človeka. Samo Rakovskemu bi se znalo posrečiti, da najde kakšen kompromis med opozicijo in večino. v podrobni razprodaji RIM, 4. On. Turati, on. Bottai in on. Bisi so dali v imenu fa-šistovske stranke in mini&trs tev za korporacije ter gospodarstvo razposlati vsem političnim tajnikom fašistovskih pokrajinskih zvez daljšo okrožnico, katera vsebuje sklepe, ki so bili sprejeti na včerajšnjem sestanku osrednjega medsindikalnega odbora v zadevi določevanja cen v podrobni razprodaji. Nadzorstvo nad cenami je bilo namreč, kot znano, začasno poverjeno pokrajinskim medsindi-kalnim odborom, katerim predsedujejo fašistovski pokrajinski politični tajniki. V okrožnici se opozarjajo pokrajinski fašistovski tajniki na veliko važnost vprašanja cen, ki so se sicer znatno znižale, a se še nikakor niso prilagodile kvoti 90. Določanje cen bi ne mogio v nobenem slučaju rešiti tega zamotanega vprašanja, pač pa lahko izvajajo v tem pogledu d ob 1 ot voren vpl iv p okraj inski metisindikaini odbori, v katerih so zastopani vsi gospodarski činitelji pod vodstvom fašistovske stranke. Pokrajinski medsindikatni odbori, katerim so bile poverjene funkcije odborov za določevanje cen, bodo morali imeti pri svojem tozadevnem delovanju vedno pred očmi naslednje cilje: 1. Dognati proizvodne stroške, to je prvotne cene neobhodno potrebnih življenjskih potrebščin, navedenih v naslednje navedenem seznamu. Pri tem bo treba upoštevati kakovost blaga. Prvotne proizvodne cene naj ugotovijo odbori s pmčjo podatkov trgovinskih in obrtnih zbornic, informacij, zajetih pri organizacijah proizvajalcev in iz trgovskih krogov, predvsem pa na podlagi cenikov neposredno na različnih trgih, ki obstojajo v trgovinskih središčih posameznih pokrajin. 2. Ugotoviti vse stroške, ki se registrirajo do onega trenutka, ko pridejo neobhodno potrebne življenjske potrebščine v podrobno razprodajo, ter določiti na podlagi prvotnih cen in polnejših stroškov osnovne cene blaga v podrobni razprodaji. 3. Zgoraj omenjenemu načinu ugotavljanja prvotnih cen in določevanja osnovnih cen v podrobni razprodaji so podvržene sledeče življenjske potrebščine: Riž, testenine, sveže goveje meso, zmrznjeno goveje meso, sir raznih vrst, polenovka, tunina v olju, oljčno olje, mleko, sladkor, surova kava, mast, surovo maslo, turščična moka, fižol, bob, leča in še nekatere druge. V nadaljnjem določa okrožnica naloge občinskih načelnikov, trgovinskih udruženja prefektov, osrednjega užatninskega urada, pa tudi kazensko postopanje proti trgovcem, ki bi kršili tozadevne odredbe. V okrožnici se priporoča občinskih oblastim naj ne izdajejo dovoljenj za o-tvoritve novih trgovin. Medsin-dikalndm odborom je naročeno, naj skrbijo tudi za vzgojo kon-z umen tov, ki so v marsičem sami krivi, da cene še niso padle v eni meri, kakor bi bile morale pastL Protestna noto vodstvu fantovskega mornariškega udruženja GENOVA, 4. Po mučnem uti-su, katerega so napravile v mornariških krogih nepremišljene izjave profesorja Ginnija, je razposlal komisar f asi stovskega mornariškega udruženja 00. Magrrini glavnim italijanskim listom sledečo protestno brzojavko: «Biik> je pričakovati, da bo inozemski in posebno Se jugo-slovenski tisk izrabil našo težko nesrečo v svrho zlobne gonje in obrekovanja.. Če gledajo italijanski mornarji na take pojave z zaničevanjem, je pa na drugi strani nedopustno, da se drzne Italijan in celo visoko kulturen človek profesor Ginni izrekati v tujem časopisu svojo sodbo o pofrumu in požrtvovatb nosti posadke parni ka «Princi-pessa. Mafalda» o priliki njene tragične potopitve, ko pa je iz; gubilo poveljništvo pamika 40 odstotkov svojih članov, med katerimi je tudi poveljnik ladje, in ko je to dejstvo vzbudilo občudovanje poveljnikov inozemskih ladij, ki so prihitele na pomoč. Fašistovsko mornariško udruženje protestira proti taki lahkomiselnosti, ki je vredna vsega obsojanja, in želi, da bi biia ta lahkomiselnost primerno kaiznovana.» s v Neaplju španski krat] na otoku Capi! NE APEL J, 4. Danes ob 9. uri se se ukrcali vojvode di Plstoja in di Bergamo na parnik «Regri-na Elena» ter se odpeljali na otok Capri, da tam pričakujejo španskega kralja alfoniza XIII. Ob 9.45 se je uikrcal španski kralj v spremstvu prestolonaslednika Humberta na torpedo-lovec «Francesco Nullo» ter se ob 10. uri odpeljal proti otoku. Izlet kralja Alfonza XIII. in prestolonaslednika Humberta na otok Tiberija se je vršil v privatni obliki. Popoldne