PolitičeD lisi slovenski aaroa IS pcltt priJiMiB : oei» leto •redplaean li fld., m pol leU 8 fld., u eetrt leto i rld.. 1» «n mesec 1 (14. 40 kr. f »iMlMlitrMiJl pNfcnan relJA: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 rld., la oetrt leto 1 kM., u en meiec 1 g<4. T Ljušljaci na dom poeii{»n velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Maic&aint pMjama ■pMTniitvo (admiiietracija) ia ekapedicija, Semeniške aliee «t. 2, II., 30. Kainanlla (iiuerati) le iprejemajo m velja trurtopna pem-vr«»: 8 kr., de se tiaka enkrat: 13 ki M ie uaka dvakrat; 15 kr., ee le tiaka trikrat. Pri večkratnem uskanji se eena primerno zmanjša Sokopiii le ne vračajo, nefrankovana pisma le ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. IihaJa Tiak dan, izviemši nedelje in praznike, ob "(6. uri popoludne. T Ljubljani, v soboto 29. novembra 1890. LetiiiU XVIII. O omejitvi prisilne^ legiilizo-vaiija. ,Wir bleiben nun einmaJ die dummen Bau(>rn, die nicbt einmal den Kamen scbreiben konnen, die nicht einmal zwei gesunde ehriiche Augen haben, um das zu bestii-tigen, was sie sehen, niimlich, dass der llans vrtrklich der Uans und der Michel wirklich der Michel iet und kein anderer, %vir mussen die Notare als Vormiinder haben." Poslanec Bienert v 348. seji X. zasedanja državnega zbora dne 14. majnika 188'j. S temi iroDičfiiaii besedami icoDČal je posianee Bi-e.aert v državnem zboru svoj govor, v liaterem je zagovarjal načrt zakona o omejitvi prisilne legalizacije. In v istini je s temi besedami drastično označil bistvo vprašanja, katero pa nasprotniki omejitve, prijatelji prisilne legalizacije, namenoma prezirajo, dobro vedoč, da se prisilna legalizacija, v kolikor se mora ta legalizacija vršiti izključno po notarjih ali sodiščih, sploh dobro zagovarjati ne dd. Badi tega se ne spuščajo v raz-motrivanje bistva legalizacije, marveč se ga ogib-Ijejo, kakor mačka vroče kaše, ter le razmotrivajo in poudarjajo različne okoliščine, ki so baje v dotiki z legalizacijo. Bistvo legalizacije, kakor je sedaj vrejena, je, da mora notar ali sodišče potrditi istnost one osobe, ki podpiše tako listino, na podlagi katere se more izvršiti zentljeknjižni vpis. Vprašanje je jako jednostavno: Ali je res potrebne, da mora ravno notar ali sodišče potrditi istnost stranke, ali se more to potrdilo, jednake vrednosti, dog«či bolj praktično na drug način? Vprašanje suče se tedaj okoli dokaza pristnosti listine. Potrdilo notarja ali sodišča naj do- kazuje, da je listino zares tista osoba podpisala, koje podpis ju na listini videti. Ali sta zares le notar insodišče sposobna potrditi pristnost listine? Ali ni moči najti druzih, bolj praktičnih in cenejših kavtel za pristnost listin, nego je prisilna legalizacija? Boj zoper prisilno legalizacijo je tako star, kakor prisilna legalizacija sama. Takoj po 1871. letu, ko ?e je uvela, pričel se je boj zoper njo, in v prvi vrsti bile so kmetske občine, ki so vedno in vedno protestovale zoper to b r e m e , ki podražuje prav po nepotrebnem realni kredit, iu v obče nalaga kmetskemu stanu težko breme. Komunikacijska sredstva so na kmetih pogostoma slaba, — sedež notarja ali sodišča obilokrat po tri, štiri, pet ur oddaljen. In ubogi kmet mora, morebiti radi izbrisa vknjiženih 5 gld. v hudi zimi do kolenih v snegu, kakih pet ur daleč gaziti! Pet ur tja, pet ur nazaj, je deset ur, par ur treba je počitka, — zgubljenje tedaj celi dan. in to radi izbrisa petih goldinarjev! Ali je tako, rekli bi mučenje kmeta, zares potrebno? Naše mnenje je, da je to vsaj takrat nepotrebno, kadar se gre le za majhno vrednost. Tega mnenja bila je tudi ogromna večina državnega zbora, in karakteristično je, da se je tam našel le jeden poslanec, ki je brezpogojno zagovarjal prisilno legalizacijo, in ta je bil — n o t a r d r. Kraus. Pri tem omenjamo, da so v legalizacij-skem odseku državnozborskem, ki se je bavil s to zadevo in naposled predlagal omejitev prisilne legalizacije, sedeli štirje notarji. Notarski stan imel je tedaj zadosti priložnosti, v državnem zboru zastopati svoje stališče, in da s svojimi nazori tam ni prodrl, kjer sede najnadarjenejši praktični in teoretični juristi, je gotoyo pomenljivo. Toda nazaj k stvari! Kakor smo že rekli, vsaj v maibstnih zadevah je prisilna legalizacija nepotrebno breme. Kajti pristnost listine ugotovi se lahko na drug način, — bodisi, da se, kakor določa zakon z dne 5. junija 1890, št. 109 drž. zak., namestuje legalizacija s potrdilom dveh verodostojnih prič, ali pa da se, kar se je tudi od strani nekega poslanca sprožilo v državnem zboru, legalizacija izroči županstvom. Ostanimo pri prvi eventualiteti, ker se je iste poprijel državni zakon. Ce bi kmet, ki ima podpisati kako listino, pristnost svojega podpisa potrditi dal od dveh verodostojnih mož svojega okraja, bilo bi to popolnoma zadostno jamstvo za pristnost listine. Takih verodostojnih mož našel bi kmetovalec lahko mnogo v najbližji bližini. Obrnil bi se lahko do župana, do župnika, do kapelana, do sodnega sluge, kadar pride dostavljati v dotični kraj, do poštarja, do učitelja, sploh do kakega inteligentnega človeka, kateri se dandanes, hvala Bogu, najde v vsakem kraji. Ce tedaj dva taka moža potrdita, da je dotični, kojega osobno poznata, listino pred njima lastnoročno podpisal ali podkrižal, bila bi s tem pristnost listine zoper vse ugovore ugotovljena. Iu ne le to! Pristnost bila bi še bolj ugotovljena, nego po notarski legalizaciji. Kajti domače priče poznajo stranko od mladih nog iu je tedaj njih pričanje popolnoma zanesljiv dokaz za istnost stranke, — notar pa pogostoma stranke ne poznii, katere podpis naj legalizuje; v slednjem slučaji zahteva od stranke, naj privede seboj dve priči istnosli. Strauka je v mestu neznana, ne ve za nobeno pričo, ki bi mogla potrditi nje istnost. Obrne se morebiti do kramarja, pri katerem je morebiti tisti dan kaj kupila; temu toži svoj položaj in mu pove še le svoje ime. Kramar se ga usmili, pokliče kakega svojih znancev, in ta dva skupaj spričujeta potem pri notarji istuost človeka, kojega sta danes prvič videla! Kak dokaz pristnosti je to ? Kako lahko se take LiSTEK. Nedeljske misli. VII. Gospod vrednik, davnej sem že pričakoval, da me imenujete »tandem aliquaodo" svojim častnim nedeljskim nadkritikom, a ta up je šel za drugimi po vodi, kajti mesto da bi bil avanzoval jaz na časnikarski grčavi lestvici, povišali ste se Vi sami na mesto časnikarskega pravdnika in ste ostrigli, kar meni nič sebi nič, moje zadnje misli do polti, da ni ostalo druzega, kakor nekoliko pogrebščine brez mrtveca. In kaj sem zagrešil jaz v svoji sitni ponižnosti? Prav ničesar, seveda, po moji sitni glavi. Da, bil sem, seveda, samo v nedeljo nekoliko preučen ali pa prepoetiški; kajti bavil sem se s Kantovo filozofijo, katere se branimo Slovenci sem in tija na vse kriplje. Gospod vrednik, in vendar mi je še vedno povšeči, akoravno ste me oskubili za osem dnij, isti