AKTUALNO VPRAŠANJE V zadnjem času so začeli ponekod na Gorenjskem olepševati in urejevati vasi. Pobudo za urejevanje vasi je prevzela Ljudska mladina. Kot nam je znano, bodo letos vzorno uredili samo nekatere vasi na Gorenjskem. Povprašali smo na Okrajnem komiteju LMS v Kranju, kako delo poteka. Do letos je delo malih asanacij vodil Rdeči križ, letos pa je pobudo za delo prevzela mladinska organizacija. Dosedanje komisije za male asanacije bodo razširile področje svojega dela in se bodo v bodoče imenovale komisije za urejevanje in olepševanje vasi pri občinskih komitejih LMS. Prizadevajo si, da bodo letos vzorno uredili nekaj vasi na Gorenjskem. Vasi bo urejevala s prostovoljnim delom predvsem mladina, sodelovali pa bodo tudi starejši. Ker bodo urejevali vasi s prostovoljnim delom, ne bo potrebnih za to posebnih sredstev, razen tam, kjer bo treba popraviti tudi nekatere komunalne naprave — kanalizacijo itd. Namen teh del je, poživitev življenja na vasi,, da si vaščani sami čim lepše uredijo svoje domove, svojo vas. Ponekod je mladinska organizacija s sodelovanjem krajevnih odborov in množičnih organizacij z delom uspela, n. pr. v Leskovci, Urnikih, Velesovem, Škofji Loki. Vasi urejujejo po vnaprej pripravljenih načrtih. Ponekod pa krajevni odbori niso znali pravilno organizirati dela, šlo jim je predvsem za to, koliko sredstev bodo dobili in kako jih bodo razdelili, premalo pa so razmišljali o tem, kako bi sredstva čim gospodarneje uporabili. Letos nameravajo urediti še nekaj vasi, v prihodnjem letu pa bodo delo razširili še na nekatere druge kraje. Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE ŠPORT V zadnjem kolu zmaga TRZlO NOVA GORICA 2:1 (1:0) GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ŠT. 45 — CENA D' N 10.— Kranj, 10. junija 1957 Tržič, 9. junija. V zadnjem kolu tekmovanja ljubljansko - primorske nogometne lige je moštvo Tržiča na svojem terenu premagalo ekipo »Nova gorica« z minimalnim rezultatom, vendar kljub temu zasluženo. Okoli 1000 gledalcev je bilo z izidom nadvse zadovoljnih, le s sojenjem sodnika Ja-nežiča ne. Toda kljub napakam, ki jih je sodnik zagrešil, je treba obsoditi ravnanje in obnašanje nekaterih prenapetežev, ki so hoteli Janežiča fizično napasti. Do prvega zadetka je bilo treba čakati le 25 minut. Takrat je namreč Mežek na lep predložek dosegel gol z glavo. V drugem polčasu je kazalo, da bodo gostje doživeli na vročem tržiškem terenu katastrofo, saj so domači v pičlih sedmih minutah izsilili kar štiri kote. Iz enega izmed njih je tudi Dornik z lepim volčjem dosegel gol in povišal rezultat na 2:0. — Zgolj tri minute pozneje je sodnik Janežič dosodil v korist gostov enajstmetrovko, ki jo je spretno izkoristil Pajevič. V moštvu domačih so se najbolj odrezali mladi Kosmač ter Dornik in Mežek, medtem ko je on P RIMO VENĐHR MLADIM V RUT 711 Ze, seveda, strinjam se, ampak... Sklep načelno hitro sprejmemo, ko pa ga je treba uresničiti, nastopi tisti — »ampak«, ki pomeni dostikrat tudi neodločno mencanje, lagodnost, in kdo vedi kaj še vse. Ta »ampak« se marsikje vriva tudi v naše odnose do novega, svežega. Ondan so komunisti v eni izmed gorenjskih tovarn razpravljali o sprejemu mladih delavcev v Zvezo komunistov. Prejšnji mesec so sprejeli v svoje vrste nekaj mladincev. V debati se je oglasil tudi komunist, član tovarniškega komiteja LMiS, ki je povedal, da se je v tovarni Izjavilo za vstop v Zvezo komunistov trikrat več mladincev kot jih je bilo sprejetih. Nihče izmed navzočih komunistov ni omenil kakega tehtnega vzroka glede tega, zakaj organizacija odlaša s sprejemom še drugih mladincev. V vzdušju na sestanku je bilo čutiti: »Saj so dobri fantje in dekleta, nimamo nič proti njim, ampak. . . nismo še dovolj proučili.« Spet tisti »ampak«. Nekakšno napol-ttaupanje, češ: »Morda pa še niso povsem zreli, da bi jih že sprejeli.« Lagodnost. Ozkost. Zarjavela merila. Mar naj se smešimo s tem, da ljudi, ki pred petnajstimi, trinajstimi leti še v šolo niso hodili, ocenjujemo po njihovem sodelovanju v NOB? Gre za rod naše dobe. Merila sprostimo, prilagodimo jih sedanjosti, ne pa preteklosti, zgodovini. Ne more v Zvezo komunistov kar vsakdo, toda mlad človek, prepojen s svežimi tokovi naše stvarnosti, sodi vanjo, ga v marsikateri organizaciji celo že pogreašmo. Ne bodimo ozki in nestrpni, če tak mlad človek ni že kar »zgrajen«, formiran komunist. Mar ni v taki nestrpnosti prikrita predvsem lagodnost nekaterih starejših komunistov, ki bi se radi znebili nelahke naloge, da pomagajo kovati in oblikovati novega mladega člana? Toda naša Partija je vzgajanju novih kadrov vedno posvečala prvenstveno pozornost, saj sicer tudi ne bi mogla doseči svojih zgodovinskih uspehov. Ozkosrčnost, podcenjevanje, zapostavljanje, odrivanje mladih se kaže tudi v drugih primerih. Denimo, pri volitvah v delavske svete. V nekaterih delavskih svetih na Gorenjskem je letos manj mladine kot jo je bilo lani. Nekateri pravijo, da od večine mladih članov DS ni koristi, ker jih problemi ne zanimajo. Toda kako naj jih zar-nimajo, dokler jih ne poznajo, Najprej jih je treba s problemi seznanjati, potem se bodo že začeli zanimati, kako ibi j,ih tudi reševali. Mar ni šel tako tudi celoten razvoj delavskega samoupravljanja? Skraja So delavski sveti le poslušali poročila in mnenja vodilnih uslužbencev, potem pa so postopoma začeli jemati stvari v svoje roke, kolikor jih še niso, jih pa še bodo. Naloge je zato treba bolj pogumno prenašati na mladi rod upravljavcev. Ce bi bilo samoupravljanje monopol samo starejših, bi si sami odsekali bodočnost. Tudi v proizvodnji trčimo na odrivanje mlajših ljudi. V \em je marsikje vzrok, da ne izpopolnjujejo dovolj vrst strokovnega kadra. Ne gre za to, da bi človeka, ki komaj pride iz strokovne šole, takoj postavili na vodilnejše mesto. Treba pa ga je postaviti k izkušenemu strokovnjaku, ob katerem naj si nabira prakso, da bo takrat, ko bo potrebno, lahko brez težav prevzel njegovo mesto. Mladih kadrov res manjka, toda marsikdaj in marsikje zato, ker jih starejši odrivajo iz bojazni za svoj položaj, iz težnje, da bi pomanjkanje kadra uporabljali kot pritisk za povečanje svojih prejemkov. Srednjeveški obrtniški cehi so določali, koliko sme biti novih vajencev, pomočnikov in mojstrov, da si ne bi konkurirali. Toda — ali ne diši po takem cehovskem vzdušju tudi ravnanje nekaterih posameznikov v tem ali onem podjetju? Koristim našega gospodarskega razvijanja pa so take težnje ljube kot trn v peti. Res je: mladi ljudje so si morali vedno po trdem utirati pot v družbo. 