so se gostje spet povrnili v mesto. V val u ni palači se je danes vršil sestanek, na katerem je bil določen spored jutrišnjih slavnosti ob priliki poroke vojvode delle Puglie s francosko princezinj Ano. Jutri ob 10. uri bo krenil poročni sprevod, ki ga bodo tvorile dvorne kočije, v katerih se bsta vozila ženin in nevesta in drugi visoki udeleženci poročnih slavnosti, krenil iz kraljevske palače na Ca-podimonte proti kraljevski palači v Neaplju. Po končanem poročnem ceremoniju se bo vršil v tej kraljevski palači obed, za tem pa se bodo poročene a in s vat je spet odpeljali v kraljevsko palačo na Cajpodimonte. RIM, 4. Kakor doznava agencija «Informatore della Stam-pa», bo poslal načelnik vlade jutri povodom poroke vojvodi delle Pugiie in francoski prin-ceziniji Ani svoje čast i tke in voščila. Kralj potuje v Neapelj RIM, 4. Njegovo Veličanstvo kralj se je na svojem potu v Neapielj, kjer se namerava udeležiti poroke vojvode delle Pugiie s francosko princezinjo Ano, ustavil v Rimu. Sprejel je načelnika vlade, s katerim se je dolgo časa raizgovarjal. Davi ob 10.30 se je podal vla-dar v razstavljalno palačo ter si ogledal državno Žitno razstavo; pri ogledu ga je spremljal on. Acer bo. O razstavi se je kralj izrazil zelo pohvalno. Brzojavka albanske zwe— »Vatra* ministrskemu predsedniku RIM, 4. Predsednik albanske zveze «Vatra», v kateri se zbirajo albanski izseljenci y Ajo&e- riki in ki je tudi za Albanijo velikega gospodarskega in političnega pomena, je poslal načelniku vlade brzojavko z vsebino poslanice, ki jo je predala zveza «Vatra» Družbi narodov. Ta poslanica se glasi: Nekaj nasprotnikov albanske vlade, ki prebivajo v Bostonu, je pred nekaj meseci ustanovilo albansko organizacijo «Bijt in Shqiperise» z namenom, da bi s tem škodovali albanski zvezi «Vatrft». Ta organizacija, ki v lisnici ne deluje, pošilja dan za cLnem Družbi narodov v slabi angleščini sestavljene proteste. To se je dogodilo tudi v tem tednu in je bil protest naperjen siroti tiranskemu paktu. Družba narodov naj bi vzela na znanje, da nima albanaka tzveza «Va-tra», ki že dolgo oi>stoj in ki je edina presnet predstavnica Albancev, ki preibivajo v Ameriki, s temi protesti ničesar skupnega: Tiranski pakt ne krši v nobenem oziru neodvisnosti Albanije. To poslanico je podpisal Ahi-lej Tasi, predsednik albanske zveze «Vatra». Povratak letalca Maddalena ▼ Italijo SESTO CALENDE, 4. Včeraj se je povrnil poveljnik s svojima tvarišema v Italijo. Od J?, oktobra dalje je trajal njegov pOlet okrog: Evrope. Včeraj je 'zapustil Amsterdam in se je namenil pristati Sele v Sestu Calonde. Toda zelo neugodno vreme ga je prisililo, da je pristal na Renu v bližini Kolina. Poslednji del njegovega poleta okrog: j© proga Šesto Calende-Rian. . Komunisti Iz Blelle Pred obravnavo pred posebnim tiibunalom RliM, 4. Prihodnji pondeljek se bo pričel pred posebnim tri-bunalom proces proti 10 komunistom iz Bielle, ki so obdolŽeni, da so snovali zaroto proti državnim oblastem, da so razširjali letake, hujskajoče k uporu, in pred vsem, da so se dne 30. januarja in dne 6. februarja t. 1. posvetovali v Colognu in Valle S Nicoloso o atentatu proti načelniku vlade. Vsi obtoženci so razen enega do sedaj še nekaznovani. Državnega pravdnika bo zastopal cav. Bali are, obtožence pa bosta branila od v. Manaffe-ro Nikola in Rozen onih, ki so določene za interpelacije, posvetijo debati o državnem proračunu. Proti temu je protestiral poslanec Leon Blum, ki je zahteval, naj se Še pred odobritvijo načrta novega finančnega zakona, obravnava interpelacija o finančni politiki vlade. Poincare je svoj predlog umaknil. Zahtevo komunistov, naj se takoj prične z razpravo o interpelaciji poslanca Bertona. v kateri zahteva ta poslednji politično amnestijo, je poslanska zbornica s 402 proti 125 glasovom zavrnila. In takoj nato je pravosodni minister Barthou v imenu vlade izjavil, da je proti politični amnestiji. Selo IngoslooensKe skupštine BEOGRAD, 4. Danes se je po 10 dneh odmora spet sestala jugoslovanska narodna skupščina. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje razprave o Radičevi obtožnici proti ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru Vukićeviću. Seja je bila viharna in je morala biti prekinjena, tako da skupščina ni prešla na dnevni red. Dr. Kra-jač je namreč stavil nujen predlog', naj finančni minister takoj predloži skupščini načrt zakotna o izenačenju neposrednih davkov, o katerem je razpravljala že prejšnja narodna skupščina. Finančni minister dr. Marković je odklonil nujnost dr. Krajačevega predloga, češ da je nepotreben, ker bo vlada ob svojem času stavila tozadevne predloge. Na popoldanski seji, ki je bila tudi precej viharna, je vladna večina zavrnila obtožnico Radića proti ministrskemu predsed- niku in notranjemu ministru Vel ji Vukićeviću. Pogreb gospe Milene Žerjavove LJUBLJANA, 4. Danes ob 15. uri se je vršil pogreb gospe Milene Žerjavove, soproge jugoslo-venskega poslanca in ministra na razpoloženju dr. j a Gregorja Žerjava. Pogreba se je udeležila o^rjomna množica ljudstva iz Ljubljane in vse Slovenije. Zastopane so bile civilne in vojaške oblasti, mnoga društva in korporacije iz vse države. izJMjen Met na čehoslevaškega vojnega ministra DUNAJ, 4. Sinoči je bil izvršen na avtomobil čehoslovaskega vojnega ministra U držala, n apad, ki pa k sreči ni uspel. Minister se je imel včeraj zvečer povrniti iz Karlovih vari, kjer se je zdravil, v Prago. Svoj po-vratek pa je iz zdravstven, razlogov odložil. Pač pa se je v njegovem avtomobilu sinoči povrnila v čehoslovaško prestolnico njegova soproga. V bližini železniške postaje Podrsam se je neki neznanec, ki se je skrival v obcestnem jarku, približal avtomobilu, ki je privolil mimo, ter sprožil proti oknom dva strela iz puške. Krogli sta prebili okna in steno voza. A-tentator se je mogel radi temo umakniti in zbežati, ne da bi zapustil za seboj kakršnekoli sledove. HmMto slavila na fglsslova^iii Proti stavku j očim bo uvedeno disciplinarno postopanje? PRAGA, 4. Kakor javljajo listi, je prometno ministrstvo zagrozilo, da bo nastopilo proti pasivnemu odporu čehslovaških železničarjev z disciplinarnimi sredstvi in tudi z odpuščenjem iz služb. Zastopniki železničarjev pa so prepričani, da ministrstvo tega pač ne bo moglo storiti, ker se bo osobje točno ravnalo po predpisih. Danes dopoldne se je vnovič sestal izvrševalni stavkovni odbor, da se posvetuje o položaju. Odbor se nadeja, da ga bo ministrstvo v najkrajšem času povabilo k nadaljnjim pogajanjem. DUNAJ, 4. Doslej ni opaziti še nikak zastoj v železniškem prometu s Čehoslovaško. Osebni in tovorni promet se razvija popolnoma normalno. Dementi albansko vlade TIRANA, 4. Tiskovni urad albanske vlade odločno demeiiti-ra vest, katero je prinesel beograjski list «Politika», po kateri naj bi se bila vršila preteklo nedeljo v Tirani protiitalija.m 'va manifestacija. Albanski tiskovni urad izjavlja ob tej priliki, da se podobne tendenciozne vesti cd časa do časa razširjajo z namenom, da se vara svetovno javno mnenje in škodi življenjskim interesom mlade albanske republike. DNEVNE VESTI Proslava zmage Jutrišnji dan, nedelja, bo po vseh mestih Italije posvečen proslavi zmage italijanske armade. Kakor drugod, tako se bodo tudi v Trstu vršile razne slovesnosti. V našem pristanišču bo kr. Yacht Club «Adriaco» priredil skupno z društvom «Filonautica» veliko manifestacijo v čast junakom morja. Manifestacija, katere se bo udeležilo kakšnih 30 čolnov, se bo pričela ob 11. in bo trajala eno uro. Pozor mlinarji! Kakor smo že ja.vili, poteče v nedeljo, 6. t. m., rok za vlaganje prošenj v dosego obrtnice za mlenje! Kdor hoče torej ,še nadalje izvrševati mlinarsko obrt, naj vloži na kolkovni poli za dve liri prošnjo na prefekturo, opremljeno s potrdilom o vplačilu predpisane takse pri registrskem uradu ter s popisom mlinskega obrata Opozarjamo, da za velikansko večino naših podeželskih mlinov, ki oddajajo moko naravnost nazaj producentom žita, znaša predpisana taksa lir 100. Obrtnice se morajo vsako leto obnoviti. PAZITE NA DENAR! Po deželi kroži nekaj ponarejenih deseti irskih novcev ter nekaj dvolirskih, pri katerih je pokvarjen liktorski znak. Paziti je treba, da se tak denar ne sprejema, ker se ne more več oddati. Pona i^jeni deset liriki novci se spoznajo po šibkem žvenketu. Zbiranje za zrakoplov Rok za zbiranje prispevkov za zrakoplov se je podaljšal do 31. decembra t. 1. ZRAČNA PROGA BRINDISI-ATE-NE-CARIGRAD Hidroplani zračne proge za v Atene in Carigrad zapuščajo izhodiščno postajo Brindisi vsak torek in petek ob 10. predpoklne. Zadnji vlak, s katerim lahko dospe v Brindisi Še pravočasno korespondenca, namenjena 11a Grško ali 11a Turško, je vlak štev. 49, ki odpotuje iz Trsta vsako nedeljo in vsako sredo ob 20.10 proti Bologiii, kjer dobi zvezo z vlakom Št. 159, ki pri-pe v Brindisi vsak pondeljek oz. četrtek ob 