Kantov stavek, ki pravi: »Um die boben Manner ist es, wie um die Leuchtthilrme, flberall viel Wind". Precej zasluge bi imel isti slovničar, ki bi pošteno poslovenil vsega Kanta na naš jezik, ali pa vsaj poslednji stavek, ki je konfiskoval samo nekaj mojih nedeljskih mislij, akoravno si ne upamo trditi, da imamo Slovenci premnogo »svetilnikov" in premalo »vetrovja". Zadnji čas je bilo torej, da se je oglasil dr. Koch v Berolinu s svojim skrivnim eliksirjem proti vsemu, kar diši po jetiki. Da tudi Slovenci nismo brez jetike, označuje g. Hribarjev predlog v deželnem zboru, da naj se pošlje nemudoma zdravnik v Berolin preiskovat iste nesrečne bacile, ki decimu-jejo človeški rod. Radovedni smo, kateri Slovenec ponese v Berolin slovenske bacile na ogled ; ko bi imel Sviftijanec besedo v deželnem zboru, predlagal bi istega našega moža najbolj zmožnega za takov posel, ki je pokazal najbolj odločno svojo simpatijo za nemške zdravnike na Slovenskem in o katerem se sodi, da je zbolel na narodnih bacilih. »CIamor tuus sicut ensis durus", grozite mi že brez dvoma g. vrednik, a pomislite, »quitnani cu-stodiet custodes", ako jih zapustš celo nedeljski čuvaji naše javne ndrodnostne morile, in odpustite! Naša sedanja doba mora imeti posled v istini nekaj epidemije v sebi, ker se sučejo vsa dnevna vprašanja le o zdravnikih in zdravilih proti svetovnim boleznim, ki bodo prehajala v bodoče od bolnikov na zdravnika. Najprvo smo počastili namreč Slovenci nem- škega zdravnika s slovensko službo, potem smo zapisali v zlato zgodovinsko knjigo njegove zaščitnike, in takoj pozneje se je oglasil dr. Koch v Berolinu s svojimi bacilami, ki vladajo začasno ves jetičen svet iu za njim se ponavljajo naše domače debate za slovensko čast bodočih naših krasotic, vse to dokazuje jasno, da živimo v nenavadno epidemijski dobi, ki se ue ponavlja vsak vek. Da se gode take znamenitosti baš sedaj, ima baje nekaj zaslug tudi mesec november, kateri imenujejo celu Augleži, ki umejo, kaj je veselje na svetu, najbolj neumen iu dolgočasen mesec vsega dolgega leta. Zaradi tega je naravno, da se bavimo tudi Slovenci baš v uovemiiru najbolje iu najraje z domačo politiko iu z ostalimi sentimentalnimi stvarmi. Kouec novembra oceujamo tudi navadno zasluge iz za kulis deželnega zbora in ob jednem pošiljamo svoje prvake v prvem železniškem razredu v Beč, kjer se pričenja z njihovim prihodom baš prijetna zimska sezona. Iu da takov sloves močno upliva na naše up»-polne živce, j« naravno, akoravno so baje baš tedaj naši gg. poslanci najbol) prijazni in zgovorni v vsem dolgem letu. Tudi letos se bodo vršili kouec novembra navadni tragiški slovesi »s praznimi rokami", in sicer razmere zlorabijo v slabe namene! Kako zanesljivo je temu nasproti pričanje domačih, verodostojnih mož, kakor župnika, župana, učitelja itd., ki pod-pisatelja listine sigurno poznajo in le pod tem pogojem potrdijo njega istinitost, mej tem ko notarja čisto nič ne briga, li poznate priči istega, kojega podpis je legalizirati, marveč mu zadostuje, da on — notar — priči pozna. Po novem zakonu zatorej ne bi trpela varnost pravnega prometa, marveč ta varnost bi le pridobila. Namen legalizovanja bil bi tedaj po novem zakonu bolje dosežen, nego po sedajni legalizaciji, in to dobro vedo nje prijatelji, radi tega se pa tudi, kakor smo že poudarjali, previdno varujejo, spuščati se v razmotrivanje pravega bistva legalizacije. Boje se stvari do jedra, radi tega pa razmotrivajo vsa druga dotikajoča vprašanja, le bistva samega ne. Pravijo n. pr., kmetje ne bodo znali listin delati. Mi pa odgovarjamo, če jih bodo znali delati, jih bodo delali, če jih pa ne bodo znali delati, jih pa ne bodo delali, ravno tako, kakor krojač ne dela črevljev in črevljar ne hlač, ker eden druzega ne zna. Ce pa krojač zna črevlje delati, si jih pa gotovo sam naredi in narobe črevljar hlače. Ce tedaj ljudje listin ne bodo znali delati, jih pa bodo dali delati takim, ki jih znajo, namreč notarjem ali advokatom. Kaj pa je potemtakem pridobljeno z odpravo legalizacije ? vprašal bode prijatelj legalizacije. Jako mnogo! Kmet bode lahko pismeno naročil pri notarji ali advokatu, da naj mu napravi listino te ali one vsebine, notar ali advokat sestavil bode zaželjeno listino in jo poslal po pošti ali pa po sodnem slugi naročitelju, ki jo bode potem doma po predpisih zakona podpisal. Prihranjena je tedaj na vsak način daljna pot. Sicer pa ni treba misliti, da je naš kmet tako neumen, kakor ga delajo v „Narodni tiskarni", oziroma, kakor bi si ga tam želeli. Naše kmetsko prebivalstvo je marveč dokaj inteligentno in dobro spoznava svoje koristi. Kmetsko ljudstvo dobro ve, da je zmožno lahke listine samo sestavljati. Nočemo reči, da bi bil vsak kmet k temu sposoben. A v v.sakem kraju nahaja se vsaj nekaj inteligentnih mož, ki bi v tera oziru svojim sosedom šli na roko. Vzemimo n. pr. župane; ti imajo v uradovanji opravljati mnogo težje posle, nego je sostava navadne izbrisne pobotnice, ali pa jednostavne zadolžnice! Vzemimo dalje učitelje, duhovnike itd., kojih je gotovo vsak zmožen napraviti navadno pobotnico ali zadolžnico in če treba, tudi jednostavno kupno pismo. Pomisliti vendar moramo, da bi ljudstvo v istem hipu, ko bi prenehalo siljenje legalizacije, uvidelo svojo gmotno korist, če zna listine samo delati in da bi tedaj vsak skušal temu priučiti se. Navstale bi poljudne knjižice z obrazci zemljeknjižnih listin in zemljeknjižnih prošenj, ljudje segali bi z veseljem po njih in učili bi se sami pomagati si. Na ta način bi tedaj odprava prisilnega legalizovanja koristna bila narodnemu napredku in praktični narodovi omiki, katera pa seveda ni po goflu gospodom iz »Narodne tiskarne", ki si žele kmeta kolikor mogoče ^neved-' nega, da bi šel laglje na njih liiiJanice. Ce bodemo ljudstvo glede pravnih poslov pustili vekomaj pod kuratelo notarjev, potem ljudstvo v praktično-pravnil izobražbi, kije toliko pomenljiva za vsak" narod, nikdar napredovalo ne bode. Ljudstvo naj vidi, da ima kaj od tega, če se kaj nauči, da mu učenje prinaša gmotno korist — potem se bode ljudstvo z veseljem učilo in imeli bodemo kmalu še inteligentneji narod, nego ga imamo sedaj. Nočemo reči, da se bode priprosti kmet naučil vsako listino delati. Ne, tega ne trdimo. Naše mnenje je le, da bi se kmalu vsak, ki zna pisati in brati, privadil delati jednostavne listine, n. pr. navadne pobotnice in zadolžnice. Vsaj s pomočjo obrazcev znal bi to kmalu vsak, ki zna pisati in brati in ki ima le kaj pojma o tem, kaj da je zemljiška knjiga. Ta pojem pa je dandanes popolnoma jasen vsakemu kmetu-posestniku. Težavneje komplicirane listine pa bi sigurno, Če bi tudi prisilne legalizacije ne bilo, hodili delat k notarju ali advokatu. To je samo ob sebi umevno, da se ue bode nihče lotil delati listine, koje ne zna. Omenjamo naj še nastopno nepriliko, ki je združena s prisilnim legalizovanjem. Čestokrat stranka izroči dolžnika