2e od nekdaj je tako. Vedno pa je mladina zmagala, ker je prinašala s seboj pomladitev, osvežitev, bila je nosilec naprednejšega, boljšega. Mar naj tudi zdaj, v družbi, ki se je rodila iz naprednosti in vsa teži k njej, mladino ponekod še, kar odrivamo? Na ta način bi ravnali zoper prihodnosti, česar pa ne želimo. Z. Družbeni plan in proračun občine Kranj sprejeta Občinski ljudski odbor Kranj je v četrtek, dne 6. junija, sprejel družbeni plan in proračun občine za letošnje leto, upoštevajoč tudi nekatere pripombe in želje zborov volivcev. O poteku zborov je poročal predsednik ObLO Hafner in dejal, da niso bili ravno najbolje obiskani; deloma verjetno zaradi tega, ker so bili pozno sklicani in se v tem času kmetje veliko zadržujejo na polju, deloma pa tudi zaradi tega, ker ljudje niso bili pravilno obveščeni. Največ volivcev je prišlo na zbor v Tenetišah (52 odstotkov), najmanj pa v Bitnju (3,2 odstotka. Poročanje o stališču ljudskega odbora do sklepov na zadnjih zborih je bilo tokrat pomanjkljivo, kar se v prihodnje ne bo smelo več ponavljati. Ljudski odbor je tudi sklenil, da se bodo morali krajevni odbori odslej sestati pred zbori volivcev in se podrobneje seznaniti s problematiko, ki jo bodo le-ti obravnavali. ZANIMIVA ZAMISEL Veliko predlogov je že bilo do sedaj, kako bi izboljšali stanje v našem gostinstvu. Prav posrečena zamisel pa je, da so pri Okrajni gostinski zbornici ustanovili stalno komisijo, ki bo pregledovala, seveda na preskok, posamezne gostinske obrate v našem okraju. V komisiji bodo sodelovali najrazličnejši gostinski strokovnjaki, tako da bo objektivnost in končno tudi uspeh komisije zagotovljen. i. A. bil pri gostih najboljši Pajevič. — Sodnik Janežič je po splošnem mnenju sodil slabo. Moštvo Tržiča je nastopilo v naslednji postavi: Štrukelj, Kosmač, Ivanovski, Jadanec, Slepčevič, Zaletel, Pe-ternelj, Dornik, Eler, Mežek, Krašovec. Slab nogomet v Stražišču »MLADOST« : »TRIGLAV« 1:2 (0:2) Kranj, 9. junija. Tekma ljubljansko - primorske lige. Igrišče Mladosti. Gledalcev 500. Sodnik Perko. Strelci: Kiš v 12., Horvat 42. minuti za Triglav ter Sun v 57. minuti za Mladost (enajstmetrovka). Mladost: Zun, Cufar, Sušter-žič, Salej, Krstič, Zaletel, Bra-daška, Eržen, Perkovič P., Perkovič M., Glažar. Triglav: Brezar III, Mihelčič, Rozman, Toni, Brezar II, Gav-rič, Kiš, Horvat, Brezar I, Kra-ševec, Štular. Čeprav bi morebitna zmaga Mladosti preprečila njen izpad iz ljubljansko - primorske lige, nismo zapazili v moštvu nobene požrtvovalnosti, prav tako pa so tudi gledalci pozabili na bodre-nje. Pred tekmo je bilo mnogo govoric, da bo Triglav prepustil Mladosti točke brez borbe. Kasnejši potek igre pa je pokazal, da so bile te govorice neosnovane. Igralci Triglava so že takoj v začetku hoteli doseči vodstvo, vendar je bila njihova igra nekoliko preveč mlačna. Izkazalo se je desno krilo Kiš, ki je v 12. minuti premagalo vratarja z dokaj ostrim strelom. REZULTATI ZADNJIH ŠPORTNIH DOGODKOV L ZVEZNA LIGA Vojvodina : Hajduk 3:2 Zagreb : Velež 5:2 Radnički : Vardar 1:2 Dinamo : Lokomotiva 3:3 Crv. zvezđa : Rudučnost 5:3 Spartak : Partizan 3:2 LJUBLJANSKO - PRIMORSKA LIGA Krim : Ilirija 3:3 Izola : Grafičar 3:0 p. f. Branik : Slovan ni bila odigrana Sest minut pred koncem polčasa je branilec Mladosti grobo zrušil Stularja v kazenskem prostoru, vendar sodnik ni pi-skal. Tri minute zatem pa je Horvat povišal na 2:0. Tudi drugi polčas ni prinesel spremembe. Napad Mladosti je bil brez udarne moči in podoba je bila, da manjka hitro in prodorno krilo Jocif. V 57. minuti je bil napadalec Mladosti Glažar zrušen v kazenskem prostoru, nakar je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki jo je vratar Zun realiziral. Mladost se je s to tekmo poslovila od ljubljansko - primorske lige, čeprav bi morda ostala v stari druščini, če bi v začetku drugega dela prvenstva imela v vratih zanesljivejšega vratarja. Sodnik Perko je sodil s precejšnjimi napakami in je mnogo prekrškov spregledal. i. MOJ CILJ: POSTATI OFICIR NAD KOLORADARJA hodijo v teh dneh dijaki kranjskih šol. V povezavi s Kmetijskimi zadrugami obvesti vodstvo šole kmetovalce, koliko mladincev bi jim lahko pomagalo in kdaj, potem pa kmetje pridejo v šolo po mlade pomočnike in jih odpeljejo na svoje njive, kjer mladina pod njihovim nadzorstvom pobira hrošča. — ZGORAJ LEVO: kadar jih gre toliko drug ob drugem po razgonih, je njiva kmalu pregledana. LEVO V SREDINI: kmet razlaga, kako hrošča najlaže opaziš. ZGORAJ: otroci nabirajo hrošča v steklenice, iz katerih ga stresejo v večje posode. (LEVO) Zanimanje za podoficirsko šolo je med dijaki, ki so končali nižjo gimnazijo, dokajšnje. Za oficirsko šolo pa so se do sedaj z Gorenjskega prijavili le trije: Franc Kuhar, Jože Kavčič in Aksentijevič. Prva dva se v tem času pripravljata ravno za maturo na Srednji tehnični šol) v Ljubljani. »Ze vse od tedaj, ko sem se vpisal v prvi razred gimnazije, je bila moja želja, postati oficir,« mi je dejal Franc Kuhar. »Ko sem dokončal nižjo gimnazijo, sem se hotel vpisati v podoficirsko šolo, ker pa sem medtem enkrat ponavljal razred, sem se moral vpisati drugam. Vpisal sem se na Srednjo tehnično šolo z namenom, da se po maturi prijavim za oficirsko šolo. To mi je bila dobra vzpodbuda, da sem se začel bolj marljivo učiti.« »Kaj mislite o življenju v vojski, o vojaški disciplini?« »Vojaška disciplina me prav nič ne moti, saj sta povsod potrebna za uspeh red in organizirano' delo. Prepričan sem, da me bo življenje na vojaški akademiji vzgojilo tako, da bom znal premagati marsikatere težave v življenju.« »Kaj Vas še posebno navdušuje, da ste se vpisali na vojaško akademijo?« Franc Kuhar ni dosti premišljeval: »Saj armija ni nič drugega kot tehnika. Na akademiji bom imel na razpolago vse knjige in pripomočke, laboratoriji so na vojaških akademijah urejeni boljše kot marsikje drugod. Zato sem prepričan, da bom prav tu lahko temeljito študiral. — In končno — všeč mi je tudi življenje samo.« »Se nameravate specializirati?« »(Največ veselja imam za proučevanje radioaktivnih izotopov ali pa za delo pri radarjih.« »In — če vas v akademijo ne sprejmejo?« »Naj bo tako ali tako — toda na vsak način hočem doseči svoj cilj, postati hočem oficir.« , Po razgovoru s Francem Kuharjem lahko pričakujemo, da bo fant s svojo nezlomljivo voljo uspel. Cez tri leta bo lahko končal vojno akademijo, priznana mu bo fakultetna izobrazba in s svojo vztrajnostjo in močno voljo bo prav gotovo uspel tudi v življenju. M* .Tc.tt>;iti:aitp LJUDJE IN DOGODKI ZDA STOPAJO IZ OZADJA A V Pekingu so podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju med LR Kitajsko in FLR Jugoslavijo. Podpisala sta ga vodja jugoslovanske kulturne delegacije Josip Vidmar in kitajski minister za kulturo Sen Jen Ping. Jugoslovansko kulturno delegacijo je sprejel ministrski predsednik Ču En Laj. /\ V petek je prispela v Moskvo naša vojaška delegacija pod vodstvom državnega sekretarja za narodno obrambo armadnega generala Ivana Gošnja-ka. Delegacijo so sprejeli zelo slovesno. Sovjetski časopisi objavljajo članke, v katerih pripisujejo obisku naše vojaške delegacije velik pomen. V soboto so se začeli razgovori med Gošnjakom in ministrom narodne obrambe SZ maršalom Zukovom. Naša delegacija si je v teh dneh ogledala vojaško akademijo »Frunzc« in druge vojaške objekte. A Bivši angleški ministrski predsednik Atlee, ki se je mudil na zasebnem obisku v Jugoslaviji, je po povratku v Anglijo izjavil o svojem srečanju s predsednikom Titom med drugim tole: »Imela sva zelo prijateljski in prisrčen razgovor, ki se je v glavnem nanašal na napredek njegove države po mojem zadnjem obisku pred tremi leti, dotaknila pa sva se tudi mednarodnih vprašanj. Velik vtis name je napravilo občutno izboljšanje življenjskega standarda v državi. Ko sem bil zadnjič tam, so Jugoslovani preživljali dobo težkih naporov in napetosti. Zdaj stoji država na lastnih nogah.