24. II. •EDINOST* V Trsta, dne 5. noveml>. a 1S27. Iz tržaškega življenja t mmmmmm^m Avto podrl voznika Ko je 26-letni voznik Gvidon Taucer, stanujoč na Vrdeli-Cave £t. 1771, včeraj predpoldne korakal poleg svojega vosa, naloženega s kamenjem, ga je v ulici F. Severo neki avto. ki je privozil tik mimo voza, dregnil z blatobranom in ga podrl. Pri padcu se je Taucer precej hudo pobil po prsih in nogah, tako, da mu je moral prihiteli na pomoč zdravnik rešilne postaje, ki ga je dal nato prepeljati v mestno boIniš» nico. Nezgode pri delu V tovarni strojev pri Sv. Andreju se je včeraj popoldne ponesrečil 17-letni mehanik Marcel Grim, stanujoč v ulici Prato St. 7. Ko je v oddelku za montiranje strojev pilil velik cilindeT, je dregnil s pilo elektrovodno žico Žarnice, s katero si je svetil, in tako povzročil kratki stik. Pri tem je švignila iz žice iskra, ki je vžgala bencin, s katerim je mladenič od časa do časa snažil pilo. Nastal je velik plamen in kakor bi trenil, se je mladeniču vžgala «*obleka. prepojena z mastjo in oljem. Čeprav so ga navzo&ni tovariši naglo refiili plamenov, je vendar nesrečni mladenič zadobil hude opekline po obrazu, rokah in nogah. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj 3 tedne, ako ;ne bo hujšega. Njegovo stanje je nevarno. — 22-1 etni pomorščak Atili j Pahor, stanujoč pri Sv. Mariji M. zgornji št. 692, je včeraj popoldne snažil svojo kabino na parniku *Fiume», zasidranem v prosti luki Duca D'Aosta. Med delom je mladenič nehote dregnil posodo z raztopino jedke sode, ki jo je rabil pri snaženju, in tekočina mu je pljusknila na desno nogo ter ga hudo ožgala. Siromak je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, .kjer se bo moral zdraviti kakih 14 dni. Tragičen kanec sumljivega berača Predpreteklo noč se je odigral na dvorišču jetrošnice v ulici Co-roneo dramatičen, dogodek, ki ni še popolnoma pojasnjen. Okoli 23: ure je vo^ak, ki je stal na straži na dvorišču jetnišnice, začni sumljiv ropot, in ko se je orr! v tisto stran, je razločil v temi senco, ki se je plazila ob zidu, ki obdaja jetniško poslopje. Skoro istočasno je priletelo na dvorišče par debelih kamnov. Na vojakov alarm je prihitel poveljnik strainega oddelka narednik Vincenc Cosen-tino, ki je razpostavil dva vojaka p«*i zid, da preprečita vsak even-tuelen ubežni poskus od tiste strani, nato se je podal v spremstvu nekega drugega podčastnika in jetniškega paznika onstran zida, kjer leži še ne dograjena justična palača, da bi se prepričal, ali je tam vse v redu. Medtem sta vojaka, ki sta ostala na dvorišču, zapazila moško postavo, ki se je kobacala Čez zid. Vojaka sta ponovno pozrvala neznanca, naj se ustavi in sta* v znak svarila tudi uetreli-la v zrak. Ker pa tudi to ni nič i »dalo, je naposled eden od vojarkov ustrelil proti beguncu, ki se je zgrudil smrtno zadet in je kmalu nato izdihnil; krogla ga je zadela v prsa in mu predrla srce. Sprva se je zdelo, da je nesretnik kak jetnik, ki je skušal zbeža-ti, toda pozneje se je izkazalo, da je to 65-Ietni berač? Mihael Partot, brez stalnega bivališča. Kaj je starec iskal okoli zida jetnišnice ob tako pozni url, do sedaj ni bilo še mogoče z gotovostjo dgim-ti. — Po izvidu sodne komisije, ki je dospela na Mce mesta vfteraj zjutraj, je bik) truplo Pertota prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Jutri, na dan zmage Kakor je znano, se je praznovanje 4. novembra, ki je posvečen spominu zmage (Vittorio Ven eto), preneslo letos na nedeljo. Kot po vseh drugih mestih v državi, se bodo tudi v Gorici vršila večja slavja. Vojni pohabljenec profesor Oevald Ma^zzocco bo imel ob 10.30 dopoldne spominski govor v gledališču Verdi, nakar se bo razvil po mestu sprevod proti pokopališču junakov, kjer bodo bivši sobojevniki položili venec. Nedeljska slavnost v kapeli Sv. Justa Jutri, 6. t. m., se bodo vršile v cerkvici, ki se nahaja poleg sanatorija Sv. Justa (Villa San Giusto) v bližini južne postaje cerkvene slavnosti na čast patronu sv. Justu. Zjutraj se bodo brale &tiri maše: ob 6.30, 8.S0, 9. in slovesna maša ob 10., pri kateri bo svirala tudi godba. Tudi popoldan ob 17.30 se bo vršila popoldanska pobožna slavnost s slovesnim blagoslovom. Novi zvonovi V Gab^r j ah pri Sovodnjah so dobili nove zvonove, katere Je v Gorici že blagoslovil knezonad-žkof dr. Sedej. V kratkem jih bodo obesili na zvonik. Nov pote&t&at V Anhovo je imenovan za pote-štata vit. Humbert Cazzarolo. Še o veliki