Zoitimivosfl. ©& netziiieriBega bog®§fva Ą zapor. Dne 10. aprila 1924 je umrl najbogatejši nemški industrijalec Hugon Stinnes starejši. 54 let je bil star, ko je zapustil svoje neizmerno premoženje sinoma. Leta 1902 je začel ta bogataš svoje trgovsko podjetje skupno s svojo ženo in enim pisarjem z glavnico 50.000 mark. V začetku je prodajal pre mog v Miihlheimu ob Ruhri v Nemčiji. Leta 1905 so cenili njegove letne dobodke na 500.000 mark, leta 1910 že na 965.000 mark. Zadnje premoženjske ugotovitve beležijo 100 milijonov mark čistega. Stinnesova družba je obsegala 72 neniških in 80 inozemskih podjetij in to \7, vseh mogočih trgovinskib polj in ti-ok. Ogromna -tvrdka je zaposljevala 600 ti.oč delavcev. Že ' ""nja leta 1925, komaj eno leto po ; , Stinnosovi smrti, izbruhne mcd ) . c ovimE.' sinoma Edmundom in Hugonom lmd prepir. Nesporazurn med bratoma je rodil dejstvo, da so kmalu cehili družbo na 130 milijonov ;;;otovine 'in' na 110 milijonov dolgov. Resnično premoženje se je skrčilo na 20 milijonov. Družba Stinnes je dobila oktobra 1. 1926 — 25 milijonov dolarjev posojila. Vse je bilo prepričano, da je s tem odstranjena vsaka nevarnost popolnega propada. Septembra 1928 je prišlo do popolnega uničenja družbe in oblasti so ce!o zaprle llugona Stinnesa mlajšega, ki tiči še sedaj v zaporu in premišljuje o bliskoviti minljivdsti pred petimi leti naravnost neverjetnega premoženja. llll |C ilfCiSCfil M tC- l€SIIC SlC. (Narotibpisna črtica.) Aini so dai_'Łs lo noznaten narodič, ki životari po Japonskih otokih. Pred 1000 leti so bili mogočen narod, ki se je bojeval s prodirajočimi Japonci, ki so ga z leti iztrebili, kakor Kvropejci ameri.škc Indijance. Še danes je najti po severni Japonski nešteto ogromnih grobišč, ki prikrivajo kosti Ainov, katere so pokončevali Japonci v lOOOletnih bojih kar trumoma. Dolga bojevanja so dokaz, da vsikdar zmagata duh in razum nad sirovo telesno močjo. Kakor si je človek podjarmil z umom že iztrcbljenega mamuta, jamskega medveda, bivola in slona, ravnotako so premagali in zasužnjili bolj nadarjeni narodi po duhu šibkejše. Aini so dobrohotni ljudje in ostanejo nekaki otroci celo življenje. Razlikujejo se od Japoncev že na zunaj, ker so moški kosmati kakor medvedje. Sploh je pri njih človek brez veljave, ako nima musfkč. Žcnske pod nosom v mladosti ra_Pežejo in barvajo brazgotine s (.rnikasto tekočino tako dolgo, dokler se ne zaie erloboko v kožo in je videti, kakor bi nosila ženska na kvi šku pod nosom zavihane mustače. Duševna omejenost Ainov j« bila Ja> poncem znana že od nekdaj in so jo izrabljali v svoj prid. Še pred leti ja bilo pod smrtno kaznijo prepovedano, Aina naučiti pisati in čitati. Na ta način je zaostal celi narod na napol živalski kiilturni stopnji. Priproste naselbine Ainov vidimo danes med skalovjem morskih obali, ali pa kje na sredini nepreglednih pragozdov japonskih otokov: Jesso, Sachalin, na Kamčatki in na Kurilih. Hišice so kar najbolj priprosto lesene. Evropejec bi ne mogel prebivati v, teh iz šibja spletenih kolibah, ker y njih premočno smrdi po ribji trohnobi. Bogočastje Ainov je čisto priprosto. Domačega boga predstavlja 10 tankih