PAVLE BLAZNIK REAMBULACIJA V LUČI KATASTRSKE OBČINE ŽIRI V lanskih Loških razgledih sem obravnaval žirovsko občino glede na fran- ciscejski kataster in sem na koncu članka omenil, da se bom morda še vračal k obravnavi te občine. Franciscejski kataster je bil sestavljen v dvajsetih letih 19. stoletja. Seveda je že v naslednjih letih prihajalo do marsikakih sprememb tako glede samih posestnikov kakor tudi glede delitve parcel, njihove katego rizacije itd. Take spremembe so le deloma vnašali v ustrezne sezname. Razum ljivo je, da sčasoma ni bilo več pravega pregleda nad dejanskim stanjem in lako je prišlo do reambulacije v letu 1869.1 Reambulacijo so sprožili seveda finančni interesi države, ki je hotela dobiti boljši vpogled o posestnem stanju kmečkega prebivalstva. Zato je vlada izdala 24. maja 1869 zakon o urejanju zemljiškega davka.2 Podobno kot je bil franci scejski kataster sestavljen na temelju raznih poprejšnih del.:i je tudi v zvezi z reambulacijo, ki doslej v naši znanstveni literaturi ni bila deležna podrobnejše obravnave, nastala cela vrsta elaboratov, začenši z indikacijskimi skicami, ki pa žal za katastrsko občino Žiri niso ohranjene. Iz drugih primerov je znano, da so se reambulančne indikacijske skice ločile od franciscejskih po tem. da so le-te služile v operativne namene, saj so vanje vnašali vse spremembe glede na kategorizacijo zemljišč in glede na posestnike; indikacijske skice so torej veljale kot operativni pripomoček vse do razpada avstro-ogrske monarhije v letu 1918. Imamo pa na voljo vrsto drugih ustreznih elaboratov, iz katerih je jasno razvidno, da vlada med franciscejskim katastrom in reambulanco močna kontinuiteta. Novih reambulančnih map npr. niso risali na novo. Za osnovo so jemali kar franciscejske mape, katerih parcele so bile le deloma oštevilčene in so vanje vrisavali ustrezne spremembe. Pač pa je bilo treba povsem na novo sestaviti parcelne protokole, ki zajemajo vse po vrstnem redu oštevilčene par cele s točnimi površinami, dalje abecedni seznam posestnikov zemljišč in poslo pij, sezname hiš, sezname izbrisanih parcel itd.4 Poseben seznam je bil namenjen podatkom o uporabi zemljišč, ki je vse boval vrsto rubrik. Prva rubrika je bila namenjena vrtovom; delila se je na štiri enote (vrtove s sadjem in kostanjem, zelenjadni vrtovi, vrtovi za razvese- ljevanje, angleški nasadi). Tudi vinogradi so bili razdeljeni v štiri kategorije (čisti, s sadjem in kostanjem, z murvami, z oljčnim drevjem). Do podrobnosti je bila razdeljena orna zemlja (njive, hmeljski nasadi, polje za tobak, polje za brošč, žefran, riž, njive menjavke. lazi, njive s sadnim drevjem ali kostanjem, njive z murvami, z vinsko trto. z oljkami, z vinsko trto in murvami, s sadnim drevjem in vinsko trto). Prav tako je bila vrsta rubrik namenjena travnikom (suhi in mokri travniki, travniki s sadnim drevjem ali kostanjem, z murvami, z oljkami, z vinsko trto, z gozdnim drevjem, z grmovjem) in pašnikom (pašniki, praprotišča, pašniki s sadnim drevjem in kostanjem, murvami, z oljkami, z gozdnim drevjem, z vejevjem, z grmovjem, planine) ter gozdovom (dorasli li- 197 stavci, iglavci, nizka hosta, grmovje, loke). V skupino parifikati so bile uvrščene npr. stavbne