tatvini v Zagrebu. Zadnjič smo poročali, da so policijski agentje izsledili Roberta Blažiča in njegovo družico Reziko, ki sta odnesla iz Zagreba 350 tisoč dinarjev ter zbežala v Italijo, katere podanika sta. Listi prinašajo sedaj razne podrobnosti o tem dogodku. Ko sta zakonca nenadoma zbežala iz Zagreba, nista zapustila za seboj nobenih sledov. Gospodinji, pri kateri sta stanovala. sta pustila v sobi listič, na katerem sta ji naročila, naj vzame 10.000 dinarjev, ki leže pod zglavjem njihove postelje, in naj plača z njim dolgove, ki sta jih za seboj pustila. Ker so jugoslovanske oblasti vedele, da sta zakonca italijanska podanika, so takoj sumile, da sta jo udarila proti domu. Zato so ju-goslovenski policijski agenti dobili potrebno dovoljenje, da smejo tičke zasledovati v Italiji. Na Reki in v Opatiji so takoj našli sled za njima, ki je vodila proti Trstu in od tam v Gorico. Zakonca sta se namreč v hotelih in lokalih, kjer sta prenočevala, zapisovala on kot Robert Biau, ona pa je bila tako neprevidna, da je podpisovala svoje ime, ki ga je nosila, ko še ni bila poročena, namreč Rezika Živkovič. Zasledovali so jih prav po filmsko. Lopov je bežal v avtomobilu, jugoslovanska policija pa ga je preganjala tako rekoč v koraku, dokler ga niso končno aretirale tukaj »nje oblasti, avizirane od jugoslovanske policije. Pil prekoračenju meje sta poi.lagala Bla-?iču dva tihotapca: bivži financar Kikin in njegov svak. Uro je na&eL Brigadir Gaetano Grazioso je uaJel j?redvČerAj6nii» na »lici Corso V. E. uro z verižico. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi na o-rožniški postaji v ulici Nazario Sauro. * Poštenjak. Marešjalo Pavel PaoJucci je našel te dni na ulici Mazzini listnico z različnimi dokumenti ter z 265 lirami. Ko si je mareSjalo ogledal dokumente, je spoznal, da je najdena listnica z vso svojo vsebino last Viktorja Misleja, gostilničarja. v Vrh polj u nad Vipavo. Nesel je listnico <»a orožnižko postajo, ki jo je oddala orožnikom v Vipavo, kateri so jo izročili lastniku. Za to svoje dejanje marešjalo ni zahteval nobene nagrade. Avto in bicikalj Trinajstletni Milan Lasič iz Vrtojbe se je vozil na kolesu proti Gorici, ko mu pridrči nasproti avto št. 377(5-06 in ga z veliko silo sune v jarek, tako da je dobil precej hude poškodbe ,po nogah in obrazu in ga je moral Zeleni križ prepeljati v mesto, kjer je dobil prvo pomoč v obvezah in mazilih. Avto se ni nič zmenil za ranjenca in je kar dalje vozil. Lasič pa si bo izlet zapomnil. Turk Matej, star 65 let, je vozil skozi Volčjo drago, kar mu pri drvi nasproti avto in ga vrže s ceste, nato pa znova oddrvi. Turka so prepeljali na postajo Zelenega križa, kjer je dobil prvo pomoč. Tudi malček Tuli Kamenšček je imel snfrolo. Podrl ga je neznan kolesar, tako da so ga morali prenesti v bolnišnico, kjer bo ozdravil v 10 dneh. Zlikovci na dala V ulici Dietro Castello stanuje na številki 20 lesni trgovec Rudolf Codelii, ki ga je hotel v tihi noči obiskati neznan člov« gotovo ne s poštenim namenom, ker je vstopil skozi okno v stanovanje in s silo odprl vetrnice. K sreči se je Codelii pravočasno zbudil in za-klical na pomoč, nakar je neznanec ustrelil enkrat iz samokresa potem pa zbežal brez duha in sluha. Ivana Bosiča v ulici Orroni št. 9, je zbudil sredi noči šum, ki je prihajal od okna. Vstal je, da pogleda, kaj se godi, in videl, kako steguje temna postava, ki se je nahajala pred oknom, roko skozi ubito šipo in skuša doseči zaporno kljukico na oknu, da ga odpre in vstopi v sobo. Bosič je zagrabil za roko, ki pa se mu je izmuznila in z njenim lastnikom vred zginila neznano kam. Kolo se mu {e strlo. Ko je letel na svojem kolesu preko ceste Tommaso Grossi, se je Florjanu Pericu iz Gorice zlomilo na sprednji strani kolo, radi česar je prav pošteno padel na cesto in sicer ravno na — nOs, kjer je zadobil občutno rano, posebno pa močno krvavljenje. Zeleni križ mu je prinesel prvo pomoč ter ga odpeljal nato v bolnišnico. Izpred sodlila Cbdoiženi, da so goljufali pri medu za vojno odškodnino V četrtek dopoldne se je pričela na goriškem sodišču obravnava proti bivšemu tajniku pri vojno-od.vkovlninskem uradu v Gorici Paskvalu Javarone-u ter zidarskemu mojstru Petru Buciku iz Kanala. Ta zanimiva pravda je bila do sedaj že dvakrat odložena. Obloženu, Javaronea brani odv. Karlo Marija Maggi, ki je dospel nalašč za to iz Milana. Obtoženca sta obdolžena, da sta — prvi kot bivdi uslužbenec pri prej