palic, ki so zapičene v steno pred glavnim vhodom. Koža teh palčic je olupIjena in visi navzdol pri enem koncu. Nadaljni bog je druga palica, ki je zapičena v okno in obrnjena proti solnčnemu vzhodu. Tretji bog je v zemljo zabit steber, s katerega visi lubje in je obrnjen proti ognjišču. Najbolj žalostno pri tem narodu ja pijančevanje. Aini so tako udani alkoholu, da smatrajo popivanje za bogoslužje. Čim bolj se upije napol divjak, tem bolj je podoben božanstvu. Sami prcdelujejo žganje iz korenin nekega drevesa, iz žita in riža. Značilno za Aine je razmerje do ivnega medvcda, ki se skriva še danes po gozdovih japonskih otokov. Črni medved je manjši od rujavega, a zelo divji ter nevaren. Ainolovec Tskuša predvsem medveda prepoditi iz brloga z divjim krikom. Ako se mu to ne posreči, se poda sam v votlino in oborožen le z nožem. Zver; rani in ta se zažene za sovražnikom na prosto. Zunaj čaka medveda drugi lovec, ki izstreli vanj zastrupljeno puščico. Ker rabi strup nekaj minut, predno zver usmrti, morata med tem oba. lovca izbegavati napadom medveda. Meso zastrupljene živali uživajo in izrežejo le oni komadič, kamor se je zasadila puščica. Čudno je dejstvo, ker Aini medveda* ki jina daje meso in kožuh, preganjajo in povrh pa tudi po božje častijo. Za živalskega boga si izberejo mladega1 medveda, katerega se polastijo na ta' način, da mu usmrtijo mater. Medvedeka pripeljejo v vas in ga odgojijo z mlekom. Vaška mladina se igra z njim dokler ne postane popadljiv, nakai. ga zaprejo v močno kletko in ga branijo do jeseni prihodnjega leta, ko ja čisto dorasel in se približa čas »medvedjega praznika.« Glavni potek medvedje slavnosti obstoji v plesih in pre« pevanju otožnih pesmi. Za tem razlu-tijo medveda s kriki. Ko se je to posrečilo, ga rani poglavar s puščico tako,, da zver zbesni. V tem trenutku kletko odprejo in žival jo udere iz ujetništva* Udeleženci slavnosti se usujejo z raznim orožjem nad kosmatina, doklerga ne usmrtijo. Ubitemu medvedu odrežejo glavo, jo nataknejo na kol ter po božje častijo. Meso razdelijo med posameznike z divjim rajanjem. Ravnokar opisani Aini so že dolgo % izumiranju in jih je danes vseh skupaj le še kakih 18.000. ClOĄ€l$ Ą Ufi# IlfalL Že desetletja opazujemo, kako je umel človek, se popolnoma prilagoditi živalskim navadam. V razne živali pre oblečeni naravnost umetniki zabavajo gledalce po cirkusih in na gledališčnih odrih. Tukaj hočemo navesti le nekaj zgledov, kako se privadi človek z večletno vajo živalskim navadam in spret nostim: Prijatelj Miiller je srečal tovarisa in mu pošepnil: »Meni se godi sijajno. ker nastopam kot opica in sern oddan do leta 1928.« — Zvečcr je videl prijatelj Miillerja na delu. Nastopil je kot opica, plezal s poraočjo vseh štirih do najvišjih sedežev v glodišču, skakal in proizvajal razne opičje spretnosti. — ¦ Uloga človeka v opičji koži ni lahka, ker je težko prijemati z opičjo naglico razne prcdmete istočasno z rokami in nogami. Izredna opica je bil Eduard Klišn.k; rojen 1813 in umrl na Dunaju 1. 