površine, zasebna pota, samotna gospodarska poslopja, lovske obore itd. Zadnja skupina je zajemala zemljišča, ki so bila prosta davka (npr. reke, jezera, skalovje, pokopališča itd.). Seveda so za zemljišča v kat. občini 2iri prihajale v poštev le nekatere teh do podrobnosti razčlenjenih površin, kot je razvidno iz naslednje tabele, ki predstavlja zemljišča v letu 1870.5 Zemljišče Vrtovi Njive Travniki Pašniki Gozdovi Parifikati Davka prosta zemljišča Skupaj Obseg 3—595 309—265 294—75 257—623 362—224 1—75 45—1598 1273—255 Razčlenitev — s sadjem in kostanjem — z zelenjadjo — njive — suhi in mokri — s sadnim drevjem ali — z gozdnim drevjem — pašniki — s sadnim drevjem ali — z gozdnim drevjem — dorasli listnati — dorasli mešani — zasebna pota — vodnjaki —• luže, močvirja — reke, potoki — skalovje — javna pota, ceste —• stavbne parcele kostanjem kostanjem 2—916 1279 309—265 240—728 49—1163 3—1384 145—952 906 111—365 177—954 184—870 1—75 102 590 15—714 758 25—287 4—747 1273—255 Skupna površina kat. občine Ziri torej v letu 1870 v bistvu ne odstopa od tiste v letu 1823, ko je občina merila po prvih meritvah 1276—1027, glede na kasnejše reklamacije pa zdrknila na 1274—1301.70. Bistvena razlika se pa kaže glede števila parcel. Medtem ko je bilo ob meritvah za franciscejski kataster v kat. občini vseh parcel 1449. je bilo glede na parcelni protokol iz 1870 tedaj v celoti zemljiščnih parcel komaj 905, stavbnih parcel pa 111 (tek. št. od 906—• 1016); število parcel se je torej bistveno zmanjšalo. Ali kaže ta pojav morda na to, da je prišlo ob reambulaciji do temeljitih sprememb v sami osnovi in naj bi bilo treba torej začeti z delom povsem na novo? Da pridemo do jasnejše slike, sem podrobno analiziral reambulančni postopek pri kmetiji hišna številka 22 v Zireh. Kmetijo sem izbral zaradi izredne kontinuitete v posestnem stanju, saj je bil ta grunt skozi dolga stoletja vse od 1501 dalje v rokah rodbine Naglic.6 Leta 1823 je bil grunt v posesti Jurija Naglica, v času reambulacije 1870 pa je bil njegov lastnik Groga Naglic.7 198 436 tr 89 — 437 nj 1404 nj 1400 438 tr 177 — 439 p 852 tr 823 446/3 p 3—530 478 g 77 — 479 p 121 480 nj 1—526 nj 1—725 486 nj 1—424.84 j 1—425 487 p 1154 tr 1155 501 gl 8—75.39 gl 8—1246 502 p 3—1553.80 tr 3—1130 503 nj 1474.42 nj 1474 508 tr 179.37 tr 295 528 tr s 157.92 — 533 nj 1—157 nj 1—157 534 tr s 317.54 tr s 318 536 nj 353.60 nj 1202 537 tr s 65.52 — 538 nj 168.21 539 p 63.86 — 540 nj 139.40 nj 139 587 nj 115.10 — 647 tr 605.19 tr 876 648 p 247.28 — 651 tr 157.15 tr 168 652 v 23.40 r 37 701 tr 1536.32 tr 1—430 716 v 47.60 v 48 717 p s 110.54 717/1 v s 45 718 tr 1—12.72 tr 1—13 721 tr 1536.35 r 1536 728 tr s 150.32 — 729 nj 529.92 nj 871 730 tr 66.29 — 740 nj 1—996.64 nj 1—897 760 nj 319.17 — 762 gl 4—264.79 gl 3—1389 199 Parcel a številk a Vrst a zemljišč a Mer a Parcel a številk a Vrst a zemljišč a Mer a Opomb a 1823 1370 12/9 p 3—691 1882: 2/3 tr: 2, 461 1/3 p: 1, 230 336/1 p 1209 1823 1870 Parcel a številk a 763 764 765 766 767 768 769 770 771 772 773 774 775 781 783 784 785 786 823 828 833 899 907 908 934 935 936 937 938 943 944 948 949 Vrst a zemljišč a P nj P tr tr nj ni P P P s nj tr s nj P nj tr s nj P tr tr tr g P gs nj tr nj 