« A Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popo-vič je v soboto zaključil uradni obisk Norveški in odpotoval v domovino. Na Norveškem se je mudil šest dni in razen Osla obiskal Trondheim in Bude. Norveški politični krogi pripisujejo obisku Koče Popoviča velik pomen. A V bolnišnici v Hirošimi je umrla 40-lctna Ja-ponka Moto Mogi za posledicami eksplozije atomske bombe, ki so jo konec druge svetovne vojne Američani vrgli na Hirošimo. Umrla je zaradi motenj v krvnem obtoku. Moto Mogi je po vojni deseta žrtev te bolezni. A Iraški ministrski predsednik Nuri Said j« odstopil. Domnevajo, da bo kralj Fejsal spet zaupal mandat za sestavo vlade Nuri Saldu. A Podpredsednik pariške občine Roger Rigaud je sprejel pobeglega vojnega zločinca, bivšega ljubljanskega škofa Rozmana, ki so mu francoske oblasti dovolile prihod v Francijo, kljub opozorilu naših predstavnikov in kljub obljubi, da bodo Rozmanu preprečili provokatorsko potovanje po Franciji. A Kaže, da bo francoska vladna kriza v tem tednu končana. Večina francoskih strank je obljubila podporo mandatorju za sestavo nove vlade, radikalu Maunouryju. Predvidevajo, da bodo sklicali skupščino, ki naj bi novo vlado potrdila, v sredo ali četrtek. A V severnoafriški državi Tunis so oblaki kobilic pokrili polja okrog Bizerte. Tudi cestni promet je zaradi neštevilnih kobilic resno ogrožen. V pakistanski prestolnici Ka-račiju so se spet po daljšem času sestali vsi predstavniki držav - članic zloglasnega Bag-dadskega pakta. Poleg zunanjega ministra Velike Britanije so se sestanka udeležili tudi predsedniki vlad Turčije, Iraka, Pakistana in Irana. Prostor opazovalca pa je zasedla številna 8 članska delegacija ZDA z državnim podsekretarjem Henderso-nom na čelu. 2e samo visoki sestav delegacij poudarja, da gre več kot za običajno srečanje državnikov iz Bagdadskega pakta, še pomembneje pa je, da je to prva seja Sveta ministrov tega pakta, odkar je francoski napad na Egipt vnesel razdor tudi v to zahodnjaško organizacijo. Tedaj je edina arabska članica Bagdadske zveze — Irak — odločno izjavila, da ne bo sedla za isto mizo z britanskimi napadalci. To je bila zelo zveneča grožnja, za katero smo pa že takrat vedeli, da ne bo dolgo držala. Iraškemu predsedniku vlade Nuri el Saidu je bila potrebna, da je utišal razburkano javno mnenje v deželi. Iraška javnost z naklonjenostjo gleda na neodvisno politiko nekaterih arabskih dežel in ne kaže prevelikega navdušenja za svojo vlado, ki vneto dvori zahodnim silam. Zdaj, ko se je položaj na Bližnjem vzhodu umiril, ko je prišlo do preobrata v Jordanu in do delne spreobrnitve saud-skega kralja proti Zahodu, je tudi Nuri el Saud sklenil, da je napočil čas, ko lahko britanskim predstavnikom spet javno seže v roko. Zato sta se iraški in britanski predstavnik ljubeznivo nasmehnila drug drugemu v Karačiju, dozdevni spor je iz-glajen, soglasje (ki se v resnici ni nikoli porušilo), pa je spet vzpostavljeno. Irak spet ni mogel zatajiti klavrne vloge, ki si jo je sam nadel, da je namreč le zvočnik za plošče, ki jih vrtijo v Londonu in v Washingto-nu. Vse po pregovoru: volk dlako menja, narave pa ne. Ta drobni pripetljaj pa je vredno zabeležiti le mimogrede, medtem ko gre pri sedanjem zasedanju za druge, važnejše stvari. Za sestanek v Karačiju sta značilna predvsem dva momenta, ki označujeta hkrati tudi novo nastali položaj na Bližnjem vzhodu. Sedanje zasedanje ima namen znova potrditi, da Bagdadska zveza ni propadla; njeno ponovno rojstvo pa naj bi utrdilo zahodne postojanke v tem delu sveta. S prvim momentom pa je tesno povezan drugi: za ponovnim obujanjem Bagdadske zveze stojijo ZDA. To se najbolje kaže v sklepu Washingto- na, da se pridružijo vojaškemu odboru tega pakta. Washingtonsko vlado je gnala k proglasitvi te doktrine — nove ameriške politike na Bližnjem vzhodu — teorija o »praznini«, ki naj bi baje nastala po umiku anglo - francoskega vpliva s tega področja, (»lavni namen Ei-senhowcrjcvc doktrine je torej napolniti s svojim vplivom to doktrino in se tako postaviti po robu »komunističnemu prodiranju«. Dosledni taki vlogi skušajo zato \vashingtonski diplomati nadomestiti Veliko Britanijo tudi v njenem precej neuspelem vojaškem paktu za Bližnji in Srednji vzhod. Ze poprej se je Bagdadski pakt naslanjal predvsem na ameriško dolarsko pomoč; to je bilo tudi tisto, kar je najbolj vabilo azijske članice v njegov objem. Zdaj stopajo ZDA počasi iz ozadja in same prevzemajo vlogo pobudnika in organizatorja tega pakta, čeprav se »uradno« še vedno zadovoljujejo s skromnim položajem opazovalca. Vprašanje pa je, ali bo res koristilo prepotrebnemu miru na Bližnjem vzhodu takšno obnavljanje blokovskih ruševin in vnovično sejanje »hladne vojne« na vnetljivih naftonosnih poljih Bližnjega vzhoda? MARTIN TOMAZlC v nedeljo smo zabeležili izdaja Časopisno založniško m TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI tisk« / DIREKTOR SLAVKO BEZNTK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / teleFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — teleFON UPRAVE ST. 190 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU •l-KB-l-Z-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 800 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV V začetku tedna ohladitev in pogoste padavine z nevihtami. V sredi tedna 'jasno in topleje, možnost krajevnih neviht. Ob zaključku tedna kratkotrajno poslabšanje vremena z nevihtami in ohladitvijo. POSVETOVANJE O DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU Jezersko, 9. junija. Okrajni sindikalni svet j« med tednom organiziral na Jezerskem posvetovanja, katerih se je udeležilo več predstavnikov delavskih svetov in upravnih odborov posameznih podjetij. Na posvetovanju so se pogovorili o problematiki delavskega samoupravljanja ter o nalogah novih delavskih svetov. Govorili so tudi o odnosih med družbenimi in političnimi organizacijami ter samoupravnimi organi. I. V. NAČELNIKI GRS ZBOROVALI V VRATIH Jesenice, 9. junija. Včeraj