omenjenem uradu, drugi kot zidarski mojster pri Grajenju od vojne poručenih hiš — ogoljufala več vojnih poškodovancev, ga manjše vsote ter ponaredila neko razsodbo glede zidave hiše nekega Paravana iz Borireža pri Kanalu. Obiotenca tajita dejanje in pravita, da sta le irtav nerednosti urada, kjer se ni vodil noben zapisnik za od ljudi prejeti denar ter je lahko kdo drugi izmed ljudi, ki so hodili v urad, izmaknil razsodbo ter jo ponaredil. K tej pravdi je poklicanih nad 25 prič, med katerimi je več oškodovancev. Oškodovane osebe so sledeče: FViderik Terpin, iz Podrage, je izročil uradu vsoto več sto lir, da bi komisija pregledala njegovo porušeno hišo in ocenila Škodo, na podlagi česar bi on potem dobil vojno odškodnino. Plačal je več nego je bilo pertrebno a ostanka ni dobil nazaj. Na isti način je bil oškodovan župnik Alojz Mu-litsch, iz Cerovega, za 22 lir ob priliki pregledovanja porušene cerkve v C ero vem. Anton Cijan* iz Peći pri Savwdnjah, je oškodc^ ▼an za 10.00« L ker jih je Hipotečni roj. Bolko, iz Gorice, za 101.50 lir; neki Frankovič za 189 lir; Oskar Morpurgo. kot zastopnik židovske občine v Gorici, za 109 lir zase ter 152.35 za židovsko občino; Josipi-na Bolko. krčmarica v Gorici, za 9.50 L; dpacapan Marija za 49.50 L, Marija Mauer za 72 lir; vrh tega še neki PavSič ter neki Jožef Krševa«. Po zaelitenju teh oškodovancev je nastopil priča Dante Grion, bivši uradnik pri Hipotečnem zavodu, ki je bil deloma tudi oškodovan za 10.000 Hr. ker je Hipotečni zavod, pri katerem je bilo vknji-ženo premoženje prej omenjenega kmeta Paravana, izplačal — na podlagi ponarejene sodnijske razsodbe, ki je določevala, koliko vojne odškodnine dobi kmet — za go-rioaaenjeno vsoto. Največ česa je riomenjeno vsoto preveč. Največ časa je sodni dvor zasliševal sodnika Ivana Ven-tre llija, ki je kot predsednik komisije za vojno škodo odkril gK^jufijo. Pripovedoval je, da je on, ki uradu je povečini v Gradiški ^er tudi v Gorici, nekega dne zapazil, da sta v zapisniku — v katero« so bile vpisane vse od njega fevr&ene raztrodb« glede vojne škode, — bila strgan* dva lista. Ko je to zapazil, je velel Jovaroni-ju, ki je bil takrat v dotičnem u-radu uslužben, naj dejanski pregleda vse originale razsodb, ki so nh hranili posebej, da bo ugotovil, katera je ona, ki manjka v zapisniku. Javarone je pregledal, pa je zapazil, da manjka ena. Sonik. ki se mu je to zdelo Čudno, je takoj pisal v Trst na finančno intendanco, kamor so se odpošiljali prepisi razsodb, naj mu pošljejo dotično razsodbo, za katere številko je zaznal iz drugih zapiskov. Podal se je hkratu tudi h kmetu Paravanu samemu na dom. Ta pa o stvari ni ničesa« vedel. Ko pa so mu iz Trsta poslali prepis razsodbe je takoj spoznal, da on dotične razsodbe ni napravil, ker se je že po obliki razlikovala od tistih, ki jih je pisal on. V dotični razsodbi je bila razlika, da je zahtevala, da se mora odškodnina kmetu Paravanu za 10.000 L povišati. In Paravan je v resnici potegnil 10.000 lir več kot bi jih moral. Na ta način je bil sodnik uverjen, da je bila razsodba ponarejena. Sum je padel na Javaronea, ki je v začetku, ko je videJ, da smilijo njega, zbežal, nazadnje pa se je sam javil oblastvom. Bucik pa je prišel pred sodišče radi tega, ker je on prevzel zgradbo Paravanove hiše, Paravan je namreč te bil sklenil konkordat, ko je slučajno tisti dan prišel v neko gostilno in dobil tam Bucika ter dva druga. Tedaj ga je Bucik začel nagovarjati, naj gre raje k sodniku in si pusti napraviti razsodbo, tako bosta pozneje lahko rekurirala v Benetke in morda dobila več denarja. Šla sta in res napravila tako. Sodnik jima je napravil razsodbo za isto vsoto kot je sklenil konkordat — za 132.000 lir. Ko je pričal sodnik Ventrella, se je nenadoma — kot bi se sprožil — dvignil Javarone v zatožni klopi in, prepustivši se vsem svojim čuvstvom, za vpil. «Hočete (me ruinirati..! Imam dva otroka in ženo. In za celo Življenje bom končan! In potem! Gospod predsednik, ko je rekel g. Ventrella, da sem inteligenten — kako, da nisem natančno tako kopiral ponarejeno razsodbo kot jih piše on, ko sem vendar vsak dan imel v rokah f jegove razsodbe, — gospod odvetnik, zapomnite si to- — Še marsikateri bo plesal!» Za sodnikom Ventrellom, ki ga je predsednik natančno Izpraševal o upravi in poslovanju urada, o njegovih uslužbencih in o načimi njegovega postopanja pri delu; je bil dopoldne izprašan Še bivši tajnik in Javaronov souradnik, ki