0 tr o nj P P gs gs 6- 3- 3- 1 3- 2- Mer a -164.64 96.35 56.32 101.00 122.66 240.69 -130.10 -696.92 99.50 695.72 -379.15 1268.05 766.08 263.72 168.62 210.06 50.05 181.20 1522.20 -415.71 -322.83 1331.07 1—447.65 2- 4- 1 1 92.40 -643.57 645.62 93.47 1505.55 38.50 1315.92 -1591.32 —127.27 —594.82 Parcel a številk a Vrst a zemljišč a P — — — — tr nj nj P — — nj tr s nj — — — — — tr tr tr g nj — tr nj 0 tr — nj P — gm Mer a 6—165 1093 4—40 2—787 1—379 1—464 766 1522 3—416 2—323 1331 1—540 2—644 646 1545 1316 4—1591 2—722 1 Opomb a nj: 600 p: 2, 187 g: 620 tr: 1444 na drugem mestu Primerjava s posestnim stanjem v letih 1823 in 1870 kaže, da je obravna vani grunt do 1870 na novo pridobil le dele treh pašniških parcel (12/9, 336/1, 446/3) v skupni izmeri 7—830; od te površine je bilo do 1882 uvrščenih med travnike 2—461. Nasprotno se je pa število parcel med 1823 in 1870 znatno skrčilo. Medtem ko je gruntu 1823 pripadalo 70 parcel, jih je le-ta 1870 pre- 200 mogel brez upoštevanja zgornjih treh samo 42. Toda zanimivo: Skupna površina 70 parcel iz 1823 se ni bistveno ločila od tiste iz 1870. Na manjše razlike je de loma vplivalo dejstvo, da so 1823 v podatke pritegovali kvadratne sežnje do stotinke natančno, medtem ko so 1870 površino zaokroževali na cela števila; kolikor je šlo za manjšo vrednost od pet desetink, so vsoto zaokroževali navzdol, v nasprotnem primeru so ustrezno vrednost dvignili. Nebistvena površinska razlika v obeh razdobjih torej dokazuje, da so ob reambulaciji parcele združe vali: iz starih 70 parcel je nastalo 42 novih. Pri reambulaciji torej niso začeli z delom povsem na novo, pač pa so izhajali iz franciscejske meritve. Kontinuiteta se pa ne kaže pri vseh primerih v enaki meri. a) Pri 19 parcelah (št. 486, 503, 533, 534, 540, 716. 718, 721. 763. 773. 775, 823. 828, 833, 899, 934, 935. 943 in 944) je kontinuiteta nadvse jasna; te so namreč merile leta 1823 prav toliko kot 1870. Nadaljnji dve parceli (437, 487) odstopata le malenkostno. Pri omenjenih primerih gre v glavnem za njive in travnike, le izjemoma naletimo tudi na dva pašnika in en gozd. Izrazito izjemen je primer, da se je pašnik iz 1823 spremenil do 1870 v travnik. Dokajšnjo kontinuiteto pa izkazuje tudi gozdna parcela 501, ki je 1823 me rila 8—75.39, do 1870 se je pa malenkostno povečala na 8—1246: prav tako pa ne kaže bistvenih površinskih sprememb pašniška parcela 502, ki je od 1823 z izmero 3—1553.80 do 1870 neznatno padla na 3—130. Ta skupina parcel je torej 1823 obsegala 42—1390.45, leta 1870 pa 43—541. kar pomeni precej nad polovico celotne zemljiške posesti pritegnjenega grunta. b) V drugo skupino sodijo parcele, pri katerih kontinuiteta ni jasna na prvi pogled. Parcele 478 (g), 479 (p) in 480 (nj) so 1823 skupaj merile 1—724; vsa ta površina je bila leta 1870 vključena le v parcelo 480 v izmeri 1—725; ni se torej spremenil skupen obseg, pač pa kultura tal. Ta pojav je še bolj izrazit pri na slednji skupini parcel: Parcel številk 702 764 765 766 767 768 769 770 771 772 774 Skupna a a površ; 1823 Vrsta zemljišča na g nj P tr t.