advokatu za izterjanje. Advokat žene realno eksekucijo in slednjič dolžnik plača. Advokat pa sam ne more dati izbrisne pobotnice, ker navadno nima legalizovanega pooblastila, marveč mora citirati stranko k sebi le radi tega, da po advokatu napravljeno pobotnico podpiše. Ce bi prisilne legalizacije ne bilo, poslal bi advokat pobotnico svoji stranki v podpis in stranka prihranila bi si pot in legalizacijsko pristojbino, kajti notarji legalizujejo listine tikajoče se pravnih vred-nostjj do 100 gld., le tedaj brezplačno, če se listina pri njih dela. Glede te »brezplačnosti" bi pa le še omenili, da ni noben notar zavezan brezplačno legalizovati in da je vsakemu notarju prosto, v tem oziru po svoji volji postopati. Vsekako velja kolek 10 kr. Sploh pa prebivalstvu ni vse eno, če je odvisno od milosti notarjev ali ja, če je od stroškov legalizacije po zakonu oproščeno! Ugovor, da bi ljudje ne znali listin prav kole-kovati, je neumesten. Vsak, kdor zna sploh čitati, zamore tudi lestvico kolekov brati, v kateri je natanko določena visokost koleka za vsak slučaj. Kar se pa tiče vknjižbenine, omeniti moramo, da je do pravne vrednosti 100 gl. sploh nič odrajtovati ni. Ugovor, s katerim so prijatelji legalizacije proti Pfeiferjevemu predlogu najbolj ropotali in še ropotajo, je strašilo z zakotnimi pisači. Strah pred zakotnimi pisači je v tem slučaji popolnoma neutemeljen. Mogoče, da bi semtertje kak zakotni pisač par grošev zaslužil — tej možnosti nočemo oporekati, ker nismo vsegavedni. A da bi radi delne odprave legalizacije ljudje hodili vs^ko listino, ki bi bila legalizacije prosta ali le vAčino teh listin k zakotnim pisačem delat, to zamore trditi le oni, ki dejanjskih razmer ne poznd, ali pa, ki ravno namenoma hoče strašiti z zakotnimi pisači. Ce bi bila trditev nasprotnikov resnična, morali bi ljudje tudi sedaj večinoma dajati listine, koje niso namenjene 'za zemljeknjižni vpis, delati zakotnim pisačem, isto tako malestne in sumarne tožbe itd. In vendar kažejo nam dejanjske razmere, da niti 1 vseh ne-zemljeknjižnih listin in vseh sodnih vlog, kojih no smejo le advokati delati, ne pride iz rok zakotnih pisačev. Tedaj bi tudi onih listin, ki bi vsled novega zakona bile oproščene legalizacije, k večjemu 1 °/o palo v roke zakotnim pisačem. No, radi tega pa, ker bi morebiti napravo vsake 101. pobotnice ali vsake 101. zadolžnice dobil v roke zakotni pisač, radi tega pač ni bilo treba celega dobrodelnega zakona pokopati. Nemec imenuje to: »Das Kind mit dem Bade ausschfltten." Sicer pa zakon daje mnogo sredstev na roko zoper zakotno pisarjenje in treba je gospodom zakotnim pisačem le pazno na prste gledati, pa bode ta nevarnost, ki pa ni tako velika, kakor jo nekateri delajo, hitro zaprečena. S tem, menimo, da smo ovrgli glavne ugovore zoper omejitev legalizacije; še^enkrat pa ponavljamo, kar smo v prejšnjem članku trdili, da je odklonitev Pfeiferjevega predloga bila udarec zoper koristi našega kmeta, udarec, katerega je zakrivila ona stranka, ki se imenuje odločno-narodna in koji na čelu stojita naša dva »Ivana", ona »liberalna" stranka, ki nosi veduo na jeziku blagor narodov, — žalibože le n a j e z i k u ! Gospodje notarji pa naj nikar ne mislijo, daje naše prizadevanje naperjeno zoper njih stan. Stan notarjev je prepotreben in njega zastopniki pri nas na Slovenskem so brez izjeme spoštovanja vredni, katero jim tudi mi kratiti nočemo. Mi tudi gospodom notarjem ne zamerimo, če so se protivili Pfeiferjevemu predlogu in če so privatno dopisovali poslancem, da naj nikar ne glasujejo za ta predlog. Opravičeni so gospodje notarji potegovati se za svoje koristi. Mi pa smo opravičeni in zavezani potegovati se vsikdar po najboljši moči za koristi ljudstva — in tega, mislimo, nam tudi gospodje notarji zamerili ne bodo. Dokler pa se bode v našem deželnem zastopu bolj oziralo na koristi stanu, ki šteje v naši deželi le kakih trideset členov, negona koristi kmetske g a s t a n u , j e d r a inmočidežele in države, toliko časa opravičeni smo do v s k 1 ik a: Gorje ti, ubogi kmet, gorje! r—č. Kulturni boj na O^rslieni. že čez pol leta traja na Ogrskem borba radi vpisavanja v matrike po naredbi ministra prosvete grofa Csakja mej državno oblastjo in katoliškim (Dalje v prilogi.) zaradi tega, da ostanemo zvesti politiki »praznih rok". In dokler se zopet vidimo, pomirilo in vredilo se bode zopet vse, kar je zdaj razburjenega in za-grešenega v nas. Naši gg. odvetniki in notarji se bodo greli, kakor doslej, na svoji najnovejši zmagi nad svojimi kmetskimi volilci in bodo izračunali v zimskih večerih, za koliko petakov bi jih bila skoraj oškodovala tista »nepotrebna postava", ki je naperjena proti njim in koristi samo kmetstvu, in zaščitniki našega ndrodnega ženstva se bodo zadnjič po nemški zabavali na zimskih veselicah pri nežnem našem žen-stvu — mi listkarji — »misera gaudium contri-buens gens" se bode pa jezila samo za akademiško čast in nedeljsko veselje svojih neznanih prijateljev. Sviftijanec. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z. (Dalje.) Gospod Jaroslav ni mogel več zdržati sovražnih napadov: v malo dneh so bili oblegalci na grajskem zidovju. Bofek z Ledkova je bil tam prvi, če tudi je drla proti njemu četa bojevnikov, če prav so frčale okrog njegove glave puščice in poleg njega padali ranjeni in ubiti vojniki. Hotel je vzeti trdnjavo, ni se bal ničesar. Za njim se je oglasil veseli krik njegovih bojevnikov, ki so prodrli za svojim mladim in hrabrim vodnikom v grad. Ali vendar se premaganci še niso podali, če prav so videli, da je sovražnik že v gradu. V samem gradu je nastal hud boj. Jaroslav s Stenovic je bil pripravljen raji izgubiti življenje, kakor bi dočakal to veliko sramoto, da bi ga mogel premagati njegov tekmec in se hvaliti s tem. Pomislil je, kako bi se pohvalil pred Kliško: »Premagal, ponižal sem ga!" in kako bi ga za to plačala Kliška z ljubeznjivim nasmehom. Ta misel je vlila novo moč v utrujeno Jaroslavovo telo. In bojeval se je z levovo srčnostjo, z obup-nostjo. Meča obeh nasprotnikov sta se križala. Tu se nagne zmaga k Bofku, tu k njegovemu protivniku; brzo se umakne ta, sedaj oni. Ali konečno omaga jedna desnica, konečno se zgrudi jeden, in iz njegovih prsij priteče kri. To je Bofek, katerega neso njegovi ljudje težko ranjenega stran. Oko mu je mračno, telo se mu ne gane. Ta nesreča je še bolj razburila njegove vojake; kratek čas še traja boj med grajskimi zidovi in najedenkrat potihne vse. Boj je končan. Jaroslav s Stenovic je vjetnik zmagovalcev, ali vitez Bofek je smrtno ranjen. Tako je prišla štenoviška trdnjava v kraljevo oblast. Gospod Rezanka z Brezove je postal, izpuščen iz ječe, njen zapovednik; takoj je šel na novi dom. Zmago je pripisoval sebi in bil bi zares junak, ko bi bilo dosti za junaka le bahati se in ne sukati meča v boji. Radinjski so se vrnili na svoj grad; s seboj so vzeli težko ranjenega poveljnika in ob jednem