in danes popoldne so zborovali v Vratih načelniki Gorske reševalne službe. Pogovorili so se o izboljšanju te službe v naših gorah in o tem kako preprečiti avanturistom in prevelikim korajžnežem, da bi se spuščali v nevarne predele gora U. KOPALIŠČE V KRANJU SO ODPRLI Kranj, 9. junija. Danes je podjetje »Komuna- la« odprlo letno kopališče v Kranju. Kljub ne kdove kako ugodnem vremenu smo že zapazili precejšnje število kopalcev — neučakancev, ki so se hladili v še dokaj mrzli vodi. — Torej — kopalna sezona se je pričela. I. A. GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA Z JESENIC V MOŠNJAH IN BREZNICI Jesenice, 9. junija. Sinoči je gostovalo Mestno gledališče z Jesenic v Mošnjah s Stuartovo komedijo »Čudovite pustolovščine ene noči«. Dvorana je bila polno zasedena, igralci pa so želi zasluženo priznanje. Nocoj so z isto komedijo gostovali še na Breznici. U. TELOVADNA AKADEMIJA 2IROVSKE GIMNAZIJE Žirovnica, 9. junija. V prosvetnem domu na Breznici so sinoči priredili dijaki telovadno akademijo in z njo navdušili gledalce, ki so polno zasedli dvorano. Podoba je, da ima žirovniška gimnazija v prof. Cebulju priznanega telovadnega strokovnjaka, saj je bil spored tako dobro pripravljen, da bi se r 21. P O E D E L J E K ŽELEZNA KOLESA Tako živo vidim to zgodbo pred seboj, kot bi jih poznal, vse štiri, čeprav jih nikoli nisem videl: njega, petindvajsetletnega, njo, dve leti mlajšo od njega, in njuna dva otroka, dveletno punčko in enoletnega fanta, ki je komaj zlezel iz povojev. Čeprav nisem nikoli bil v sobi, v kateri so živeli vsi štirje, vem. kako sta ob večerih računala: koliko je še dolga v banki, koliko bi veljala nova obleka za njo in kolo zanj. Pa je prišla ona enkrat na leto do nove obleke, on pa do kolesa nikoli. Preveč je bilo treba pustiti banki za pohištvo, kupljeno na obroke, da je komaj še kaj ostalo za posodo, košek za otroka, vrv za perilo, pribor, nočno lučko, vseh tistih tisoč drobnarij, ki jih človek sploh ne opazi, kadar jih že ima, ki pa toliko veljajo vsako novo ustanovljeno gospodinjstvo. »Kaj misliš, da gre drugim bolje, pa navsezadnje, lačni nismo nikoli. Pohištvo imava novo, lepo. Oblečena sva za silo. Počasi, pa bomo kupili še kolo zate,« ga je mirila, kadar je rentačil in preklinjal, kam gre denar, da ga že petega ni niti za dva deci več. Tri mesece ju je stiskalo, ker sta kupila otroški voziček: deset tisočakov ni majhna reč, najcenejšega pa nista hotela vzeti, ker ne bo služil samo enemu, ampak se jih bo še več vozilo v njem... Tiste tri mesece nista kupila niti enega para nogavic. »Se kolesa si človek ne more privoščiti, hudiča,« je godrnjal — »zunaj pa ima že vsak otrok avto. Na delo se vozijo v avtomobilih! Pri nas pa še kolesa ne! Naj gre k hudiču vse skupaj!« To je postal stalni pripev vsakega njunega pogovora: »Ce bi bil v Kanadi, vsaj v Nemčiji, bi imel avto - tu še do umazanega kolesa ne pridem!« »Ce bi bil kje zunaj... Ce bi bil kje zunaj...« Ona je samo zavzdihnila, kadar je ponavljal ta vedno isti stavek. Kaj pa naj mu pove. Saj mogoče ima prav, kolo bi pa tudi potreboval, saj je res. Ko mu je povedala, kaj piše nekdo, ki je bil pobegnil tja čez, pa ni dobil ne dela ne kruha, je sploh ni poslušal. »Ce bi bil kje zunaj... Avto, tu pa še do umazanega kolesa ne prideš!« Mogoče ni bilo kolo vsega krivo. Mogoče ga je kdo naplahtal s sanjarijami o zlati tujini. Kakorkoli že: nekega dne ji je povedal, da čez teden dni gre. Da je že vse domenjeno. Naj mu nikar ne ugovarja. Ona mu je ugovarjala. Dolgo sta se prepirala, očitala mu je, da ne misli ne na njo, ne na otroka — vse zaman. Nazadnje mu je zagrozila, da bo šla povedat na milico. Po tej besedi se je prepir končal. On je umolknil in ni spregovoril niti besede cel teden. Potem je iizginil. Videla sta se po več tednih na sodišču. Ujeli so ga graničarji, ko je mislil, da je že preko, pa je veselo zakoračil v dolino pod seboj naravnost pred obmejno karavlo. Ne vem, kaj se je godilo z njo tiste mesece potem — vem pa, kako ji je bilo pri srcu, ko je z obema otrokoma vred živela v pomanjkanju. Domov, k staršem ni hotela, sram jo je bilo za njega. Delati je mogla le nekaj ur na dan, saj je morala biti pri otrocih, pa tudi, zaslužila ni dosti. Pa banka, obroki, pa vse drugo... Mogoče je bila tistega dne, ko se je vrgla z obema otrokoma v naročju na železniški postaji pod vlak, namen j ena domov, k staršem; mogoče je zaradi tega prišla na postajo, pa se je odločila za samomor šele v hipu, ko je na ovinku zagledala vlak. Morebiti pa je vse premislila že prej: kako bo počakala do trenutka, ko bo vlak že skoraj na postaji, potem pa bo skočila med tračnice in zaprla oči, z otrokoma vsakim v eni roki. Tega ne vem, pa tudi ne bo nihče nikoli zvedel. Ampak železna kolesa je niso razrezala in otrok tudi ne: priskočili so ljudje in jo odvlekli s tira. Zdaj je pri sftarših nekje na Dolenjskem. Socialno skrbstvo skrbi zanjo. On pa še vedno sedi v zaporu: zaradi poskusa pobega preko meje — tako se temu uradno reče. Jaz pravim temu: zaradi neumnosti, lahkovernosti, lahkomiselnosti, neodgovornosti do svoje družine. PETER STRUNA z njim lahko pohvalila tudi marsikatera popolna gimnazija. U. ODBOJKA MLADOST PRVIČ ZMAGALA Ljubljana, 9. junija. »Mladost« je danes gostovala na Jezici in se v okviru gorenjske odbojkarske lige pomerila z domačini. »Mladost« je zmagala in si tako priborila prvo zmago. Kranjčani so zmagali s 3:1. Aco KAMNIK VODI Z zmago nad Olimpvjo II iz Ljubljane s 3:0 (15:13, 15:8, 15:13), so Kamničani prišli z 8 točkami v vodstvo v tekmovanju ljubljanske oblastne odbojkarske lige, pred Vrhniko, ki ima isto število točk, le slabšo razliko t setih. TEKMOVANJE POD ME2AKLJO Jesenice, 9. junija . Danes dopoldne je bilo končano spomladansko tekmovanje v košarki in odbojki. Rezultati: Jesenice : Olimpvja 3:1, Grafičar (Lj.) : Jesenice — ženske 3:0; košarka — ženske: Jesenice : Postojna 100:14! U. ROKOMET »MLADOST« NAJBOLJŠA Golnik, 9. junija. Na Golniku je bil danes rokometni turnir. Nastopila so moštva »Mladosti« iz Stražišča, domači »Storžič« in I. gimnazija iz Kranja. V polfinalu je »Mladost« premagala »Storžič« z 32:9 (20:4). V finalu sta se pomerila »Mladost« in I. gimnazija. Proti pričakovanju so gimnazijci nudili močan odpor, saj so izgubili le s 16:24 (10:9). S. L. PROMETNA NEZGODA PRI BLEDU V soboto ob 21. uri se je pripetila na cesti med Bledom in Mlinem prometna nezgoda. Osebni avto, ki ga je vozil Štefan Spilak, je pri prehitevanju trčil ob vprežno vozilo, ki ga je upravljal Anton Znidar iz Stare Fužine. Do trčenja je prišlo zaradi prevelike hitrosti. Lažje telesne poškodbe je dobil Ludvik Dobrave, sopotnik v osebnem avtomobilu. Na obeh vozilih je manjša škoda. AVTOBUS ZBIL KOLESARKO Danes ob 11.35 uri se je pripetila lažja prometna nesreča v Lescah. Avtobus