1877. Stopil je nekoč pred dunajskega gled.ališkega agenta in se mu ponudil, da bo igral na odrih ulogo opice. Agent mu ni verjel ter ga odslovil. Pri vratih se ije Klišnik naenkrat popraskal z desno nogo za levim uhom. Ta spretnost je vzbudila agentovo radovednost in opičar jo je še podžgal s tem, da se je počohal z levo nogo za desnirn uhljem. Bil je nastavljen in žel v nastopih v ulogi opice deset- in desetletno slavo. Nastop človeka pod opičjo kožo je napotil nekatere pisatefje, da so napisali povesti o džunglah, kjer životari med opičjo družtno od opic ugrabljen otrok. Takozvani »kačji Ijudje« lahko posnemajo gibe kač, žab in krokodilov. Še danes živi Francoz, ki nastopa na odru kot pajek in pleza po pozlačeni pajčevini s kolovratnostjo pajka. Pred leti se je ubil mož, ki je lazil po Btropu kakor muha. Po stropu gledišča Je tekal z glavo navzdol in se oprijemal z muhjo naglico stene. Nosil je na koncu mušjih nog obuvalo, ki se je nekako usesalo v strop in ga držalo. Mož je postal konečno žrtev svojega poklica. Za stavo je poskusil teči po stropu dvorane, ki je bila preoblečena z marmornatimi ploščami. Tokrat mu je spodletelo. Padel je s stropa in se ubil. Nekaj zelo razveseljivega za gledalce je človek v ulogi mačke in živi danos na tem polju vse polno umetnikov, ki tudi skačejo ter plezajo z mačjo spretnostjo ter gibčnostjo. Manjši cirkus je prišel v vas, ki še ni videla nikdar živega leva. Lastniku cirkusa je stari in pravi lev poginil vsled starosti. Ker je bila točka z le,vom najbolj privlačna, ni preostalo nič drugega, da je smuknil posestnik cirkusa v levjo kožo in igral: boj človeka z levom. Igra se mu je tako posrečila, da je prodal cirkus in si poiskal tovariša, katerega je oblekel za panterja. Po največjih mestih sta žela burno občudovanje v proizvajanjih groznega boja med levom in panterjem. iomUl pleici. Newyorški protestantovski župnik je bil znan po svojih pridigah in priIjubljen v zaupani mu občini. Te dni je komaj 59 let naenkrat umrl. Pred 14 dnevi je Morris Jeans šibal s prižnice grešnost nekaterih župljanov in rekel, da mora pravični živeti tako, kakor bi moral drugi dan urnreti. Ob koncu govora se je poslovil od faranov in izjavil, da dobro ve, da jim je pridigoval tokrat zadnjič v življenju. Nastopil bo pot v večnost čez kakih 14 dni in bode govoril sam sebi ob lastnem grobn poslovilne besede. Poslušalci so bili radi teh besed potrti, a obenem radovedni, o.li bo pastor res umrl v prerokovanem času in na tak način bi naj sam govo.¦il slovo. 16 dni za tem je župnik izdahnil, zadet od kapi. Pri pogrebu se je pokazalo. da duhovnik ni le zadel napovedi glede smrti, ampak so se uresničile dobesedno tudi njegove druge prerokbe. Ko so spuščali krsto s pastorjevim truplom v grob, se je naenkrat razlegel po pokopališču pokojnikov glas. Duhovnikove besede so vrele iz gramofona, ki se je vrtel skrit med cvetlicami ob grobu. Bil je govor na versko občino z opominom, naj ne žalujejo farani za pastirjem, ker smrt ne pomenja konca, ampak nov, srečen začetek. Ob koncu je župnikov glas imenoval tri župljane s polnim imenom in jim zapovedal, da mora vsak darovati po 5000 dolarjev v dobrodelne namene in to radi tega, ker doslej še niso storili nič v blagor bližnjemu. Nadaljne presenečenje je bil pastor- jev