vje-tega gospoda s Stenovic. Gospod Jaroslav je jezdil mračen, zamišljen po cesti, po kateri je časih jezdil tako rad, tako vesel. Tudi takrat je bil vjetnik, ali kako rad je prenašal vso nevoljo in težave po poti, ki je spajala njegovo ljubezen s hčerjo kraljevega grofa. O kako bi bil rad na mestu težko ranjenega Borka, katerega neso štirje možje na nosilnici. Umira, ali umira v blagem prepričanji, da za njim žaluje in bo žalovala deklica, mej lepimi dekleti najlepša; da se bodo sipali na njegov grob najsvetlejši biseri: solze iz modrih Eliškinih očij! Kako mu zavida to srečo! O kako se boji tega, da se bo ona obrnila v največji jezi od njega, katero ljubi nad vse, ker je sovražnik njenega ljubljenca! Težko zamišljen jezdi gospod Jaroslav mej tihimi jezdci proti Radinjam; le kadar se čuje glasneje hropenje ranjenca, vzdiguje svojo glavo in po-gl((duje na-nj — in kaj je vse skrito v njegovem pogledu ? Priloga 375. štev. „Slovenca" dii6 39. novembra 1890. svečenstTom in ravno te doi se ima v ogrsicem sa-boru odločiti, more-Ii se ministrova naredba odobriti in sveienstvo v tem pogledu popustiti. Dvojbeno je, da bi cerkev v tej zadevi hotela popustiti, a ministerstvo se pa tudi noče pod&ti, pa je zatorej prtv verjetno, da bo nastal na Ogrskem neke vrste kulturni boj, ki bo ie tako razrovanej državi le škodil. Zadeva, o katerej se zdaj toliko govori in piše, ni nova, nego starejšega postanka. Leta 1868. je namreč tedanji minister prosvete Eotvos vredil prvikrat postavne odnošaje v takozvanih mešanih zakonih, da imajo biti otroci moškega spola vere očetove, ženskega spola pa materine. Ker se je na Ogrskem zmeraj lahko kaj nepostavnega godilo, tako je bilo tudi v tem slučaju. Duhovniki katoliški in protestantski so krstili otroke mejsebojno brez ozira na omenjeno naredbo. Pa ker.se ni zoper to nobeden pritožil, trpela so oblastva to ravnanje posebno še za vlade ministra Tisze, ki se je rad izogibal takim prepirom posebno še zato, ker so bili kalvinom v korist. Leta 1879. pa je ogrski sabor sklenil postavo, po katerej ima biti kaznovan z zaporom do dva meseca ali pa s 300 gld. vsakdo, ki bi silil kojega vernika, v njegovej malodobnosti t. j. iz starosti izpod 18 let, prestopiti vkljub odredbam po postavi iz I. 1868., k drugej veri. To so zahtevali protestanti, samo da si pomnoži število svojih vernih. Ali vsled te postave je nastopilo mnogo pravd, katere so imele sodnije rešiti. Sodnije pa eo po navadi zavračale take pravde, ali pa jih po svoje reševale, tako da je nastopila še večja zmešnjava v tej zadevi. Minister Trefort je hotel to vprašanje rešiti, ali ni dospel, in tako je moral sedanji bogoslovni minister Csaky vmes poseči. Meseca februvarja t. I. je izd4! naredbo, po katerej mora vsak duhovnik, ki krsti otroka, priobčiti to onemu duhovniku, kateremu pripada v tem pogledu oblast nad otrokom p) postavi od I. 1868. V slučaju, da bi to zanemaril, bode kažnjen po upravni oblasti z globo v denarjih. Na ta način je minister preddl kompetenco v tej zadevi političnej oblasti, kar po postavi ne bi smel storiti. Seveda je minister v svojem govoru branil svoje ravnanje kot postavno, pa verjame naj mu oni, ki navadno ministrom v vsakej zadevi z glavo kima, kar je večina v saboru tudi storila. Ali drugače je z duhovščino. Ona bode zahtevala, da se strogo drži postava od leta 1868 in da naj se stariši odločijo za vero svojih otrok, kar je tudi v vseh drugih državah v navadi. Vsled tega se je katoliško svečenstvo protivilo dotičnej mini-Btrovej naredbi; in to še s tem večjim pravom, ker se naredba protivi celo dogmam katoliške cerkve. Po tej naredbi ne odločuje sv. krst sprejema v katoliško cerkev, nego vpis v matrike, in zraven tega se sili katoliški duhovnik, da predd svoje verne drugemu veroizpovedanju. Ministerski predsednik grof Siaparj in grof Czakj sta v svojih govorih trdila, da se ne moreta ozirati na dotične ugovore katoliškega svečenstva ter zahtevata, da se mora ministerska naredba izvrševati. Razven tega je trdil Že pozdravlja glas troblje s stolpa bližajoče se zmagovalce. Že jih pozdravljajo oboroženci, ki so ostali na gradu in jih naglo pošteli, koliko se jih vrača in koliko jih manjka. Žalostni vzdihi se slišijo po vrsti, ko zagledajo bledo, osehlo Bofkovo lice, ko vidijo, kako visi nepremakljivo njegova roka z nosilnice, da je njegov oklep oškropljen s krvjo. .Mrtev!" zasliši se najedenkrat iz večih ust. .Mrtev ni. Ali ni več daleč smrti," pravi žalostno jeden iz vojakov. Tu se je zaslišal obupni vzklik pri nosilnici. Eliška jo padla na zemljo in omedlela. Oko gospoda Jaroslava se je pri tem posebno zasvetilo; zavidal je Bofka, da je radi njega Eliška toliko trpela. Ranjenca so odnesli v grad in ga položili v posteljo: zmili in obvezali so mu rano. Tudi Eliško, ravuo tako ranjeno, dejali so v posteljo. Težko jo drži na postelji gospa Katarina, vedno in vedno hoče biti pri Borki in prosi z razpetima rokama, da bi jo tje pustili, da ga reši in mu ohrani življenje. Naglo 80 poslali po duhovnika Jana, da bi prinesel umirajočemu dušno in telesno pomoč. (Dalja sledi.) minister Ozakj, da se tej naredbi protivi le nižje svečenstvo, dočim se škofje ne protivijo vladi v tem pogledu. Koliko je oa tem resnice, zvedeli bomo v kratkem, kajti močno dvomimo, da bi se nižje svečenstvo v tej zadevi ločilo od svojih višjih poglavarjev. Čudno je. da sta v tej zadevi potegnila oba konservativna ministra s protestantiško stranko, katerej na čelu stoji justični minister Szilagji. Dobro to ni za konservativno stranko, kajti na drugej strani preži že bivši minister Koloman Tisza s svojo kalvinistično stranko, da bi se s to zmešnjavo okoristil. Je-li vredno žrtvovati katohško stranko ter svečenstvo njeno izzivati samo zato, da se vzdrži saborska večina na željo protestantom in kalvioom, ki znajo svoje interese brez ozira na katolike vselej čvrsto zastopati? Grof Szapary mogel bi se jako prevariti, četudi ga zdaj vse židovsko-hberalno časopisje v zvezde kuje. Ce so pali drugi znameniti možje, more se to tudi neznatnemu Szaparyju lahko pripetiti. —a. Deželni zbor kranjski. (Petnajsta seja, dnč 25. novembra.) (Konec.) Poslanec Hribar je govoril o potrebi peažne pogodbe z južno železnico za dolenjsko železnico, dalje o zanemarjanji slovenskega jezika pri južni železnici, o potrebi novega kolodvora za južno železnico in o znižanji tarifov za osobni promet, ter priporoča naslednje resolucije: .Deželnemu odboru se naroča : 1. Da se obrne do c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, naj z ozirom na bližajočo se do-gradnjo dolenjskih železnic z vso silo dela na to, da se postaja ljubljanska sprejme v peažno pogodbo, sklenjeno za promet c. kr. državnih železnic do Trsta in nazaj s c. kr. priv. južno železnično družbo za progo Ljubljana-Divača; 2. da se obrne do generalnega ravnateljstva C. kr. južno-železnične družbe na Dunaji z nujno prošnjo: aj ZA vpeljavo ravnopravnosti slovenskega jezika na vsej progi držečej po Kranjskem; h) za razširjavo ljubljanskega kolodvora in za zgradbo novega, prometnim zahtevam odgovarjajočega kolodvorskega poslopja za osobni promet; c) da se pri tarifah sploh, zlasti pa pri onih za osobni promet ozira malo bolj, kakor doslej na deželno glavno mesto ljubljansko." Poslanec Luckmann priporoča resolucijo, v kateri se naroča deželnemu odboru, da naj pretresa neko prošnjo trgovske in obrtne zbornice v Gorici za novo železnico, ki bi šla od Javornika čez Bled, Bohinj, Bačo in Gorico proti Trstu. Glede Hribarjevih resolucij priporoča, da naj se enaka prošnja, kakor do ravnateljstva južne železnice pošlje tudi do ravnateljstva državnih železnic, s katerim predlogom se strinja poslanec Hribar. Pri posebni razpravi obvelja nasvetovani zakon z nekaterimi stilističnimi premembami, ter se potrdijo naslednji predlogi železničnega odseka: .1. Priloženemu zakonskemu načrtu se pritrjuje. 