se nahaja sedaj v Zadru Emil Grion, ki pa ni povedal nič novega Popoldan se je proces nadaljeval. Zaslišanih je bilo več prič, povečini uradnikov iz urada, v katerem je služboval Javarone. Tako njegova tipkarica Elisa Hvala, bivša tajnik omenjenega urac'a g. Polli. Med njim in obtožencem je prišlo do pravega prerekanja. Zdi %e, da sta si bila gospoda v službi v ostrem nasprotju iz ljubosumja, radi časti itd. Neka gospa Ana Coret, ki stanuje v bližini poslopja, v katerem se nahaja u-rad za vojne oškodovance, je pripovedovala, da je skozi svoje okno večkrat videla Javaroneja, ki je na cesti pod njenim oknom govoril z različnimi kmeti, katerim bi se morala plačati vojna odškodnina. Nekoč je celo videla, kako mu je neka ženska dala 50 lir, 011 pa jih ni hotel sprejeti, češ da je to premalo in ne more nič doseči. Drugič pa mu je neki mož dal 500 lir, ki jih je on sprejel. Marija Er-man je povedala sodnikom, da je imela večkrat opravka v uradu kjer je urad oval Javarone, ker je prišla drezati, da bi se ji vojna! odškodnina hitreje izplačala. Javarone pa jo je surovo sprejel te? ji rekel: «Kh, Bog ve kdaj se bo rešila vaša zadeva. Morda čez leto dni!» — «Pa se ne more pospešiti — «Eh pospeši se že, toda ... hm ... treba je tudi živeti«... G.a Erman pravi, da je takrat dobila ravno tak tvtis, kot bi hotel reči: «Ce mi kaj plačate, potem že...» Edvani Musulin. zanimiv tip ta priča. Tudi ta je imel veliko o-pravka na vojnoodškodninskem* uradu. Dobro je poznan po goriški deteti med na&imi kmeti. Ko naetopi, pravi: Miospod predsednik, sploh pa — jaz ne vem, kako sem prišel semkaj kot priča;» «No, no, le pogum! Kaj se bojite?« ga je korajžil predsednik. ^Nahajal sem »e nekoč na hodniku. pred vojnoodškodninskim u-radoim. Pred vrati so stali kmetje in so govorili med seboj slovensko... Tako in tako... tako in ta-ko...» Predsednik: «No kako, tako in tako?» Eden je rekel, da je dal tajniku Javarone j u 100 lir, da bi mu hitreje izplačali vojno odškodnino ter silil nekega drugega, naj tudi on tako stori. Ta pa ni hotel tega. «Tudi Če mi jo nikdar ne izplačajo, jih ne dain!» Tedaj sem jim rekel jaz. Dovolj slabo od državnega uradnika, da sprejme denar, nikar -mu ga ne dajajte! In potem sem opomnil tudi Javaroneja, naj kaj takega ne dela več, ker lahko zgubi shižbo.» Bilo je nato zaslišanih če več prič, med katerimi tudi dr. Jožef M/unlh iz Sv. Lucije, Lucija Košir, Ivan Paravan, sin umrlega Paravana, katerega razsodba je bila ponarejena, Andrej Paravan ter Kristjan Bavdaš, trgovec in uradnik vojnoodškodninskega urada v Kanalu, in še več drugih. Po zaslišanju vseh prič se je obravnava ob 7.30 zvečer prekinila in ker manjka odv. Zennaro, in ker odpotuje za več dni odv. Mag-gi —. prenesla na dan 10. t. m. razpravi je prisostvovalo mnogo občinstva VIPAVA Samomor 20-letne mladenke. Ves trg je presunila žalostna vest, ki se je včeraj kot blisk raznesla med ljudmi v Vipavi. Štefka 2gavčeva je utonila v reki Vipavi! Štefka Žgavčeva je bila še ne 20-letna mladenka, jako lepe zunanjosti in zadnje čase je bila zaročena z nekim tujcem. Vse to je takoj v srcih vseh onih, ki so jo poznali in zvedeli kruto novico, ustvarilo obilježje tragičnega romana, katerega epilog je bil: mecf mrzlimi valovi reke Vipave. Ta tragična epizoda se je odigrala na Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je danes, v petek, ob 10 zvečer preminul po dolgi in mučni bolezni gospod JOSIP RAVBAR nad učitelj na Repentabru previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil iz hiše ialosti na domače pokopališče v nedeljo ob 3. uri popoldne. REPFNTABOR, 4. novembra 1927. Sorodniki. sledeči način: Na predvečer včerajšnjega dne sta se sestrici Štefka in mlajša Nada nekoliko spo-rekli — kot se sporečeio sestre med seboj — nakar je Štefka zamerljivo odvrnila «Lahko noČ!» in Šla lz sobe. Kdo bi si kaj hudega mislil! Neštetokrat se kaj takega dogodi. Mislili go, da je šla spat v svojo sobo. Ko so domači drugi dan vstali in Štefke le ni hotelo hiti iz njene sobe, so Šk pogledat. Ni je bilo. Mama se je vznemirila. Sli so k sosedom in povpraševali če ni morda pri njih" spala. Nihče , nihče je ni bil videl. Iskali so dalje in nekdo je povedal, da je Štefka prejšnji večer izrazila: «Danes si pa moram do dobrega ogledati Vipavo!» Zato sta se podala gd. živinozdravnik dr. Andrej Poberai ter Ivan Meeeenel proti Vipavi, Jda jo poišče ta. In resnično sta jo našla. Bila je že disto