testament. Morris Jeans ni zapustil oisane oporoke, ampak je bil testament :abeležen na več gramofonskih ploš- iah. Pokojnikovo zadnjo voljo so pre- grali na gramofonu v navzočnosti za- topnikov občine. Prva plošča je vsebo- /ala župnikov govor, nekak duševni testament. Druga je razpoložila s prc- moženjem umrlega, katerega je name- nil v dobrodelne namene. Vsakemu iz- med bratov je zapustil po en dolar, ker sta zakrknjena skopuha, katera čaka večno pogubljenje v peklu. Četrta plc- šča je razdelila pastorjevo knjižnico. Knjižnica je hranila tudi dve v človeško kožo vozani sv. pismi. Pastorjeva dva prednika sta izrazila zadnjo željo, naj jima obelijo po smrti s telesa toliko kože, kolikor je je treba za vezavo enega izvoda sv. pisma. Tej poslednji volji so se odzvali farani in skozi dva roda sta se podedovali v človeško kožo -vezani knjigi na vsakokratnega župnika. Morris Jeans je testamentiral, da morajo pri njem končati to čudno in strašno navado vezanja sv. pisma v člo veško kožo. Na zadnji plošči je bila pesem, katero je pokojni pastor najrajši pel v življenju. * SAMOTEN OTOE. Več nego 3000 km zahodno od rta Dobrega upanja pri Kapstadtu v južni Afriki je skupina otokov, ki se imenujejo Tristan da Cunha otoki. Na otočju prebiva komaj 150 oseb, ki so popolnoma odrezane od ostalega sveta. Večkrat pretečejo cela leta, predno pristane kaka ladja na otočju, ki prinese samotarjem razne življenske potrebšcine in novice iz ostalega sveta. Ko so morali oto.ani čakati eno in pol leta na ladjo, so oddali na ta par*nik pismo na večji časnik, ki izhaja v glavnem mestu Avstralije v Sidneyju. Pismo je dospelo na uredništvo »Sidney Morning Herald« po enajstih mescih. Na mestu, kjer bi naj bila prilepljena znamka, je bila zabeležena oppm ba: »Pri nas ne poznamo mark.« Pismo je vsebovalo vročo prošnjo, naj bi vendar pristalo na otočju več ladij, ki vozij-o med Avstralijo in južno Ameriko. Pismo konča z besedami, ki kričijo v svet o popolni osamelosti 150 ljudi ih se glasijo: »Mi smo oddali leta 1925 nckaj pisem, ki so priromala na pravi na slov še le marca 1927.« Največji znani požemM. O grškem pravljičnem junaku Herkulu pripovedujejo, da se ni nikdar najedel do sitega, dasi je snedel celega vola. Starogrk Milon iz Kretona, ki je zmagal v zna nih olimpijskih igrah šestkrat, je ne koč s pestjo pobil vola in ga potem sne jdel z največjo slastjo. Ostidamus iz Mi!leta je pojedel za devet mož. Herodot 1 iz Megare, slavni svirač na pišcal in plesaiec, je imel za kosiio 20 funtov rne sa, isto.oliko kruha in pol vedra vina. Cesar Maksim, ki je bil tudi nenavadno močan, jo pojedel dnevno 40 funtov mesa in spjl celo vedro vina. Klaudius Albinus je naenkrat lahko spravil vase 500 fig, 100 breskev, 10 melon, 20 fun tov grozdja, 100 kljunačev in 40 ostrig. Litvanski knez Suidrigallus je navadn no sedel šest ur pri jedi in je imel dnev no 130 skled pri obedu. Leta 1511 je bil predstavljen cesarju Maksimilijanu dolg in debel Pomerijan, ki je naenkrat pojedel sirovo ovco in teleta. Leta 1765 Je bil v Dresdenu na Nemškem vojak, ki je lahko snedel 20 funtov govejega mesa, pol pečenega teleta in šo razne druge jedi.