2. Deželnemu odboiu se naroča, temu načrtu izposlovati Najvišje potrjenje. 3. Deželni odbor se pooblašča, da konsorciju dolenjskih železnic v pokritje troškov za podrobni načrt teh železnic iz deželnega zaklada d4 posojilo do največjega zneska 30.000 gld. proti svoječasnemu povračilu iz glavnice, ki se ima dobaviti za železnično zgradbo in proti obrestovanju, katero bode pozneje določil deželni odbor. 4. Konsorciju, ki je v zadevi dolenjskih železnic pospeševal deželne interese, osobito ekscelen-ciji baronu Schwegelnu in gosp. prof. Šukljeju izreka se zahvala zbornice. Zajedno priporočajo se v sprejetje sledeče resolucije : a) Deželnemu odboru se naroča, da ima z ozirom na po deželi prevzeto poroštvo vsako leto z letom 1892. počenši in za toliko časa, dokler bi ne donašale glavinske delnice dolenjskih železnic nikake ali ne cele dividende in kolikor časa bi trajalo po deželi prevzeto poroštvo, tiste zneske, ki bi se bih sicer pri glavnicah za nakup glavinskih delnic namenjenih vsako leto na 5Vo interesih zgubili, združiti v poseben zaklad do najvišjega zneska 500.000 gld., k se ima pri deželnem go.podarstvu posebej in z4-8e plodonosno oskrbovati ter služiti v prvi vrsti v to, da bi dežela iz njega zajemala to ali drugo leto tiste svote, koje bi morda vsled prevzetega poroštva izplačati imela, v drugi vrsti pa v to, da bi se konečno uporabil za druge železnične ali pa sploh deželne namene. To resolucijo je pri deželnem proračunu za let« 1892. že v poštev vzeti. b) Deželnemu odbora se naroča, da mu je pri dogovoru, ki ga bode v smislu člena HL pred-ležečega zakonskega načrta skleniti med deželnim odborom in med koncesijonarji dolenjskih železnic in pri katerem bode zmiselno uporabiti §§ 3. do vštetega 7. koncesije z dn6 10. oktobra 1888, drž. za'c. št. 178 (lokalna železnica Eisenerz-Vordernberg), paziti na to, da se v ta dogovor ne sprejme določba § 6. omenjene koncesije, po kateri se o preteku koncesije poroštveni zastanki državi ne smejo povrniti, dokler niso poplačane vse glavinske delnice; deželnemu odboru se nalaga, da ima pri sklepanji tega dogovora temveč zahtevati, da se ne smejo v nikakem slučaji glavinskim delnicam dividende prej razdeljevati, niti ne te delnice same prej izplačevati, dokler se niso deželi povrnili vsi poroštveni zastanki s pri-padki vred. c) Deželnemu odboru se naroča, da mu je pri trgovinskemu ministerstvu z vso odločnostjo delati na to, da se za čas trajajočega, po deželi za obrestovanje in amortizovanje prioritet prevzetega poroštva v upravnem svetu delniške družbe, ki se ima ustanoviti v namen zgradbe dolenjskih železnic, določi deželi v pravihh še jeden zastopnik in da se za gori omenjene dobe vrhu tega v ta svčt sprejme tudi ^e odposlanec deželnega stolnega mesta Ljubljane." Ravno tako obveljajo vse resolucije, ki sta jih priporočala Hribar in Luckmann. S tem je bil dnevni red dovršen. G. deželni predsednik baron Winkl er odgovoril je v večerni seji tudi na interpelacijo zaradi kočevskih pridig v Dragi, razloživši, da je imel okrajni glavar v Kočevji povelje iti s škofijskim komisarjem v Drago; ker je pa škofijski komisar pot odložil in sporočil glavarju, da se za mešano komisijo nič ne mudi, ker ima on povelje iti sam v Drago, mislil je glavar, da mora tudi on sam iti tje. Oporeka pa, da bi bil ljudem kako silo delal, kakor se trdi v interpelaciji. Gledč interpelacije zaradi kamniške železnice pri Trzinu omenja deželni predsednik, da je reč sporočil ministerstvu, da pa ni dobil še nobenega odgovora, da torej tudi on na dotično interpelacijo ne ve kaj odgovoriti. Ko je bilo vse to dovršeno, vstane deželni glavar dr. Poklukar, izreka najprej zahvalo svojemu namestniku baronu Apfaltrernu, ki ga je moral večkrat nadomestovati, deželnim poslancem za njih požrtvovalno delovanje, deželnemu predsedniku za zdatno pomoč njegovo; se spominja najvažnejših sklepov letošnjega leta in konča s trikratnimi .živio"-klici na presvetlega cesarja, katerim so se pridružili klici poslancev in ki so krepko odmevali po dvorani. Deželni predsednik baron Winkler zahvali glavarja in zbor za priznavanje in za zaupanje; potem se oglisi poslanec Grasselli in izreka zahvalo g. glavarju za njegov trud m za nepristransko voditev zborovih obravnav. Ob enem izreka, naj bi kmalu okreval od svoje bolehnosti in da bi ga drugo leto zopet videli čilega, zdravega in krepkega. Prav enako zahvalo mu izreka baron Švegelj v imenu veleposestnikov in posebej še v imenu barona Ap-faltrerna, ki je bil že prej odšel in ni mogel sam zahvaliti glavarja. Potem deželni glavar še enkrat zahvali zbornico za ravnokar izraženo sočutje in ob sedmih zvečer sklene zadnjo sejo in ž njo ludi letošnje zasedanje deželnega zbora. Politični preg-led. v Ljubljani, 29. novembra. Kotranfe de*ele. Izseljevanje i» Tirolskega. Iz Salama poročajo .Deutsche Ztg.": Večkrat se je ljudstvo opominjalo in opozarjalo na žalostne posledice izse- Ijevanja, toda vsi opomini so zamdn. Tudi našega prebivalstva se je poprijela ta bolezen. Dnč 30. novembra se bode izselilo iz Tirolskega toliko ljudij, kakor do sedaj še nikoli. Tudi od nas jih pojde mnogo ž njimi; sploh ie tukaj malo vasij, iz katerih ne pojde jedeu ali drugi t izseljenci. Iz trident-skega okraja se bo izselilo sedemintrideset družin. — To je pač žalostno znamenje, da se iz avstrijskih dežel vse vprek selijo Ijodje v najnovejšem času v tako velikem številu. Postopanje nemškega kluba deielnih poslancev na Češkem, ki odvrača Nemce od razstave, se splošno obsoja, kajti deželna razstava uima nič skupnega s politiko in kdor v taka strogo narodno - gospodarska vprašanja vznaša politiko, ni pravi prijatelj ljudstva, ne svojega in ne druzega. Vidimo pa iz tega koraka, kako si Nemci domišljujejo nemško-češko spravo. Ako se namreč Cehi ne marejo Nemcem vkloniti v vseh rečeh, precej se kujajo Nemci in nočejo sodelovati pri napravah, ki ne zadevajo ne češkega ne nemškega naroda, ampak kraljevino češko. Kulturoborci