- nj n.i P P P s tr s M 4- 3- 3- e r a -264.79 96.35 56.32 101.00 122.66 240.69 -130.10 -696.92 99.50 695.72 1268.05 12—572.10 Vrsta zemljišča g — — — — tr nj nj p — — tr s 1870 Mera 3—1389 1093 4—40 2—787 1—464 12—573 Vsa ta skupina parcel je torej merila leta 1823 prav toliko kot 1870, toda 11 parcel se je strnilo v komaj pet enot. Obdelovanje se je intenziviralo, gozdna površina se je zmanjšala, enako tudi pašniška, pa še ta je zajemala deloma tudi 201 njive, na katere je po kasnejših podatkih odpadlo 600 kvadratnih sežnjev; na rasle so pa tudi površine travnikov in njiv. V to drugo skupino spadata tudi parceli 937 (tr) in 938 (o) iz 1823, ki sta tedaj merili 1505.55 oziroma 38.50, skupaj torej 1544.05 kvadratnih sežnjev; do 1370 se je zemljišče združilo v enotno travniško parcelo 937 v obsegu 1545 kv. sežnjev. — Podoben pojav srečamo pri parceli 948, ki je 1823 zajemala v izmeri 1—127.27 pašnik in smrekov gozd, sosednja parcela 949 pa je tedaj merila 1—594.82 in je bila porasla z visokim smrekovim gozdom; pri reambulaciji sta se obe parceli, ki sta 1823 skupaj merili 2—722.09, združili v parcelo 949 v izmeri 2—723, ki jo je pokrival dorasel mešan gozd. Druga skupina parcel, vključena pod b, je torej 1823 zajemala 17—362.24, leta 1870 pa je celotna površina teh parcel znašala 17—365. Obe obravnavani skupini a in b sta torej 1823 merili 60—152.69, 1870 pa je nanju odpadlo 60—906. Ker je na podlagi podrobnih računov 1823 naša kmetija premogla vsega 67—137.38, je tako ostalo nepokrite površine komaj 7—83.69 — seveda brez upoštevanja do 1870 na novo pridobljenih parcel v izmeri 7—830. Pa tudi nekaterim tem nepokritim površinam moremo do neke mere najti določeno kontinuiteto. Parcela 647 je npr. 1823 zajemala travnik v izmeri 605.19 kvadrat nih sežnjev, zemljišče št. 648 pa je predstavljalo pašnik s površino 247.28 kv. sežnjev. Leta 1870 je od teh dveh parcel ostala le št. 647, ki ji je pripadal travnik v velikosti 876 kv. sežnjev. — Podoben pojav srečamo tudi pri parcelah 907 in in 908. Prva je 1823 merila 1—447.65 in ji je pripadal pašnik in smrekov gozd, v drugo je bila tedaj vključena njiva s površino 92.40 kv. sežnjev; 1870 najdemo v seznamu le parcelo št. 907, ki je obsegala njivo v izmeri 1—540. Skupna površina vseh teh parcel je v obeh razdobjih skoraj enaka, saj znaša 1823: 1—1392.52, 1870 pa 1—1416. —• Obseg nepokritega ozemlja se je torej skrčil na minimum. Analiza razčlenjenega posestnega stanja pritegnjene kmetije kaže povsem jasno, da je služil pri reambulaciji kot zanesljiva osnova franciscejski kataster, na podlagi katerega je bilo opravljeno potrebno delo. Pri meritvah so mnoge parcele prevzeli brez kakršnekoli spremembe, druge so združevali deloma v nespremenjeni izmeri, le deloma so parcele po potrebi delili in jih uvrščali v nove parcelne enote. Podrobna razčlenitev odgovarja tudi na vprašanje, v kakšni meri se je v teh kratkih letih spreminjala sama kultura tal. Brez upoštevanja treh do leta 1870 na novo pridobljenih pašniških parcel kaže posestno stanje hišne številke 22 v letih 1823 in 1870 naslednjo sliko: 1823 1870 °/o %> Vrtovi 131.97 0,13 93 0,09 Njive 14—493.28 21,33 17—377 25,58 Travniki 14—1562.32 22,32 20—1508 31,0 Pašniki 20—1451.82 31,16 13—343 19,61 Gozdovi 14—723.07 21,54 15—1488 23,64 Pašniki in gozdovi 2—574.92 3,52 Skupaj 67—137.38 100,00 67—609 100,00 202 