mrzla. Kako bridka je bila vest, ki so jo prinesli nesrečni materi, ki je že v vojni zgubila svojega moža I Takoj so bile zraven lokalne oblasti, ki so mrtvo deklico velele prenesti na pokopališče v mrtvašnico. V njenih rokah so našli še dvoje pisem, katerih vsebina pa nam ni znana. Mnenje, ki kroži po Vipavi, popolnoma izključuje nesrečo in vsi menijo, da si je deklica vzela svoje mlado življenje iz kakega tragičnega motiva, ki ga mlada in morda melanholična duša ni mogla prenesti. AJDOVŠČINA. Mala nesrača dijaka. Ko se je vozil poznani učiteljišč-nik Mirko Gregorlč iz Ajdovščine na svojem kolesu «z vso paro» v nedeljo proti Kamnem, ker se mu je — kot vedno — zelo mudilo, je na nekem ovinku zadel ob motor nekega poročnika bersaljerjev. Stik, hvala Bogu, ni imel težkih posledic, ker Mirko je sicer odlete! prav nepošteno s svojega kolesa v grmovje, vendar pa se je le nekoliko popraskal po kolenih in rokah. Tudi poročniku se ni zgodilo hudega. Samo Mirko se bo naučil počasneje voziti — na kolesu in v — življenju. KOJSKO - fi-r*' Požar Vnel se je pred dneri ogenj v baši posestniJka Mihaela Mari-ni&a in se je prenesel tudi v hi- šo njegovega soseda Alojzija Vu-ge. Ker pa so ogenj sosedje takoj zapazili in pogasili, posestnika ne trpita velike škode. BORZNA POROČILA. Amsterdam 734-740, Belgija 235-257, Francija 71.C5-71.95, London 89.02X-89.22«, New-York 18.25-18.31, Španija 309.50-315.50, Švica 35S-354, Atene 24.10-24.00, Berlin 434-440, Bukarešt 11.05-24.60, Praga 54.10-54.40, Ogrska 317-323, Dunaj 355.50-261.50, Zagreb 32.40. Uradna cena zlata <3. 11.) L 353.35; vojnoodškodninske obveznice 71.50. Zofka Stepič Ljubljana Ernest Turko Trst poročena Bled, 5. novembra 1927. ALI OGL u BEEITZ-POOL vodi v vseh Jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-1441 DEČEK, nekoliko izvežban želi vstop i v pekarno, z vso oskrbo. Kale A. Vrh-polje št. 64, pošta Vipava. 1510 URARSKI pomočnik izvežban, i$čc službe v mestu ali na deželi. Sever Vinko, Hrastje, Postojna. * 1511 SV. MIKLAVŽ. Nc pozabite obiskati prodajalno v Trstu, Piazza Oberdan št. 1. Bogata izbera hišnih potrebščin in igrač po najzmernejših cenah. 1476 RlnajMj: Opčlnj Danes In jutri "GROF LUKSEMBURŠKI,, briljantna burka v štirih delih. Protagonista: (1184) Helen Lee Worih!ng - Georse Wcl$h V pondeljek in torek MATADOR z Rihardom Cortez In leto Osuda! Dejanje se vrSi v slikoviti Španski. Lekarna Castellaaiovlcli (Lastnik F. BOLAFFIO) Trst, Via dei Gittliani 42 (Sv. Jakob) A V MMi pli HM Usi L §.- raaso »Mi h Sli bi PODLISTEK trni lovec Zgodovinski roman iz kanadske proSlosti (36) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Njegova slava je potovala pred njkn s Petrom, kajti olikani mladi gospodje, vzpodbujani po nalezljivi razburjenosti svojih ljubkih varovank, so mu krepko stiskali in stresali roko, ko so jo mogli doseči in mu posvečali baš toliko pozornosti kot Anici. Od tedaj do izkrcanja pod dvorcem M je David počutil povsem doma, kajti ni ga bilo človeka na obeb velikih rekah, ki bi ga pri veslu premagal, pa bodisi z tokom ali pa proti toku. Šele tedaj, ko so se izkrcali in so jim prišli nasproti Bigot, de Pean in odlični mlatli častniki v svojih najboljših oblekah, je začel David čutiti, da ne spada med nje. Na trdih tleh so se mlado gospodične in njihovi spremljevalci neizmerno razlikovali od njega — tako izborno uglajeni in odlični, tako nežne, olikane mlade krasotice, tako elegantni mladi gizdalini so tu izmenjevali poklone in priklone z nadzornikom in njegovo družbo; smehljaji so igrali na ustnicah in tvorili na licih ljubke jamice in vse to med najživabnejšim žlobu-d ran jedil — on jo pa stal bedasto poleg in gledal. Bigot, katerega zvite o6i so brž opazile amedo in nesrečo njegovega varovanca, je bil ki mu je pri- šel na jjoinoč in Anica bi mu v svoji hvaležnosti skoro vrgla roke okoli vratu, da se mu zahvali za njegovo nežno obzirnost in ^a-lantstvo ter za presenetljive besede, ki jih je i/pregovoril. Naravnost k Davidu *je šel nadzornik in mu ljubeznivo položil roko na ramo. Drugo jo prožil proti Anici. «To mesto, drago gospodične in gospodje smatram za Častno me-sto > klical. «Na eni strani mene Anica St. Denis, na drugi poročnik Ročk, kateremu sem obljubil mesto v guvernerjevera štabu, ko pride k nam v Quebec! «lmenovanje!» je zevnil Peter Gagnon. Slednji je stiskal roko Nanciki Latbini^re, ki je zvila svoje prej razpuščene Jase v krono zlatih kit.