S-3267, ki vozi na progi Ljubljana—Villach, je zbil kolesarko Rozalijo Hribar, bolničarko v jeseniški bolnišnici. Hribarjeva ima zlomljeno nogo v levem kolenu. — Do nesreče je prišlo zavoljo tega, ker je šofer avtobusa, ki je prehiteval motorista Nikolaja Koblarja, zavil pri prehitevanju preveč v levo. ; naša } kronika Zelja veC kot možnosti , Občinski ljudski odbor Skofja Loka je v petek sprejel družbeni plan in proračun, potem ko je o njem že poprej razpravljal in ga dal v debato tudi na zboru volivcev. Pri sprejemanju družbenega plana se je razprava sukala zlasti okrog občinske doklade, o tem, kje je ta previsoka in kje je prenizko odmerjena. Ljudski odbor je hkrati obravnaval pripombe in predloge volivcev, ki pa so skoraj na vseh zborih zahtevali večja sredstva za mostove, ceste, elektrifikacijo in podobne komunalne potrebe. Ljudski odbor je prepustil letos krajevnim odborom kakih 35 odstotkov več sredstev kot lani,, ni pa mogel upoštevati mnogih želja., ker to ne dopuščajo proračunske možnosti. v kranju bo prva razstava poklicev V petek, dne 7. junija, so se zbrali, v Kranju zastopniki nekaterih gospodarskih organizacij vajeniških šol in zbornic. Menili so se o pripravah na razstavo ob tednu poklicne orientacije. Na razstavi bo prikazano življenje in delo v najrazličnejših poklicih, zahteve določenih poklicev itd. Razstava bo odprta 22. junija in bo prva tovrstna razstava v Sloveniji. Na razstavi bo urejenih 16 kotičkov, kjer bo prikazano delo kovinarjev, metalurgov, usnjarjev, gumar j ev, tekstilcev, grafičar-jev, različni obrtniški poklici, delo v 'poklicni posvetovalnici, življenje v JLA, gostinstvu, trgovini, gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu, šolski sistem, prikazano bo tudi usposabljanje delavcev na delovnem mestu, rehabilitacija in prekvalifikacija invalidov ter način študija na ekonomski šoli. Razstava bo velike važnosti za mladino, ki se usmerja v poklice, saj se bo lahko na razstavi praktično seznanila s posameznimi .poklici. sindikati za letni oddih Sindikalnim podružnicam podjetij »Kemične« Podnart, »Sukno« Zapuže ira »Tkalnice« Otoče je ob pomoči uprav podjetij uspelo dobiti v najem vilo v Novem gradu v Istri. Za člane sindikata bo celodnevni pension od 160 do 240 din, sorazmerno z zaslužki, za nečlane bo oskrbnina 480 din. p. problem gluhega otroka V četrtek 6. t. m. je v I. gimnaziji predaval prof. tov. Emil Ulaga o problemih gluhih in naglušnih pri nas ir». v Skandinavskih deželah. Tov. Ulaga je kot priznani strokovnjak za gluhoneme dobil štipendijo UNESCA in preštudiral razmere gluhonemih v severnih deželah. Predavanje so poživile skioptične slike, film iz življenja gluhonemega otroka je bil pa izdelani v Beogradu. Želeti bi bilo, da bi okraj štipendiral enega ali dva študenta, ki bi se na področju Gorenjske posvetila gluhonemim. zadnji javni nastop gojencev glasbene sole v kranju Drevi ob 19. uri bo v zgornji dvorani Sindikalnega doma četrti in zadnji javni nastop gojencev Glasbene šole v Kranju. Nastopil bo mladinski godalni orkester p. v. Rudolfa Fajona in 15 gojencev iz razredov za klavir, violino in solo petje. aa sindikat »peko« v počastitev kongresa delavskih svetov Preko 400 članov kolektiva tržiške-tovarne »Peko« že mesec dni tekmuje za naslove najboljših v namiznem tenisu, odbojki, balinanju, šahu, streljanju, nogometu in atletiki, 8. jun. je bila v tovarni svečana kulturna prireditev. Ob tej priliki so tudi razvili nov sindikalni prapor. Obenem sindikalna podružnica pripravlja predavanja o delavskem samoupravljanju za vse člane DS. p. vodovod v tuhinjske vasi Prebivalci hribovskih vasi v Tuhinjski dolini se potegujejo za gradnjo vodovodov, da bi se preskrbeli z zdravo pitno vodo. V Pšajnovici in Kostanju so s prostovoljnim delom opravili vsa zemeljska dela, občina pa je prispevala svoj del h kritju ostalih stroškov. Na ta način bodo v nekaj letih tuhinjske vasi dobile vodovode, če bodo prebivalci pokazali dovolj razumevanja za sodelovanje pri gradnjah. z. v »tiskanini« bodo kupili avtobus Delavski svet tovarno »Tiskanina« je na zadnji seji sklenil nabaviti za kolektiv nov avtobus, ki ga bodo v •kratkem dobili. Z njim bodo prevažali delavce in njihove svojce na dopust v Poreč. Tam ima podjetje v najemu počitniški dom z 49 posteljami. Dom je zaseden že za vso poletno sezono. Oskrba je poceni in znaša na osebo le 200 dinarjev, dnevno. -ey Kranj, 10. junija 1957 Glaš Gorenjske 3 torek ob 20. uri. 17.30 in 20. uri. KINO BLED 10. junija, vzhodnonem. barv. film - bajka »POVEST O MALEM MUKU«; od 11. do 13. junija, italijanski film - drama »v GLEDALIŠČE Prodam skoraj novo klavirsko harmoniko z registri in 120 basi. Naslov v oglasnem oddelku. Mlatilnico »Ronald 2«, žetveno VRTINCU GREHA« kosilnico na konjsko vprego, izruvač krompirja, travniško brano, levi vzidljiv kompleten štedilnik na dve in pol plošči to prenosljiv emajliran štedilnik velikosti 120 krat 57 cm bo-^io razprodajah dne 20. junija 1957 ob 8. uri zjutraj pri Zadružnem domu kmetijske zadruge Naklo. Prednost ima socialistični sektor. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V torek, 11. junija ob 16. uri red D in izven Jan De Hartog: »ZAKONSKA POSTELJA«. V sredo, 12. junija ob IG. uri v sredo ob ličnejših sadik povrtnine, živil in izdatkov domače obrti. Sadike paradižnikov in paprik so se pocenile na 3 dinarje, cena jajc pa je šla tokrat navzgor, in sicer na 16 dinarjev. Ostale cene: ajdova moka 70 dinarjev Liter, koruzni zdrob 45 din liter, maslo 120 in 125 din četrtinski zavitek, češnje 60 din kg, solata 50 din kg, smetana 15 din zajemalka, čebula 100 din kg, šopek peter-šilja 7 din, itd. V KAMNIKU V soboto so bile na trgu v Kamniku naslednje cene: jajca 15 d;in komad, solata 40 do 50 din za kg, kg starega krompir- zaključna predstava za sindikat ja 14 do 16 din, novi krompir-*-no aLi dvostanovanjsko hišo tovarne »ISKRA« Kranj. Jan De ček 60 din za kg, čebula 54 din, kupim v bližini Kranja. Zaže Ijeno z nekaj zemlje. Pismene Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »plačam takoj«. Sprejmem gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe. Nastop takoj. Plačam dobro. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. Pašni odbor sprejme pastirja 2a Radovljiško planino. Interesenti naj se javijo v Kmetijski zadrugi Radovljica. Gosp. pomočnico sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Koželj Nada, Klane 93, Kranj. junija sem izgubila svetlo-sivo žensko jopico na Orehku. Prosim fanta, ki jo je našel, tlaJ jo odda na naslov: Govedar, Orehek 59. Prodam lepe detelj ne pleve. Poizve se: Šenčur 275. Prodam električni motor AEG 7.5 KW in mlatilnico z reto-novo. Naslov v oglasnem oddelku. Na Tehnični fakulteti je diplomiral za gradbenega inženirja tov. Franci Debeljak iz Sk. koke. Mlademu inženirju čestitamo — prijatelji. Hartog »ZAKONSKA POSTE- grah 78 din, zelje 60 din, češnje L J A«. v četrtek, 13. junija ob 16. uri red C in izven. Jan De Hartog: »ZAKONSKA POSTELJA«. 