Podatki jasno kažejo, da je prišlo do najbolj občutnih sprememb pri trav nikih in pašnikih. Obseg pašnikov se je v teh kratkih desetletjih bistveno skr čil in to predvsem v korist travnikov; skupna površina obeh kultur v obeh razdobjih bistveno ne odstopa in zajema čez polovico vsega ozemlja (1825: 53,48%, 1870: 50,69 %). Malo se je povečal obseg njiv, medtem ko je gozdna površina ostala precej nespremenjena. Reambulančno delo, ki je bilo opravljeno v letu 1870, pa s tem še ni bilo povsem zaključeno. V naslednjih letih so bile še vedno reklamacije, zaradi česar je prihajalo do nadaljnjih sprememb zlasti v klasifikacijah. V Logatcu je imela sedež okrajna cenilna komisija, ki je npr. 1875 izdelala provizorne cenitvene tabele za gozdove v celotni kat, občini Ziri. V teh tabelah je med drugim tudi rubrika za pomisleke o popolnosti indikacij- skih skic, pa za podatke o morebitni potrebi, da naknadno ugotovijo meje med posameznimi razredi ipd. Iz vpisanih dopolnil je razvidno, da so ustrezne par cele dopolnjevali s podrobnejšimi podatki, po katerih raste npr. na polovici parcele bukev, na drugi pa smreka, drugje spet je npr. 2/5 parcele pokrite z gozdom, preostale 3/5 pa zajema paša itd. Okrajno komisijo so sestavljali Anton Plešner in Anton Laurič (namestnik Franc Nachtigall) in ekonomski (cenilni) referent Vincenc Bučar (Wutscher). Komisija je deloma polnoštevilna pregledala v dneh 29. julija ter od 8. do 12. in 21. ter 22. avgusta 1876 ves teren. Na podlagi provizorne cenitve je komi sija ocenjevala z izjemo gozdnih površin vse druge parcele celotne katastrske občine in to po predpisani tabeli, v kateri je med drugim vnašala podatke o zemljiški kategorizaciji (npr. njiva, travnik itd.), o razporeditvi parcel v po samezne razrede (skupine), o naknadni klasifikaciji, o vnašanju korektur v indikacijske skice itd. Komisija je ponekod popravila vključitev v določeni raz red, v nekaterih primerih je spremenila tudi uvrstitev v določeno kategorijo; pri parceli 770, ki je zajemala njivo in pašnik, je npr. zahtevala, da je treba določiti mejo med obema kulturama, prav tako npr. tudi pri parceli 774, ki je vključevala travnik in gozd. Celotno tabelo je nato izdelal v Logatcu cenilni referent "Vincenc Bučer. Z gozdom se je ukvarjala posebna komisija, in sicer leto dni kasneje. O na meravanem delu je obvestil prebivalce občinski sluga Anton Terpin ob pro- ščenju v Ledinici 26. julija, naslednjo nedeljo 29. julija pa v Krnicah. Komisijo sta sestavljala Matija Milavc in Gregor Lah ob sodelovanju referenta za gozdno ocenjevanje Antona Urbana. Delo so opravili v dneh 31. julija in 1. avgusta 1877. Tudi ta komisija je ugotavljala določene netočnosti glede uvrstitve v gozdno skupino, med drugim tu pa tam dvignila uvrstitev glede na ugodno lego v višji razred, v redkih primerih pa prepustila razmejitev geometru. Končno tabelo je čez leto dni izdelal gozdni referent Anton Urban. Na podlagi vseh teh in še dopolnilnih del so izdelali 1881 tabelo o kultu rah in čistem dohodku za celotno katastrsko občino Ziri. Tabelo so pa takorekoč že istočasno dopolnjevali glede na posebne reklamacije. Zaradi naknadnih vpisov ustrezne vsote za kakšne kvadratne sežnje odstopajo od skupnih