ogrski vzlasti kar jih sedi na ministerskih stoleh so se nekoliko ohladili ter se že umikajo, komaj da so napovedali kulturni boj katoliški cerkvi. Civilni zakon, civilne matrike itd. kar so menili takoj uvesti, vse to mora po besedah pravosodnega ministra počakati, ker ljudstvo še na vse to ni pripravljeno. — Torej loža ima še dela polne rokč, predno da ljudstvo vredi prav po svojih sekiricah; katolikom ogrskim pa je to glavni opomin, da je čas prišel vstati od spanja in resno prijeti se dela za obstanek krščanskega značaja ogrske polovice. Tnanje držare. Rim. „Ker se je izdaja papeževe okrožnice z ozirom na socijalno vprašanje vedno odlašala, menili so nekateri krogi, da je papež Leon XIII. opustil to misel. Toda temu ni tako; sv. oče ni še nobenkrat mislil na to, da ne bi izdal omenjene okrožnice. Da se je pa izdaja tako zavlekla, ima svoj vzrok v tem, da si papež veliko prizadeva izdati povsem dovršeno delo. Okrožnica bi se bila lahko že objavila, da se ni vršil mej tem katoliški kongres v Litihu. Nekatere navskrižnosti, ki so se pokazale na tem kongresu v posameznih točkah socijalnega vprašanja, dale so papežu povod, da je svoje delo z nova pre-tresoval ter povprašal slavne teologe in narodne ekonome, kako menijo v tem ali onem slučaji. Ko je dobil od njih dotične odgovore, izpremenil je nekatera mesta svoje okrožnice. Zdaj ves spis še enkrat pretresuje in popolnjuje nekatere pomanjkljivosti. Kedaj bo izšla okrožnica, ne ve se še za gotovo; vendar pa zagotavljajo nekateri listi, da vsekako že pred koncem tega leta.* Tako poročilo je dobila „Pol. Corr." iz Rima dne 25. novembra. Vsekako bo ta spis velikega pomena in mnogi krogi ga že komaj pričakujejo. Da bo ta okrožnica dovršeno delo in merodajno v vsakem oziru glede na socijalno vprašanje, to nam jamči ime samo pisatelja Leona XIII. Srbija, Skupščina je pričela glavno razpravo o adresi. Opozicija ostro napada vlado in sploh vso srbsko politiko. — Nekateri belograjski krogi trdijo, da bode ruski zastopnik Perziani premeščen v Bukreš. Rusija. „PeterburgskijaVedomosti" trdijo, da je Vatikan rusko vlado poprosil, naj si omisli pri njem stalnega diplomatičnega zastopnika. Ta predlog pa je ruska vlada baje odklonila. — „Pol. Corr." pravi, da bo ruskega carja zastopal njegov brat veliki knez Aleksij pri slavnostnem pogrebu nizozemskega kralja Viljema. Nemčija. V tej državi bo stopilo v kratkem v javnost takoimenovano ,narodno društvo za katoliško Nemčijo". Namen tega društva je pred vsem, pobijati prekucijske nauke sedanjega časa, vzlasti na socijalnem polji ter navduševati nemško katoliško prebivalstvo, naj brani krščanski red v človeški družbi in delovati na to, da bo pri'jtopil vsak katolik k imenovanemu društvu. Društvo si bode prizadevalo, da se bode razširilo čez vse nemške škofije in imelo v vsakej fari svoje ude, ki bodo plačevali na leto po 1 gld. društvenine. Sredstva, katerih se bode imenovano društvo posluževalo v dosego svojega namena, so ta-le: osebno delovanje posamičnih udov, poučljiva predavanja na njihovih shodih, razširjevapje dobrih, v verskem duhu pisanih knjig in časnikov. V Mogunciji (Mainz) bo imelo to društvo svoj sedež. „Narodno društvo za katoliško Nemčijo" bode imelo izvestno najlepši vspeh. Francija. V budgetni komisiji je poročal Pelletan o finančnem položaji francoske države. Vkupni dolg francoske republike znaša po imenu 30.300,813.549 frankov, ali v resnici 22.824.043 690 frankov. Imenska obrestna mera znaša 3.48®/o, v resnici pa 4.62o/g. Poročevalec konstatuje, da je to največji dolg na svetu. — Pri slovesnem pogrebu nizozemskega kralja bode zastopal francosko vlado general na čela vojaškega oddelka. Luksenburg. Zbornica je izročila kraljici-vdovi adreso, v kateri izraža svoje sožalje. Adresa se elasi mej drugim tako-le: ,Lukseuboržani čutijo z Nizozemci neizrečeno izgubo, ko je umrl kralj Viljem, pod čegar žezlom je procvital Luksenburg štirideset let. Na srečno vlado umrlega kralja spominjali se bodo vsikdar, kakor tudi na kraljico!* Belgija. Zbornica je soglasno sklenila, pre-tresovati Jansonov predlog o zboljšanji belgijske ustave. Množica pred zborniškim poslopjem je vpila: ,Živelo zboljšanje!" Rumunija. Dne 27. novembra je otvoril rumunski kralj Karol I. zbornico s prestolnim govorom, v katerem konštatuje, da so razmere do druzih evropejskih držav povsem prijateljske in je evropski mir še nadalje zagotovljen. Ker je položaj povoljen, dovoljuje, da se bodo dolgovi konvertovali in odpravilo nekaj davkov. Dohodki so se povekšali. V proračunu za 1891 se je napravilo ravnotežje. Med napovedanimi postavnimi načrti je tudi predrugačenje vojaške postave. Naposled omenja prestolni govor, da poteko prihodnje leto trgovinske pogodbe in kako lepo se razvija rumunska obrt. Turčija. Dne 27. novembra so izročili vsi v Carjigrada bivajoči armenski veljaki sultanu adreso, v kateri izražajo in poudarjajo svojo popolno udanost. Izvirni dopisi. Iz Borovnice, 28. novembra. (Nesreča. — Izseljevanje.) Mrtvega delavca Primoža Mele-ta je našla posestnica M. Cerk v nedeljo zjutraj v hlevu, ko je prišla opravljat živino. Nesrečnež ni imel svojega doma in je šel brez vednosti gospodarja v hlev spat. Najbrže je hotel iti po lestvi na seno ležat in imel tudi nekoliko .kratkega" v glavi, na lestvi mu spodleti in tako nesrečno pade, da je na mestu mrtev obležal. Gospod vrednik! Večkrat ste že svarili v svojem listu pred izseljevanjem v Ameriko; povedati Vam moram, da so se tudi pri nas nekaterim sedaj pete vnele za novi svet, misleči, da jih bode tam sreča objela z obema rokama, ali pa da bodo ondi prav labko živeli ter si brez truda nagrabili dovolj dolarjev. Mislijo, da imajo Amerikanci toliko dolarjev, da kar na njih ležč, kakor mi tukaj na žimnicah. čudno je to: da gredo in tiščč v Ameriko še celo taki ki bi lahko živeli zadovoljno doma s svojo družino — ko bi le malo bolj previdni in marljivi bili. Okrajno glavarstvo odvračuje tako popotovanje in ne d^je z lepa potnih izkaznic kar tje v eo dan. Umevno je samo ob sebi, da kdor si išče „potne izkaznice", da ima gotovo toliko „cvenka", da more priti „čez veliko vodo" v obljubljeno deželo ; vprašanje je le: če ima tudi za nazaj. Previdno je, da okrajno glavarstvo potne izkaznice daje le tistim, o katerih se prepriča, da imajo toliko, da lahko pridejo nazaj, ako jim ni ondi sreča mila. Pametnih svčtov zdaj že nihče več ne sluša. iz krškega okraja se nam z dne 17. novembra poroča, da se je vino ondi že močno poprodalo, le malo ga je ostalo. Ker je vino prav dobro in ga je bilo le malo, mu je cena vedno višja. Nad Krškim in Leskovcem prodaja se največ po 11 do 13 gld. vedro (40 bokalov). Višje — proti severu — je ceneje, a se izpod 9 gld. ne dobi, pa se plačuje vže tudi čez 11 gld. Nekateri vinogradniki so precejšnje število novcev potegnili, posebno tisti, kateri imajo mlado trto in kateri so jo škropili. Za domačo rabo se je pa vina prav