7RZKI PREGLED V kranju V petek so bile spet vse stojnice zasedene in polne najraz- 64 do 75 din za kg; špinačo so prodajali po 100 din za kg, je-šprenj in kašo po 80 do 100 din liter, fižol pa 45 do 60 din za liter. Dopisujte t »Glas Gorenjske«! §§§ S SODIŠČA Obravnava zaradi umora v Šenčurju V dneh 4., 5. in 6. junija se v zaporih v Kranju več jetni- je moral zagovarjati na glavni kov, je pokazal med njimi. ta- obravnavi pred okrožnim sodi- koj na Boštarja kot storilca. Tu- ščem v Ljubljani 23-letni me- di prejšnji njegov opis se je hanik Ivan Boštar iz Visokega ujemal z Boštarjevo zunanjost- , , pri Kranju zaradi obdolžitve jo. Prišlo je pa tudi na dan, S ™"0^Za^VaUniem.?, K^ roparskega umora 49-letne vdo- da je v zaporih iskal stika s ve Katarine Simšič. Simšičeva soobdolženo sestro, ki ji je dal je bila zadavljena v noči 30 vedeti, da bo v primeru, če bo aprila 1956 v svoji samotni hi- kaznovan na več kot 5 let, po- šici, kjer je po moževi smrti begnil. bivala s sedemletnim sinom v preiskavi je obdolženec naj-Tončkom. Storilec je premetal prej za,nikal krivdo in se zago-omare in prebrskal ročno torbi- varjai enostavno, da je na poti co ter po vsem videzu odnesel tudi ves prihranek. Kakor so ugotovili organi notranje uprave takoj po dejanju, je prišel v hišo tako, da se je povzpel po lesarski klub. Prijave sprejema stvi na streho, tam pri dimniku B ( °- O. L. Tehnike v Kranju, Ko- razkril nekaj opečnate strehe in da je ^\ tudi pri simčičevi ter roška cesta 4 vsak dan razen se spustil v podstrešje, od tam r ŠE) »Mladosti«. celo na to, da jo je hotel stori- lec posiliti. Strahotni prizor je moral gledati 7-letni sin žrtve Tonček, ki ga je zločinec nazadnje napodil z grožnjo, da se ure v klubski pisarni SD padalca otepala, kakor se ga je ^ opisal, zanikal je pa oropa- nje žrtve. Cinično je dodal, da je dejanje storil le slučajno, ker ga je Simšičeva sama udarila z nekim predmetom po nosu. Tam je imel Boštar res opraskanine, ■ki jih je po vsej verjetnosti dobil od obupne obrambe Simšičeve. Pri preiskovalnem sodniku Kino »storžič« kranj Qd 10. do 12. junija, franco-i film »HEROJI SO UTRUJE- NI«, ob 17.30 in 20. uri; 13. ju-^Ja. ameriški barvni vistavision '"m »DALJNA OBZORJA« ob 17-30 in 20. uri. Kino »partizan« kranj !0- jun. »VAS ZVESTI BLEK«, j* 20.30 uri: od 11. do 13. juni- . Ja» ameriški barvni vistavision stro Marijo vred, ki je bila ilm »DALJNA OBZORJA«, ob osumljena, da je sprejela in '30 uri spravila ca 25.000 din, ki so iz- bo njemu zgodilo enako, če ga pa je skonstruiral zagovor, da bo izdal. Otrok je bil tako pre- je pri hoji mimo Simšičeve opa- strašen, da ves naslednji dan ni zil skoz,i 0kn0 v sobi nekega mo- upal niti do soseda. Sele zvečer gkega, ki ga pa ni spoznal. Sli- se je zatekel tja in je povedal, gai je tudi neki ropot, a se za kaj je doživel. Opisal je tudi stvar ni Več zanimal in odšel zločinca in ko so bile dognane daije. še nekatere zelo sumljive oko- jja obravnavi se je vrnil Bo- liščine, ki so vse kazale na Iva- star spet k prvotnemu zagovoru na Boštarja kot storilca, so ga ter se kljub predočitvam vseh prijeli in zaprli z njegovo se- obremenilnih okoliščin in izpo- vedb v stvari zaslišanih prič ter KINO »RADIO« JESENICE 10. in H. junija, ameriški barv. virali od bratovega ropa. Obravnava je doslej zbrala in kljub odločni trditvi Tončka Simšiča, da je spoznal v njem morilca, ni hotel spomniti ničesar več in tudi ne tega, da je 'jim »ČLOVEK S PUŠKO«, ob ug^ovila" težke TnaTce^za^Bo^ kaj hodil okoli Simšičevih. Zate -10- in 20 ' ob 18. un; 12. an 13. junija, carjevo storilstvo. Ugotovila je, kel se je le še k trditvi, da se BROD- da se je vracai obdolženec pono- ie na veselici toliko opil, da se fri okoli 2. ure z veselice Avto- svojega početja na povratku z moto društva domov mimo sose- veselice sploh ne spominja. Obda Zupanca, kjer je še trkal pri dolženčev nastop je bil drzek; svojem bivšem dekletu. V Bo- napravil je vtis vase zaprtega štarjevi šupi je obdolženec od VEJSKA USPAVANKA in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 11- junija, italijanski barvni film »TEODORA«, ob 18. in 20. Uri- 13. junija, ameriški barvni ložil dežnik Simšičeve, ki ga je Ilhn »ČLOVEK S PUŠKO«, ob očitno pomotoma odnesel s se- 18 m 20. uri. kino Žirovnica jun., italijanski barv. film 12 »TEODORA« Kino dovje Mojstrana boj po storjenem hudodelstvu. Ko sta Boštar jeva mati in sestra sami začeli sumiti obdol- človeka. Opisan je bil tudi kot lakomen na denar. Se kot starejši mladoletnik je bil obsojen zaradi vlomne tatvine. Duševnih defektov na obravnavi ni pokazal. Tudi njegova sestra U. junija, jugoslovanski film ^obleganje«; 12. junija, ame-iski barvni film »človek S pusko«. 11. kino radovljica ženca krvavega dejanja, sta Marija ni hotela priznati kriv-dežnik zažgali, ogrodje pa za- opkopali v gnoj, toda sosed Pro- Obravnava je bila preložena sen je še vedno lahko dežnik do M- t. m. zaradi dopolnitve spoznal kot last Simšičeve po Psihiatrične preiskave obdolžen-značilni kljuki. ca in da se 'preizkusi še zadnji njegov zagovor, da je bil zara- Najbolj je pa obremenil Bo- ln 12. junija, italijan. film štarja (sedemletna) sirota Ton- ..Tv^ ' j unija, a LUllj cm. xillll ouaijd ^cuciiul tua; ojavut*- PREPOVEDANE ŽENSKE«. V ček Simšič. Ko so mu pokazali Sprejmemo za takoj aH pozneje VEO TRGOVSKIH POMOČNIKOV — POMOČNIC katere koli stroke 1 DELAVCA in VEČ VAJENCEV Pismene ali ustne ponudbe poslati na „ŽELEZN1NO", Kranj, Koroška 7. di zaužitega alkohola opit v taki meri, da se ni več zavedal svojega ravnanja. Obravnavo, ki jo je vodili sodnik okrožnega sodišča Branko Potočnik in ki je bila zelo dramatična, je z živim zanimanjem spremljala do zadnjega kota zasedena porotna dvorana. Pričakujemo, da bo na preloženem naroku pojasnjen ta tragični dogodek do kraja in da bomo lahko potem poročali tudi o zadnji besedi, ki jo bo izreklo o stvari ljudsko sodišče . OTVORITEV MEDNARODNE GA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA NA BLEDU 216 UDELEŽENCEV Bled, 7. junija. Danes ob desetih je bila na Bledu v hotelu Jelovica otvoritev treh šahovskih turnirjev z 216 udeleženci. V prvem sodeluje 26 moštev, ki so razdeljena v dve kategoriji. Vsako moštvo bo moralo odigrati po štiri igre. Favoriti prve kategorije so »Železničar« iz Maribora, v drugi pa sodelujeta tudi dve moštvi iz Essena. KROPARJI PRVAKI DRUGE MOŠKE REPUBLIŠKE LIGE? Preteklo nedeljo je moštvo Partizana iz Krope zmagalo nad Vrhniko z rezultatom 3:2. S tem se je uvrstilo na drugo mesto v drugi republiški ligi. Do konca tekmovanja morajo odigrati še dve tekmi in predvidevajo, da bodo osvojili prvo mesto. C. R. TELOVADNI