se števkov, kar pa seveda celotne slike glede obsega posameznih kultur bistveno ne spreminja. Tabela o kulturah v letu 1881 bi bila torej naslednja: 203 Razred 1: 2: Vrtovi 508 1274 2— Njive 3—71 18- Travniki 27—1035 42- Pašniki 66—1550 242- Gozdovi Skupna površina Vrtovi Njive Travniki Pašniki Gozdovi Skupaj Neproduktivni svet (vključno: stavbm prostor in dvorišča) Celotna katastrska občina 3: -1028 -1155 -388 -708 Or 4: 5: 22—1455 77—796 31—725 54—900 4—978 258—1429 36—1451 ali, k v. s e ž n j i 3—1210 295— 322—580 313—1284 295—1280 1230—1154 42—701 1273—255 170- 144- 6: -284 -1278 2- 21- 7: -1039 -1056 8: v Vo 0,31 23.97 26,19 25,49 24,04 100,00 Tabela iz 1881 je sestavljena na temelju zakona iz 1869. po katerem ni nobena kultura smela imeti več kot osem razredov.8 V našem primeru so bile v prvi razred zajete le neznatne vrtne površine, medtem ko je osmi razred ostal nezaseden. Neznatni vrtovi so bili vključeni v prve tri razrede, med ka terimi je bila najobsežnejša najmanj kvalitetna skupina. V šest različnih raz redov so bile razdeljene njive in travniki; pri obeh vrstah je bila najmočnejša šesta skupina, ki je torej zajemala manj kvalitetne površine. Pašniki so bili dodeljeni drugemu do četrtemu razredu, pretežni del površin je sodil v tretjo enoto. Gozdovi so bili vključeni pretežno v četrti razred, le manjše površine so bile zajete v peto enoto. Porazdelitev v razrede se glede števila le-teh bistveno loči od tiste v fran- ciscejskem katastru, kot kaže naslednja tabela: Število razredov Franciscejski kataster Reambulacija Vrtovi Njive Travniki Pašniki Gozdovi Prav tako pa naletimo tudi na bistvene razlike glede posameznih razdobij, če upoštevamo odstotek ustreznih kultur v letih 1823, 1870 in 1881. 204 1 3 3 6 3 2 3 2 2 1823 1870 1881 Vrtovi 0,51 0,27 0,3 Njive 22,03 25,21 23,97 Travniki 16,36 23,98 26,19 Pašniki 42,22 20,99 25,4 Gozdovi 18,88 29,55 24,04 100 100 100 Primerjava podatkov v tej tabeli je kaj zanimiva. Njive so do 1870 sicer nekoliko naraščale, nato pa padle za dober odstotek; podoben vzpon in padec — toda v znatni meri — srečamo pri gozdu. Največjih sprememb so bili deležni pašniki, katerih površina se je do 1870 skrčila na več kot polovico in je v na slednjem desetletju spet nekoliko pridobila. Edino travniki kažejo vztrajen na predek, saj so bili v teh razdobjih v stalnem naraščanju. Z letom 1881 je gradivo v našem viru v glavnem zaključeno, kajti vse do 1884, ko naletimo na zadnji podatek, srečamo le drobna dopolnila. Zadnji po datek v tej vrsti se tiče površine katastrske občine, ki je po tej korekturi zdrk nila od 1273 oralov 255 kvadratnih sežnjev na 1272 oralov 815 kvadratnih sežnjev. Opombe 1. P. Blaznik, Ziri v luči franciscejskega katastra, LR 27/1980, str. 120—130. — 2. Regelung der Grundsteuer- Reichs-Gcsetz-Blatt fiir das Kaiserthum Oesterreich, Jahrgang 1869, Wien 1869, str. 345—369. — 3. Arhiv Slovenije, Franciscejski kataster, št. 160. — 4. Arhiv Slovenije, Reamb. kat., št. 160. — 5. Prvo s pomišljajem ločeno število pomeni orale (= 0,57 hektara), naslednje količine pa predstavljajo kvadratne sežnje (klaftre; 1600 kvadratnih sežnjev ustreza enemu oralu). — 6. P. Blaznik, Urbarji fre^sinške škofije, 1963, str. 