malo prihranilo. Kmet ga ne pije, imeti ga mora za delavce, ker jih sicer ne dobi. Gorje ti, ubogi kmet, gorje! Uvodni članek v .Slovencu" s tem napisom je posebno še za krški kraj nenavadno pomenljiv. Ni jedne tovarne — nič zaslužka, slabe letine, zraven pa toliko potrebnih in tudi nepotrebnih stroškov in ni se dobrota po državnem zboru stavljena privoščila! Sklep dež. zbora je ravno krški kraj prav občutljivo udaril. Pogosto se vpisujejo čisto mali zneski v zemljiško knjigo in koliko je potov zavoljo pobotnic in zavoljo vknjižbe in koliko stroškov! S Štajarskega, 27. novembra. (O naroče-vanji časnikov.) Prišel je čas, ko bodo zopet vsi časniki vabili na naročevanje in prosili gmotne in duševne podpore. Posamezni razumniki pa bodo se morali odločiti, katere časnike si bodo naročili, in katere bodo gmotno ali duševno podpirali. Ker je časništvo — dobro in slabo — v resnici vele-moč, ki ima velik vpliv v družbinskem življenju, je vsakega razumnika dolžnost, dobre časnike podpirati, in le dobre liste si naročevati. In ker vsak ne more vseh dobrih listov podpirati, treba je presoditi, katerih ne sme prezreti ali katere js dolžan najprej podpirati. Žal, da se to le redkokrat prav pomisli, in da mnogi tudi v tem oziru delajo vse preveč po navadi ali slučaju. Marsikateri dobi slučajno kakšen list pred cči, naroči si ga in se mu privadi, čeravno ne ugaja ne njegovim mislim, ne njegovim koristim. Mnogo slovenskih duhovnikov se še nahaja, ki so si kedaj Bog v^ od kod, kakšen nemški list naročili, in tega si vedno naročajo, slovenske liste pa komaj po imenu poznajo. Da to ni prav, lahko vsakdo spozna. Ce ima slovenski razumnik domače potrebne in koristne liste, zraven pa še kakšen dober tuj list, je to prav, ali domače liste opuščati, tuje pa podpirati, to nikakor ne more biti prav. Slov. duhovniki, katere vštevamo brez izjeme k razumništvu, morali bi biti tudi brez izjeme udje .Družbe sv. Mohorja" in .Slov. Matice" ter naročene imeti liste „Slo-venec", .Duhovni Pastir", .Rimski Katolik", .Dom in Svet", in lokalni list svojega kraja, namreč na Štajarskem .Slov. Gospodar", na Kranjskem .Domoljub", .Novice", .Dolenjske Novice". Prostemu ljudstvu bi morali priporočati „Vrtec" za otroke, .Cvetje iz vrtov sv. Frančiška", .Danico", .Kmetovalec". Kdor bi rad čital nemški politični list, ima .Sudst. Post" v Mariboru. Tudi čitalnice iu bralna društva naj bi si le dobre liste naročali, in dolžnost duhovščine je, da na to pazijo. Razumnikov, torej tudi duhovnikov dolžnost pa ni samo dobre liste naročevati si, ampak jih tudi duševno podpirati s koristnimi sostavki, zanimljivimi dopisi in noticami. Kratek dopis o kakšni važni dogodbi stane posameznika le malo truda, listu pa veliko koristi in vredniku olajša trud in skrb. Te dobrohotne besede naj blagovolijo uvaževati slovenski razumniki posebno zdaj, ko se je za drugo leto treba zopet odločiti, katere liste da bi si naročili in katere drugače podpirali, in če bodo vsi tako ravnali, bodo po novem letu gotovo vredniki in opravniki naših listov zadovoljni. Glede .Slovenca" bi še posebej rad omenil, da bode število čitalcev in naročnikov gotovo vzvišalo, če bo število sodelavcev naraščalo. Vsaj v vsakem mestu in v vsakem trgu bi moral biti po jeden stalen dopisnik, ki bi hitro in kratko poročal o vseh važnejših dogodkih. Cerkvena glasba. Nove božične pesmi sta izdala znana skladatelja P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner. Založil frančiškanski samostan ljubljanski, tiskal Rud. Milic, cena 50 kr., s pošto 5 kr. več. — Pesem je trinajst na šestnajsterih straneh; prirejene so za mešan zbor, ena za enake glasove. Tiskane so s tipami na lep in trden papir prav okusno. Dobe se od srede naprej v .Katoliški Bukvami" v Ljubljani, pa tudi v druzih bukvarnah po Slovenskem. Kolikor zamoremo sami presoditi, zložene so v lahkem, prikupljivem, domačem slogu. Skladatelja sta namreč imela namen na mesto trivijalnih božičnic, katerih je še dosti po deželi, postaviti dostojniše, vendar ogibati se nepotrebne prenapetosti. V koliko se jima je to posrečilo, presodili bodo drugi. Ker je božič pred durmi, seči je treba brzo po pesmih, da se spravijo še te praznike na kor. Dnevne novice. (Pri finančnem ravnateljstvu) se je 28. t. m. vršila konkurenčna obravnava za vžitninski davek v osmih okrajih. Deželni odbor se je vsled sklepa deželnega zbora vdeležil dražbe in ostal za pet okrajev: Vrhnika, Logatec, Škofja Loka. Mokronog in Senožeče najvišji ponudnik. Torej se bode v teh okrajih pobirala vžitnina pri deželnih dacarjih, ter je storjen prvi korak, da bode dežela, kakor priklado na žganje, tako tudi vžitninski davek pobirala v lastui režiji. (Bakljada.) Danes zvečer ob 8. uri., ako bo vreme ugodno, napravijo ljubljanski gimnazijci bakljado svojemu bivšemu deželnemu šolskemu nadzorniku blag. gosp. Jakobu Smole ju v znamenje svoje hvaležnosti; jutri ob 11. uri pa mu izroči v gimnazijskem poslopju zbor profesorjev spominsk album s fotografijami vseh srednješolskih profesorjev na Kranjskem. Mnogaja leta v zasluženem, častnem pokoju! (Slovensko vi.nnalHka borza. (Teletrrarično poročilo.) 29. novembra. Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 85 kr Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% , 88 „ 90 , 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 , 70 , Papirna renta, davka prosta......101 , 75 , Akcije avstr.-ogerske banke...... 980 , — , Kreditne akcije ..........299 „ 75 , London.............115 „ lo , Francoski napoleond.........9 „ 11',. Cesarski cekini........... 5 „ 46 „ Nemške marke .... .56 „ 60 „ Ivan ^^ Kregar, LJUBLJANA, Poljanska cesta 3, (zraveu gostilne pri zvezdi«). o-spasarEj*-« in izdelovatelj cerkvenega orodja opozarja in toplo priporoča prei. duhovščini in sl. cerkvenim predstojnistvom svojo novourejeno v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kol: (6) monitranoe, ciborije, kelihe, taberna- keljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in cen6 po poslanih uzorcih ali lastnem nairtu. I f ..1 o foioojd »ujuijod ouefiABJd« ojqop aCjsod oS^in mao ifjiu I Zahvala. Blagorodni g. Henrik Scbollmayer, knežji Scbonburg-Waldenburški nadgozdar na Mašunu, bla-t;ovolil je podariti tukajšnji šoli prekrasni zbirki žužkov in 3 zvezke rastlinskih zbirk; na tem ga javnim potom nasrčneiše zahvaljuje krajni šolski svet v Knežaku, v 26. dan novembra 1890. Prvosednik: Ljudevit Jenko. Ključarski učenec vsprejme se pri Janezu Novak-u. IVeiiilioriffnKMO IfJ. (1) P. GI-JI!#!- O c3 g U u cd .»H t . , ^ ' 1 ( r/i • m^ .M CO v 1 031 U • m^ • (D > (—1 0 O Cd M ? k Eleiiavrievi in Fei Banlepi bikni 9 rit U I d 3CiJ-m»lt»iJa«.3 dobiva se ravnokar na svetlo izišla knjiga: (1) jiiif cleiii iete der Augenheilkunde"- Izvestja o 1641 očesnih bolnikih in o 70 ozdravljenjih bele in črne slepote. Spisal dr. Emil Bock, primarij deželne bolnišnice v Ljubljani. —-Cena 1 (fld. o O kr.