NASTOP V DOMŽALAH Preteklo nedeljo je TVD Partizan Domžale priredil telovadni nastop, na katerem so razen domačinov sodelovali tudi člani Partizana iz Jarš in domžalski gimnazijci. Nastop je odlikovala predvsem množičnost. Med nastopom je bilo tudi tekmovanje v atletiki, v katerem so bili najbolj uspešni člani Partizana iz Jarš. Domžalčani so bili s prireditvijo zadovoljni. Frank Drugi turnir je mednarodni mojstrski turnir z desetimi udeleženci. Med njimi sta dva Poljaka in en Nemec. Tretji turnir ima prav tako mednarodno konkurenco, saj nastopajo na njem zelo močne šahistke iz Poljske in Zapadne Nemčije. -nc TUDI V NADALJEVANJU ODLIČNO V Zagrebu so se jugoslovanski kegljači zadnjikrat sestali na tekmovanju za sesta.v državne reprezentance. Rezultati so potrdili, da so reprezentanti v solidni formi. Še posebno so bili uspešni Slovenci, saj so pri moških prispevali pet in pri ženskah štiri člane v reprezentanco. Rezultati celotnega tekmovanja: Pogeljšek (Zagreb) 2701 — Strežaj (Ljutomer) 2638 — Stare 2636, Martelanc (oba Kranj) 2621, Likovnik (Ljubljana) 2613 — Smoljanovič (Zagreb) 2583 — Grom (Rakek) 2573. H. OCENJEVALNA VOŽNJA NA JESENICAH Preteklo nedeljo je bila na Jesenicah na 96 km dolgi progi ocenjevalna vožnja, katero je priredilo Avto-moto društvo z Jesenic. Rezultati: motorji 350 cem — Spec, Zupan, Langus; motorji nad 260 cem — Horvat, Rakovec in Kraj cer. — Skupina mopedistov ni tekmovala zaradi slabe udeležbe. U. MAJNIKOV VELESLALOM NA JEZERSKEM Jezersko, 9. junija. Na smučišču pri Češki koči nad Jezerskim, je bil danes tradicionalni »Maj-nikov veleslalom«, v spomin na padlega borca Majnika. — Prehodni pokal je že drugič osvojila, čeprav oslabljena, ekipa kranjskega »Triglava«. — Udeležba na današnjem slalomu jc bila slaba, zato tudi ni bilo hujše konkurence. Skupno jc tekmovalo 24 tekmovalcev in tekmovalk iz Kranja, Tržiča in Jezerskega. Tekmovalna proga ni bila pretežka, razen v sredini. To mesto pa je marsikomu prekrižalo račune. Dolga je bila 1700 m z višinsko razliko 370 m in 36 vratci. Pri moških je z majhno prednostjo zmagal Janko Krmelj (Ljubelj). Rezultati — člani: Janko Krmelj 1,21; Primožič (oba Ljubelj) 1,22; Gor-janc (T) 1,24,2; Švab (Ljubelj) 1,25; Rozman 1,31,2 in Jamnik (oba Triglav) 1,34. Mladinci: Frantar 1,39; štirn 1,48; Dolinšck (vsi Jezersko) 1,50,4. Ženske: Rutarjeva 1,02,2, Jamnikova 1,12,3 in Mravlje (vse »Triglav«) 1,34,3. r v.. PLANINE VABIJO Martuljkova skupina s Srednjega vrha J Jeseničani gredo na kvalifikacijsko tekme Končano je prvenstvo v treh ligah Gorenjske nogometne podzveze V tekmovanju Gorenjske nogometne podzveze so končane borbe za naslov prvaka v treh ligah, in sicer v ligi članskih moštev in v dveh pionirskih ligah. Kakor smo pred kratkim v našem listu že napovedali, je bila borba za prvo mesto omejena le na dve moštvi in to na Jesenice in Partizan iz Škofje Loke. Jeseničani so imeli več uspeha, saj so v odločilnem srečanju premagali edinega nasprotnika kar s 4:0. Od tega srečanja dalje pa je bilo prvenstvo za obe moštvi le še skrb za čim boljši količnik. Tudi tu so bili uspešnejši Jeseničani in so z osvo- jitvijo prvega mesta dobili pravico nastopa na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v Ljubljansko - primorsko ligo. Želimo jim mnogo uspeha, da bi Gorenjci dobili v tem tekmovanju še četrtega zastopnika. LESTVICA: 10 9 0 1 57:5 18 10 9 0 1 71:7 18 10 5 0 5 28:26 10 10 2 0 7 27:34 6 10 2 1 7 13:62 5 10 1 1 8 15:46 3 ski pionirji prvič tekmovali v dveh skupinah in zato prvak še ni znan. Odločilo bo srečanje med Jesenicami in kranjskim Triglavom. LESTVICE: Kranjska skupina Jesenice »Part.« Sk. L. »Part.« Naklo Prešeren Bohinj Bled Tudi pionirska moštva so v dveh skupinah že zaključila s tekmovanjem. Letos so gorenj- Triglav A 8 Mladost 8 Naklo 8 Triglav B 8 Tržič 8 27:4 20:6 13:15 5:20 2:22 Jeseniška skupina Jesenice Prešeren Bled Bohinj 14:4 18:6 9:7 4:25 15 10 9 5 1 10 9 5 0 G. 29 8903 j§ OLIKANI'CA .s /^ALENSEi KONIC J Počilo jc in jerbasi na glavah so se zamajali. Odmev se je nesel po vsem kotlu in s z jeko izgubil v strminah. Potem je z višine priletel zamolkel grom. „Jarnničani streljajo!" so zavpili fantje. „ Hribovci!" Spredaj, v vrsti deklet, se je nekaj zagatilo. Ženske, ki so prišle bliže, so prasnile v smeh. Fantje so popustili možnar in šli gledat. Sredi gruče je stala Bačarjeva in ta jezno ihto pobirala kolač, ki se ji je zakotalil po tleh. Na dnu jerbasa so ležale črne kovaške hlače. Ana se je vrnila domov in skuhala večerjo. Razen nje in Urše ni bilo nikogar k mizi. Moški so šli po svojih potih Ženski sta zgodaj legli. Zaspala je in se sunkoma zdramila, zdelo se ji je, da jo je nekdo poklical. Zares, prav pred vrati je nekdo klical. Po glasu je spoznala Dominika. Stresla se je od brezumnega strahu, vstala in kakor mesečna odtavala k vratom. Dominik je stal pred vrati. „Ana, ali imaš kos obvezie? Prst mi je odtrgalo pri streljanju z možinarjem." Tipala je za vžigalicami in s tresočimi rokami skušala prižgati svečo. Vzela je iz predala prvi. kos platna, ki ji je prišćel pod roke in stopila ven kakršna je bila, v sami srajci. Dominik je stal na mostovžu, roko je tiščal k životu, na tleh so se poznali sledovi krvi. V obraz je bil ves siv. „Spodaj imam arniko," je rekla in šla pred njim dol. V kuhinji je vzela steklenico, a prsti so ji tako drgetali, da bi jo bila skoro izpustila. „Daj sem, bom sam," je rekel, ko je videl, da se vsa trese od strahu. „Ne, ne, nič se ne bojim," je zajecljala. Pomolil ji je desnico. Dlan je bila razcefrana do kosti, sredinec mu je odneslo. Nekoliko ji je odleglo, ko je videla, da ni. hujšega. „Težko boš delal," je rekla itn skušala zatajiti trepet v glasu. Škrtnil je z zobmi. Ko bi mi oškmilo levico, bi nič ne rekel. Ampak delal bom tudi brez prsta!" je rekel trmasto. Ko ga je oblivala z arniko. je stiskal zobe, da bi zatajil bolečino. Potem mu je obvezala rano in mu roko podprla z ruto okrog vratu. Ves čas, ko ga je obvezovala, ga je kuhala togota. Kaj se mu je bilo treba vtikati med fante in streljati, njemu, ki je samostojen mojster. Presneto drago je plačal neumno fantovsko veselje! Toda celo v teh jeznih mislih ni mogel prezreti, da Ani prsti še zmeraj trepetajo od notranjega razburjenja. Kakor bi ga preblisnilo neko novo spoznanje, jo je nenadoma pogledal z drugačnimi očmi, kot jo je gledal doslej. Vraga, pa ne da je..:', zaljubljena? Za trenutek se mu je zdelo smešno. Saj je prestara', tudi sama je že tako rekla. A vendar .. . Nezavedno je opazoval njene težke kite, ki so ji tekle po hrbtu in usločene črne obrvi, Pod srajco je slutil oblino ženske polnega života, zdelo se mu je, da veje od nje toplina in mehkoba. Čeprav je bil trd, ga je prevzelo in nenadoma je začutil potrebo, da ji reče nekaj prisrčnega, da se ji zahvali. Ujel je njene vitke prste, jih stisnil v svojo lopatasto dlan in iskreno rekel: „Lepo si me obvezala. Hvala, Ana. Tako me še nikoli ni nihče. Tega ti ne bom pozabil." Presenečeno ga je pogledala, previdno vzela roko iz njegove in tiho rekla: »Pojdi in lezi, Dominka. Tak ne moreš k procesiji." Šel je, ona pa je začela pospravljati obvezo in brisati sledove krvi. Še zmeraj je drhtela od razburjenja. Čutila je, da se je v Dominiku nekaj prelomilo, da se je njegov odnos do nje spremenil. Zdelo se ji je, da je pijana od njegovih toplih besed. Obe roki si je pritisnila na prsi i'n globoko zajela zraka. Dušilo jo je od dotlej neznane sladkosti. Skozti okno je tipala bleda svetloba. Počasi se je rodil dan. Ćasopisno-zalažniško podjetje „Gorcnjski tisk", Kranj SPREJME V UK 5 UČENCEV in sicer: 2 ročna slavca, 2 tiskarja, 1 kemi graia. Pogoj : Uspešno dovršen 4. razred gimnazije, oz. osemletka. Med učenjem bodo učenci obiskovali Industrijsko grafično šolo v Ljubljani. Prijave sprejema tajništvo podjetja. ATOMSKA ZAKLONIŠČA V nekaterih zahodnih državah, zlasti pa v Združenih drž. Amerike, se na široko ukvarjajo z gradnjo zaklonišč proti atomskim napadom. Izdelali so številne projekte za velikanska mestna zaklonišča, ki lahko sprejmejo na deset-tisoče ljudi in jim nudijo vse pogoje za normalno življenje pod zemljo, obenem pa so se nekatere tovarne lotile serijske izdelave manjših protiatomskih zaklonišč. Eno od teh je na ušiln moc a ' ——*~* \ Kvalificiranega mlinarja za mlin BREG sprejme »KLASJE«, KRANJ naši sliki. Zaščiti manjšo družino proti zračnemu pritisku, atomskemu izžarevanju in požarom, medtem ko direktnega pogodka bombe seveda ne vzdrži. V našem denarju bi veljal« približno pol milijona dinarjev. V eni zadnjih številk smo objavili zanimiv posnetek tornada, ki je v maju opu-stošil teksaško mesto Dallas v Združenih državah Amerike, danes pa objavljamo še nekaj posnetkov istega tornada, ki so jih različni fotografi v življenjski nevarnosti napravili ob tisti priliki. — Tornado se približuje in na poti preko polj uničuje ozek pas posevkov. Z GORENJSKE Tornado je križal železniški nasip. Brzojavni drogovi letijo v zrak — vsesal jih jc zračni vrtinec. Razdejanje v mestu. Kot ogromna se-saijka vsrkuje tornado strehe in celotne manjše stavbe. V kotliiču ipod Štetfanjo goro, ki ga napajata studenec Lebrant (ime izhaja iz nemščine: Lebe-trank) in potok Plevnjek, leži prijazna vasica Adergas (An der Gass, kjer so bile hiše ob cesti postavljene druga nasproti druge). Kotlič obrobljajo na levi nizki griči Vanderle, Kahlovec in Ovovjek, na desni Obla gorica, na zapadnem koncu pa sta vasi Trata in Velesovo. 'Na vzvišenem kraju pod Štefan jo goro je nekdaj stal vele-sovski viteški grad Kamen, katerega so zgradili Kamniški gospodje, nižji plemiči Andeških grofov. Listine jih omenjajo že leta 1147, potem 1154 in 1163. Leta 1473 so Turki pod vodstvom ujetega Korošca Mihe Cvitarja prodirali mimo Šenčurja na Kokro in se ustavili pred Železno Kapljo. Ob tej priliki so porušili tudi grad Kamen in odpeljali s seboj zadnjega gospodarja iz rodovine Kamniških, ki je v ujetništvu tudi umrl. Prednica samostana v Velesovem Julija s Peč se je obrnila do cesarja Ferdinanda, da bi smela grad znova sezidati in utrditi. Cesar je prošnji 1533 ugodil, krstil grad z imenom Frauenstein in mu podelil vse pravice in svoboščine, kakor so jih uživali drugi kranjski gradovi. V njem so odslej redovnice ob turških napadih iskale zatočišča in shranjevale dragocenosti. Samostan v Velesovem (Mi-chelstetten, Velika vas) so ustanovili pred 1238 velesovski gra-ščaki, Kamniški gospodje Veri-and, Valter in Gerloh, skupno z vdovo Rihco in sinom Albertom iz Gornjega grada. Ustanovna listina je bila izdana 11. decembra 1238 na Trati. Patriarh Ber-told jo ustanovno listino potrdil, priključil samostanu župnijo sv. Jurija v Polju (Šenčur), kapelo sv. Tomaža v Cerkljah in mu obenem podaril nižjo sodno oblast. Ze ustanovitelji so bogato obdarovali samostan, z nakupom posestev v sosednjih župnijah bo pozneje še povečali svojo obširno gospoščino. Poleg Stične je tbilo Velesovo največje gospodarsko podjetje na Kranjskem. Leta 1317 je vojvoda Henrik Meranski znova potrdil samostanu vse pravice in ga oprostil carine in mitnine. Ko so Turki leta 1471 pod vodstvom Izak paše prodirali preko Save proti Kranju in" Kokri, so med drugim porušili tudi velesovski samostan in odvedli mnogo nun v sužnost. Zelo je bil samostan prizadet tudi v reformacijski dobi. Disciplina je popustila in klavzula je bila proti koncu 16. stoletja popolnoma zanemarjena. Cesar Jožef II. je samostan leta 1782 ukinil. Samostansko poslopje so nato uporabljali kot vojaško bolnico, po letu 1826 pa za prostore okrajne gosposke. Poslopje so iz leta v leto predelovali in podirali, 1860 razprodali samostanska posestva in stavbo opustili. Prvotno samostansko cerkev so pre-zidali in sedanjo stavbo dogradili leta 1771. Cerkev sipada med najlepše baročne cerkvene zgradbe v Sloveniji in je poslikana z odličnimi umetninami Krem^er - Schmidta. UJ > O O Toda Tomove načrte je preprečila bolezen. Mahoma ga je minila vsa volja do življenja. Nič več na svetu ga ni veselilo. Tetka Polly je bila vsa v skrbeh. Bila pa je eden izmed tistih ljudi, katerih »konjiček« so zdravila. Toda ni bila tako nespametna, da bi kako novo zdravilo preizkusila na sebi. Popadlo jo je, da je začela zdraviti Toma z vodo. Od tistega jutra dalje, ko je Tom zbolel, ga je vsakič potegnila zjutraj iz postelje, ga postavila v škaf in skoraj utopila v mrzli vodi. Toda to ni nič pomagalo, čeprav ga je potem drgnila z brisačo in ga zavila v mokro rjuho ter tako odela, da se je spotil. Tom je bil čedalje bolj žalosten, bled in potrt. Pozneje ga je vtaknila v vroče kopeli, potem v sedeče kopeli, pod prho in končno ga je metala v vodo. Toda Tom je ostal mračen kot mrtvaški voz. In neobčutljiv za vsa zdravila. To je napolnilo srce tetke Polly s še večjo skrbjo. Za vsako ceno je hotela zlomiti Tomovo brezbrižnost. In ko) je slišala prvič o zdravilu, tako imenovanem »uničevalcu bolečin«, ga je naročila izdatno mero. Dala ga je Tomu kavno žlico in z veliko nestrpnostjo čakala učinka. — Njena duša je končno našla mir ... Tom pa je postal ves divji, kot bi zanetil ogenj pod njim in hkrati je občutil, da se mora zdramiti, ker tako življenje, dasiravno romantično, mu ni bilo preveč po godu in si je že želel spremembe. Razmišljal je o raznih načrtih in kon^-no se je jel izdajati za velikega prijate" lja »uničevalca bolečin«. Tolikokrat 3e spraševal po njem, da je postal že nadležen in tetka Polly je končno privolil8' da ga je sam jemal. Toda skrivaj je op»' zovala steklenico. Ugotovila je, da ie zdravila v steklenici čedalje manj, ni P* vedela, da je Tom z njim izboljšev*1 zdravje špranji, na tleh v sprejemnici-