297; Arhiv Slovenije, Zbirka urbarjev loškega gospostva, župa Ziri. — 7. Pri tem pregledu uporabljam naslednje okrajšave: v = vrt, nj = njiva, tr = travnik, s = sadovnjak, p = pašnik, g = gozd, gs = smrekov gozd, gm = mešan gozd, o = pustota, op = opomba. — 8. § 18, Reichs-Gcsetz-Blatt, str. 349, 365. Zusammenfassung DIE REAMBULATION IM LICHTE DER KATASTRALGEMEINDE ZIRI Der Franziszeische stabile Kataster, der in den zwanziger Jahren des 19. Jh. zusammengestellt wurde, verlor vvegen zahlreicher Veranderungen beziiglich der Grundbesitzer, der Verteilung der Parzellen, ihrer Kategorisierung usw. praktiseh immer mehr an Bedeutung. Um eine genauere Ubers'.cht iiber den tatsachlichen Zustand zu ermoglichen, erlieG die Regierung am 24. Mai 1869 das Gesetz der Rege lung der Grundsteuer, auf dessen Grundlage zur Reambulation gesehritten wurde. Die Reambulation hatte bisher in unserer wissenschaftlichen Literatur keinen ein- gehenderen Anteil. Der Autor versueht nun die Reambulation am Beispiel der Katastralgemeinde Ziri naher zu besehreiben. Obvvohl in Verbindung mit der Reambulation iihnlich wie bei der Ausarbeitung des Franziszeischen Katasters aufs neue Parzellenprotokolle zusammengestellt \vurden, ebenso Verzeichnisse der Grund besitzer und Hauserverzeichnisse. und obwohl die Katastergemeinde Ziri im Jahre 1823 1449 Katastereinheitcn zahlte, im Jahre 1870 aber insgesamt nur 1010, diente bei der Reambulation als verlaflliche Grundlage doch der Franziszeische Kataster: das bewcist eine eingehende Analvse des Besitzstandes eines Grundbesitzers in Ziri, der Hausnummer 22, mit Hinzuziehung der Daten aus den Jahren 1823 und 1870. 205 Viele Parzellen sind 1870 einfach und ohne welcherlei Veranderungen ubernommen worden, andere wurden zusammengelegt, teihveise in unverandertem AusmaB, nur teihveise wurden Parzellen je nach Bedarf geteilt und in neue Parzelleneinheiten eingegliedert. Die Reambulation war zvvar im Jahre 1870 im rohen abgeschlossen, doch hatten die Behorden in den folgenden Jahren \vegen zahlreicher Reklamationen noch un- geheuer viel Arbeit. In Ziri beschaftigle sich mit ihnen die zustiindige Bezirks- schatzungskommission; diese setzten auBer dem oekonomischen Referenten einzelne Einheimischc zusammen. Die Kommission stellte den tatsachlichen Zustand in rcichem MaBe im Terrain selbst fest, anderte, vvo ndtig, die Daten der Grundkate- gorisierung und der Einteilung der Parzellen in einzelne Klassen, erorterte die Ein- tragung von Korrekturen in die Indikationsskizzen, die nachtragliche Klassifikation u. ii. Diese Arbeit zog sich bis in die Mitte der achtziger Jahre hin. Die Kommission fertigte genaue Tabellen iiber die Kulturen und den Reinertrag an, aufgrund dessen die entsprechenden Grundsteuern festgelegt wurden. Eine Vergleichung der Tabellen mit jenen aus dem Jahre 1823 zeigt, daB in diesen kurzen Jahren viele Anderungen hinsichtlich der Bodennutzung eingetreten waren. Der Umfang der Acker vergroBerte sich geringfugig, etwas stiirker vermehrten sich die Walder, die groBten Veranderungen fanden aber bei den Weiden und Wiesen statt; wahrend die Flachen der Weiden auBerordentlich zuriickgingen, vveisen die Wiesen eine wesentliche Zunahme auf. 206