-— Josii> ^ša,filf im l>iiiia,ji. r. n. s tem si dovoljujem vdano naznaniti, da jc mnogo let s papirjem in pisalnim gradivom trgujoča tvrdko mojega očeta Hetirika NiČniClilfl z knjigoveznico vred kupila tukajšnja ^Katoliška Bukvama"' (Tiskovno društvo). — Za izkazano nam dobrohotnost izrekam vsem najtoplejšo zalivalo in prosim, da sc izkazuje ista dobrohotnost novim lastnikom. Marija Jacobi roj. Nicnian. z ozirom na zgornje naznanilo gospe Marije Jacobi roj. Ničman, naznanjamo tem potom velečastiti duhovščini in p. t. občinstvu, da smo })rcvzeli tvrdko mm^m nn ^htk prodajalfiico papirja in pisalnega gradiva z knjigoveznico vred. Stari trg, St. .■>, katero bodemo imeli mi nadalje po dobrih načelih prejšnjega posestnika v dobroizučenih rokah. — Jamčimo, da se bodo vsa naročila urno in točno izvrševala, ter prosimo, da ostane tvrdki še v prihodnje skozi desetletja skazana jej dobrohotnost in zaupanje. ,Katoliška Bukvama'' v Lrjubljani (Katoliško tiskovno društvo). Piiporot-a svoje izdelke prečastiti duhovščini in p" n. cerkvenim predstojnikom po nujnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. (24) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike-Staro orodje iu posode jemlje v popravo. • I. I iKIM>Il^-a, tovarnarja v Št. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem, iraniloa masi xa 11 sil j je najboljše sredstvo, da se usnje ne premoči. Za llkaujo usnja se priporoča ravnokar izumljena, j.rcd ponarejanjem s C. in kr. privilegijem zavarovana tinktura za iiNiijo. Glavna zaloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu In Weberjl, ni« več pri Krisperji. (IC—9) Svarimo pred ponarejanjem. 'Vlj a , Paril und ^ Hapmonium Fabrik ^žafPtiSoi^ojjf. Scjr^;?. Ta tovarna izdeluje po prftv nizki ceni mlnn orslje in itarioDije Glasovi so silno lepi in sostava Jako močna. Vplačevalni pogoji so ujfodni. Ceniki onjelf in harmonijev jto.iiljajo se zastonj. V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgolj, med temi bilo |e več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in ret-1 no-1 i 'e t>rdke. 3) cliieti, ko praznujemo praznik nsše thurinške zaščitnice sv Elizabete, obračam se le jedenkrat s prošnjo za našo cerkev do vseh katolikov. Z boijo pomočjo smo zgradili velik del cerkve. A zdaj so nase moči opešale. Katoliki! Le z Vašo pomočjo bomo lahko cerkev dozidali; pomagajte nam jo zgraditi. Pomagajte nam sozidati hišo Gospodovo, da Vam on pripravi lepo bivališče gori v nebesih. Posebno Vo bralke, katere imate ime po sv. Klizabeti, darujte nam dar v čast velike zaščitnice. Vsako, tudi najmanjše darilo v pisemskih znamkah nam je ljubo. V \Veimarji na Thiirinškem. K. Jiingst, župnik. Opravništvo rado vsprejema milodare v ta namen darovane. _7) pripravljena od lekarja OABB. FICCOLI-Ja v I<|ubIJani, Je uplivno zdravilo, katero krepč& želodec, meh6&, čisti, odpravlja izlato žilo In odganja g^Uate. I Sestavljena je iz zdravilnih, v rast-llinstvo spadajočih snovij ter ni nikako I drastično učinkujoče, marveč lahko, de-llovanje organov urejajoče zdravilo, ka-Itero organizmu kar nič ne škoduje, če Ise prav delj časa rabi. I Esenco za želodec poSilja iz-^delov.Tlelj proti poštnemu povzetju v ;;- škatljah po 12 stekleničic za gl. 1 36; po 24 za gld. 2C0; po 36 za gld. 3-84; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 5-26; po 110 za gl. 10-30; po 550 za .»O gld. Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni „Prl angelju". Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. (60—12) ye n or i slitx1><> v moji (1)_ Di*. Papež. ^ Zobozdravnik | ffl StlVlUljo ►J i li«tel„StiHlt\Vien"(priMaličuj i Jl^ štev. 23 in 24, II. nadstropje, IOrdinira vsaki dan od 9. do 12. ure lj dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. I i ^ J Ob nedeljah in praznikih od 9. lwj VdoV,l-ure. I Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravnlštvu. Najboljše plombe , po barvi iH' zobem prikladne. (ii) ttj Za v,sa dela se jamči. "•H ■{ FERD. BILINA & KASCH ŽIdoTske iillee štev. 1 L.llBUANA Židovske ulice štev. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokavic od usnja (lasten izdelek l, kakor tudi kaj trdne volnate zimske rokavice za gospode in gospž. Velika izbera (10—8) zimskih ('cvljev (Fil/iSehiilie) nizkih in visokih, dalje nepremočnih gumi-čevljev (GummiUberschuhe) za otroke, gospode in gospe. — Izdelujeta in imata v zalogi UivHVffl^ne obreze hi kilne pasove jamčeno najnatančnejše in trpežne, istotako razne kirurgične priprave. Velika izbera j[»oiiiiii feovcegov in torbiCf kravat, hlačnikov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Zaloga pristnega iK ameriškega gumi-perila v vseh modnih oblikah; najnovejše v chiffon-, zavratnikih in manšetah. Telovniki, nogovice, tudi £.£• normalno perilo po profesor Jiigrovcm sistemu. Vse po najnižjih cenah, Andr. Druškovič trgovino z železnino na mestnem trgu 10, pi'il>oi'o^*jx po sKolo iii^lci oeiii okove za okna in vrata, štorje za stokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lloman-ce-unent, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi loi>o iii iiio^'iio iifirojeiifi Štedilna ognjišča im Aele® Vodnjake za zal)ijatl v zemljo, s katerimi Jc mogoče v malili urah in majhnimi stroški na pravem mestu no ^ delo jamJi, cena je kar mo- ^ goee nizka. (7) Josip Rebek,I (prej Karol Ahiin) M Ic^jiK^-arslii niojstei*, ►Ji 13 Francovo nabrežje I^jubljaiia Francovo nabrežje 13. ^ priporoča svojo izborno zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih M -m' ŠtedillMll okov za okna In vrata; izdeluje tudi Ji^ železne ograje v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vaa klju6ar»ka dela po najnižji eni. . . . , . Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvisuje tocno, poceni m zanesljivo. M Posebno opozarja na svojo na Kranjakem največjo zalogo fi "gŠf elektrotehilicilili proizvodov hb^ katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo telegrafov in hlinlh telefonov v poljubni dolgosti. Slednja priporoča še posebej cenjenim gg. trgovcem m tovar-TmI narjem v varstvo pred tatovi in svrho hitrega poslovanja. Prečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hisnim posest-[j|] nikom se priporoča za napeljavo S! IM^ sti-elovotlov, "Ugl katera napeljuje na stolpe._ dimnike in poslopja po najnovešem zanesljivem r ♦ katera napeljuje na stolpe, dimnike m posiopja po najnovešem »aiiBsijnei. ^ M načinu; popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode, katerih preizkuša z navlašč za to naročenim „elektrometrom . (iU-lb) ^^ Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izd^--lane salonske in navadne lončene, belo, rujavo, zeleno in slonokoščeno osteklene, ognju protivne v nairaznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih ccnah. Cenit nike pošiljam na zeljo franko. Zastopništvo pri (40-30) Vidic & Comp. Slonove ulice. Gradec : Lekarna Vendelina pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstras