KOPER — 1. FEBRUARJA 1957 poštnina plačana v gotovim LETO VI. — ŠTEV. 6 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vcstnilc okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. Predvolilni sestanki in volitve v osnovnih organizacijah SZDL ■ «NH MM» Sfc s ::: | -Slg ' ... . PO VSEM OKRAJU KANDIDIRAJO IN VOLIJO V ODBORE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SZDL TAKE ODBORNIKE, KI BODO NA PODLAGI DOSEDANJIH IZKUŠENJ NAJVEČ PRIPOMOGLI K NJENI NENEHNI VSESTRANSKI DEJAVNOSTI V koprski občini je tako kot po vsem okraju te dni čutiti živahno dejavnost članov Socialistične zveze delovnaga ljudstva, predvsem pa odbornikov osnovnih organizacij SZDL. Je pač čas konferenc in popolnih ali pa dopolnilnih volitev v vodstva njihovih odborov. V le-te je bilo namreč potrebno pritegniti mlajše moči in nedelavne odbornike zamenjati s takimi, ki imajo dovolj sposobnosti in veselja za delo v osnovnih enotah naše najmočnejše družbene organizacije. Posebna značilnost do sedaj že opravljenih konferenc in volitev, ki se bodo zaključile 10. t. m., predvsem pa predvolilnih sestankov, je v tem, da so člani SZDL bolj kot kdaj koli prej pokazali živo zanimanje za celotno politično, gospodarsko, kakor tudi za socialno in kulturno problematiko domačega kraja, občine, okraja in države. Razen tega pa so sestavljali tehtne in v okviru obstoječih lastnih in družbenih možnosti uresničljive predloge za ureditev komunalnih naprav, za povečanje kmetijske proizvodnje, za izboljšanje delovnih pogojev in življenjske ravni ter za tesnejše sodelo-. vanje z občinskimi, predvsem komunalnimi in krajevnimi oblastnimi organi, s kmetijskimi zadrugami in DPD Svobodami oziroma s prosvetnimi društvi. Na konferenci SZDL v Hrvati-nih so posebno temeljito obravna- Družbeni plan pred Ljudsko skupščino LRS V ponedeljek, 4. februarja dopoldne, se bo v Ljubljani setala Ljudska skupščina LRS. Oba njena zbora bosta delno na ločenih sejah, delno pa skupno obravnavala predlog družbenega plana Slovenije za leto 1957, predlog zakona o proračunu in predlog proračuna Slovenije za leto 1957. Na dnevnem redu je tudi razprava o predlogu odloka o začasnem finansiranju republiških potreb v prvem četrtletju letošnjega leta. vali predvsem vprašanje , preskrbe vasi z živilskimi potrebščinami in problem, ki je za Hrvatine najznačilnejši, to je, obdelovanje zapuščene zemlje. Sklenili so, da bodo skušali čim več zemlje obdelati in jo usposobiti za večjo ro-dovitost, prodajalno z živili in mesnico pa urediti tako, da jim bosta posredovali dovolj kvalitetnega in raznovrstnega 'blaga. V Hrvatinih je vprašanje komunalne ureditve precej važno. In tega se dobro zavedajo. Zato so na ■konferenci sprejeli sklep, da se bodo resneje lotili, bolj ko mogoče z lastnimi silami, ureditve komunalnega stanja in olepšave vasi, tako da bo tudi njen zunanji videz privlačen, V Čenturju pa so med drugim na enem izmed sestankov zahtevali, da strokovnjaki pregledajo užitnost vode iz njihovih vodnja- kov, poročali pa so še o združitvi njihovih po lastništvu razdrobljenih parcel v eno, na kateri bodo posejali večje količine graha, brž ko bodo dobili na razpolago že pred časom zahtevani traktor. Ob svoji povečani aktivnosti je koprski občinski . odbor SZDL v zadnjih mesecih preko Ljudske univerze organiziral tudi nad 100 predavanj z različnih področij družbene dejavnosti. Predavatelji so po predavanjih več kot 4000 poslušalcem posredovali tudi odgovore in pojasnila na vsa tista vprašanja, ki so jih že dolgo zanimala. S tem je potrjena stara resnica, da izobraževanje in neposredna strokovna pomoč rodita razgibano družbeno življenje in ga usmerjata na pot, ki vodi h krepitvi socialističnih odnosov in k utrjevanju družbenega samoupravljanja. HM v........^^rfcSiim»?«:* .v-Ur - $:» " is Letošnja zima prizanaša tudi celinskim krajem, posebno lepa pa je ob našem morju, Slika prikazuje strunjanske soline v zimskem soncu, ki te dni prebuja v življenje vso naravo. Bati se je, da bo zaradi takega vremena vzbrstelo drevje in poljske kulture, ki bi jih mraz nato — smo še vedno v zimskih mesecih — lahko močno prizadel, iz česar bi nastala velika gospodarska škoda na posevkih in sadju. Na območju občine Pivka je 16 osnovnih organizacij Ljudske mladine, od teh je ena na nižji kmetijski šoli v Ravnah, štiri pa so v gospodarskih podjetjih. V vseh teh osnovnih organizacijah je vključenih 296 mladink in mladincev. Njihovo delo je posebno oživelo v jesenskem in zimskem času, ko so med drugim ustanovili mladinske aktive na Kalu, v Zagorju, Parjah in Drskovčah ter sprejeli v organizacijo 68 mladink in mladincev. V delavskih svetih in upravnih odborih je 18 mladincev, osem jih je v šolskih odborih, 13 mla- dincev pa je članov raznih svetov in komisij pri Občinskem ljudskem odboru. Večje število članov mladinske organizacije se je lani udeležilo gradnje .brkinske' ceste pri Premu, bodisi da so bili vključeni v mladinske delovne brigade, ali pa so, kakor na primer mladinci tovarne v Neverkah, hodili na nedeljsko udarniško delo. Mladinska organizacija v Pivki je lani priredila mladinski festival, na katerem so sodelovali člani vseh mladinskih aktivov, največ izvajalcev in organizatorjev festivala, ki je zelo dobro uspel, pa je bilo čla- Vprašanje madžarskih beguncev v Jugoslaviji je iz dneva v dan bolj pereče. Dnevno jih pribeži okrog 500 in se je njihovo število povečalo v januarju od 1100 na 13.000. ¿1_______- \\ i ' t ¿bJ ! — Tako dolgo žc razpravljajo! Kar bojim se, da bodo vrgli puško v koruzo, — Kar se pušk tiče, si lahko brez skrbi. Se za topove se ne bodo dogovorili, da bi jih odvrgli! Jugoslovanske oblasti so jim dale na razpolago kulturne domove in hotele v Srbiji, na Hrvatskem, v Sloveniji in na Jadranu, za njihovo vzdrževanje pa smo porabili samo do 15. januarja nad 300 milijonov dinarjev. Le neznatno število beguncev se je vrnilo v domovino ali odpotovalo v druge države. V zvezi s tem pričakuje naša država od visokega komisariata za bcguncc OZN ne samo finančne pomoči za oskrbovanje beguncev, temveč tudi organiziranje hitrejše in učinkovitejše evakuacije. Čeprav se je za odhod v druge države izreklo nad 3.200 beguncev, jih je v januarju odpotovalo le okrog 20. Medtem se na Madžarskem še vedno borijo z velikimi gospodarskimi težavami. Predsednik vlade Kadar je izjavil, da so v zadnjih mesecih izplačali 9 milijard forin-tov mezd, ne da bi to ustrezalo opravljenemu delu. Toda tudi notranjepolitični položaj v deželi še zdaleč ni ustaljen, Budimpcštanski radio stalno poroča o aretacijah, medtem ko s podeželja poročajo cclo o manjših bojih. Najbolj neugoden vtis v sveta pa je vzbudila vest o arctaciji sedmih uglednih madžarskih pisateljev in novinarjev, ki so jim očitali »kontra-revolucionarno dejavnost«. nov mladinske organizacije pivške tovarne vezanih plošč in furnirjev »Javor«. Ob Dnevu republike je Občinski komite LMS priredil svečan sprejem več sto najmlajših državljanov. v pionirsko organizacijo, ustanovil pionirske odrede ter jim izročil pionirski prapor. Posebna zasluga mladinske organizacije in njenega občinskega komiteja pa je veliko prizadevanje za ustanovitev gospodarske šole, ki jo obiskuje 28 mladincev in mladink, in organiziranje gospodinjskega tečaja za 35 kmečkih deklet, Na letošnji redni letni občinski konferenci so na osnovi vseh teh ugotovitev lahko zabeležili, da je mladinska organizacija v pivški občini zelo delavna.. Sklepi, sprejeti na tej konferenci, jo pa obvezujejo, da bodo vključili v organizacijo še čim več požrtvovalnih mladincev, jih kandidirali za člane organov družbenega in delavskega upravljanja ter v vodstva drugih množičnih organizacij in da bodo predlagali osnovnim organizacijam ZK sprejem najboljših mladincev in mladink v Zvezo komunistov. Poskrbeli bodo tudi za nekaj predavanj, spremljali delo in vzgojo vajencev ter pomagali reševati njihove probleme. V poletnih mesecih nameravajo zopet prirediti mladinski festival, na katerem bodo sodelovala vsa društva in številne organizacije pivške občine. Na konferenci so tudi sklenili, 'da se bodo letos v večjem številu kot lani udeležili mladinskih delovnih akcij. J. Povečana proizvodnja v LRS v letu 1957 Letošnji predlog družbenega plana LRS predvideva povečanje družbenega proizvoda za 7% in to predvsem na račun povečanja industrijske proizvodnje. Proizvodnja blaga za široko potrošnjo naj bi se povečala za 10% v primerjavi z lanskim letom. Pri takem povečanju proizvodnje pa bi se lahko povečala produktivnost za 5%, medtem ko bi število zaposlenih le nekoliko naraslo. * NAS TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Gospodarska vprašanja v ospredju Pestra dejavnost zakonodajnih organov Po sprejemu zveznega družbenega načrta in proračuna, kot vemo, pripravljajo republiške nafirte in proračune, v skladu s temi pripravami pa že tudi družbene načrte in proračune lokalnih organov. Tako imajo sedaj zakonodajni organi polne roke dela, ko sklepajo po temeljitih pripravah in diskusijah o sicer vsakoletnem, vendar lahko rečemo najvažnejšem vprašanju, ki zadeva razvoj našega gospodarstva. Posebn» je to važno letos, ko so bile sprejete nove smernice za nadaljnji gospodarski razvoj in ki spreminjajo marsikatero načelo dosedanjega dela. O vprašanjih tako zveznega kot tudi republiškega družbenega načrta in proračuna za letos smo že govorili. Poudarili smo temeljne smernice obeh načrtov in proračunov in bi sc zato danes dotaknili le še nekaterih vprašanj. V prejšnjem komentarju smo omenili težave, ki jih imamo vsako leto zlasti v zimskem času zaradi pomanjkanja energije. Pri tem nam nastaja tudi škoda zaradi zmanjšano produkcije, ki je kasneje ne moremo zlepa nadoknaditi. Kot vse kaže, se bomo letos lotili tudi tega vprašanja. Zvezni družbeni načrt kot vemo predvideva skoro 7fi milijard za investicije v industriji in rudarstvu. Zvezni izvršni svet pa je na eni svojih zadnjih sej odločil, kako naj se uporabijo ta sredstva. Glede na navedeno situacijo naših energetskih virov ni nič čudnega, če je bilo od omenjenega zneska določenih 41.1 milijarde za investicije v energetskih panogah in to: 21.2 milijarde za dograditev objektov v elektrogospodarstvu, 11.9 milijarde za povečanje proizvodnje in prihrankov premoga in dve milijardi za proizvodnjo ter, predelavo nafte in plina. Sredstva, ki jih letos predvideva družbeni plan, so vsekakor znatna. Z njimi bomo lahko dokončali nekaj zelo važnih in velikih energetskih central, zlasti elektrarn, in bomo tako prišli do novih virov potrebne energije. Ta nam ne bo potrebna samo za pokritje sedanjega primanjkljaja doma. temveč tudi za naraščajoče potrebe v industriji in v prometu, saj vemo, da promet še daleč zaostaja za potrebami in da bo z elektrifikacijo prog treba misliti tudi na to potrošnjo elektrike. Ko govorimo o vprašanju povečanja energetskih virov in o sredstvih, ki so bila za to določena, moramo omeniti še znatna sredstva, določena za rekonstrukcijo in dograditev objektov v drugih industrijskih vejah. Zvezni izvršni svet je od skupnega zneska 75,9 milijard Izločil v ta namen 21.4 milijarde. Sicer vemo, dj. so ta sredstva premajhna, ker Čaka še mnogo objektov na dograditev in številni industrijski objekti so potrebni rekonstrukcije. Posebno velja to za našo republiko, ki se sicer ponaša z visoko industrijsko razvitosi-jo, vendar so naprave v naših indn-strijskili obratih zelo stare in vsekakor zastarele glede na stanje in izsledke moderne tehnike. Sicer predvideva tudi naš republiški načrt nekaj sredstev v ta namen, vendar komaj četrtino tistega, kar bi sedaj rabili. Brez dvoma je tako stanje tudi drugod, razen v republikah, ki-se ponašajo z novimi industrijskimi napravami, zgrajenimi po osvoboditvi. Sredstva za dograditev in rekonstrukcijo so pomemben korak naprej v odpravi druge velike pomanjkljivosti v našem gospodarstvu. Ker pu so sredstva premajhna, da bi z nji- (Nadaljevaoje an 2. strani) •.t v. y~. •. - * Alžircev stavka Evroatomski sporazum Predstavniki šestih zahodnoevropskih dežel, Francije, Zahodne Hemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga so se po večdnevnih posvetovanjih v Bruslju sporazumeli o ustanovitvi evropske atomske skupnosti (Ev roa toma) in zahodnoevropskega skupnega trga. Predvsem gre za sklep o skupni izgradnji tovarne za proizvodnjo jedrskega gradiva za vojaške in mirnodobne namene. Tovarno bodo zgradili v Franciji, stroški pa bodo znašali okrog 240 milijonov dolarjev. Sklep bodo dokončno potrdili na prihodnjem zasedanju 12. februarja, ko bodo razpravljali tudi o vključitvi francoskih prekomorskih posesti v skupni zahodnoevropski trg in še o nekaterih spornih vprašanjih ustanovitve skupnega trga. Enostranske odločitev o Kašmiru Ze dobrih devet let traja spor med Indijo in Pakistanom o majhni muslimanski državici Kašmiru. Nastal je leta 1947, ko se je Indija ločila na sedanji republiki Indijo in Pakistan, Kašmir pa se ni takoj odločil, kam se bo opredelil. Pozneje so zasedle del kašmirskega ozemlja pakistanske čete, pa tudi indijske čete so prestopile mejo, da bi si zagotovile nadzorstvo vsaj sad nekaterimi področji njegovega ozemlja. Varnostni svet OZN je sicer že leta 1948 sklenil, naj o prihodnosti Kašmira odloča plebiscit, vendar do tega zaradi različnih gledišč Indije in Pakistana glede plebiscítame odločitve ni prišlo. Konec prejšnjega tedna so vprašanje Kašmira znova obravnavali pred Združenimi narodi in potrdili prejšnji sklep Varnostnega sveta o plebiscitu pod nadzorstvom OZN. Hkrati so sprejeli resolucijo, v kateri je rečeno, da sklep ustavodajne skupščine Kašmira o priključitvi k Indiji ni v skladu s sprejetimi resolucijami OZN. Sklep OZN sla obe državi sprejeli na različne načine. Medtem ko je In- dija poudarila, da je Kašmir pod njeno suverenostjo in opozorila na nevarnost pakistanske agresije na tem področju, so se v Pakistanu začele protiindijske demonstracije, hkrati pa se vedno bolj širijo glasovi, da bo Pakistan zahteval posredovanje čet OZN. Vprašanje je zelo zapleteno in je težko napovedali, kakšen bo konec. Vsekakor je Kašmir na strateško pomemb-riem področju med Indijo, Pakistanom, Afganistanom, ZSSR in Kitajsko, dežela pa ima tudi precej rudnih bogastev. V Glavni skupščini OZN se je začela sredi tedna razprava o nadaljnji usodi Alžira, to je o zadnji kolonialni postojanki francoske Severne Afrike. V Parizu in Al/.iru so seveda sprejeli začetek razprave s precejšnjo nervoznostjo in na različne načine. Medtem ko si je skušala Molletova vlada ■/. vsemi silami poiskati oporo za svoje stališče pri vseh francoskih političnih strankah, je alžirsko osvobodilno gibanje poostrilo oborožene akcije, atentate in demonstracije. Višek podpore k zahtevi, naj sprejmejo sklep o suverenosti Alžira, pa je razglas o enotedenski protestni V Glavni skupščini OZN so te dni nadaljevali razpravo o poročilu glavnega tajnika Hammar-skjoelda o umikanju izraelskih čet s Sinajskega polotoka in o predlogu izraelske vlade, da je treba zaščititi niene interese v Gazi in Akabskem zalivu. Hammarskjoeld je v svojem poročilu zavrnil vse izraelske pogoje in zahteval, naj se izraelske čete brezpogojno umaknejo iz Gaze in s področja Akabskega zaliva v skladu z lansko resolucijo OZN, ki je obsodila napadalce. Toda čeprav je Kam-marskjoeldovo poročilo sprejela večina delegacij z odobravanjem in so ga podprle tudi ZDA, je Izrael pokazal le malo volje, da bi se ravnal po njem. Zato so tudi nekatere delegacije predlagale, naj bi v primeru nespoštovanja sklepov Združenih narodov začeli proti Izraelu z odločnimi sankcijami. Za sklepe Glavne skupščine je seveda najbolj zainteresiran Egipt. Kairski politični krogi opozarjajo predvsem na nevarnost, da bi nekatere zahodne države vplivale na OZN, ki bi se odločila za za Egipt nesprejemljivo odločitev. Egipt ne bo priznal nobenih koncesij napadalcu — poudarjajo tamkajšnji politični krogi — zlasti pa ne, da bi napadalca nagradili z internacionalizacijo Gaze, južnega Sinaja in Akabskega zaliva. Vsa sporna vpra- šanja je treba strogo ločiti od vprašanja umika izraelskih čet iz Egipta. Šele po umiku bi se začele razprave o sporazumni rešitvi teh vprašanj. stavki v vsej deželi. Čeprav so hoteli Francozi v. grožnjami preprečiti začetek stavke, se je vključilo v njo 8 milijonov Alžircev, hkrati pa so tudi v Tunisu razglasili enodnevno solidarnostno stavko. Kakšen bo končni rezultat razprave o Alžiru v OZN, je težko ■napovedati. Alžirsko vprašanje je namreč mnogo bolj zapleteno, kakor je bilo vprašanje Maroka in Tunisa. Francozi se namreč opirajo na suho pravno stališče, da je ta dežela sestavni del Francije in da OZN nima pravice o njej odločati. Prav zato je malo verjetno, da bi med razpravo v OZN sprejeli kaj več kot deklarativno resolucijo, ki seveda problema ne bo mogla rešiti. Boj se bo v tem primeru nadaljeval in žrtve bodo padale na obeh straneh. Verjetno bi bila najboljša rešitev, če bi na obeh straneh popustili v svojih skrajnih stališčih in če bi Alžir ubral podobno pot, kot sta jo pred njim Tunis in Maroko. Treba je namreč upoštevati, da živi v Alžiru milijon in 200 tisoč Francozov in dru- gih Evropejcev in da so Francozi zgradili v tej deželi železnice, ceste. pristanišča in vso industrijo. Toda alžirski argumenti so nedvomno bolj prepričljivi. Njihovo deželo so zasedli tujci, ki so iz domačinov napravili ceneno industrijsko in kmetijsko delovno silo. Francozi so res zgradili vrsto modernih naprav, toda te naprave služijo predvsem njim samim. Sicer pa je najbolj zgovoren dokaz življenjska raven tujcev, ki je trikrat večja od domačinov. Pravica je torej v prvi vrsti na strani Alžircev. Vprašanje pa je, če si jo skušajo priboriti na najbolj primeren način. Morda hi bilo pametneje, če bi ubrali treznejšo pot in se odločili za postopno osvajanje svojih ciljev. Nekaj podobnega jim je nedavno svetoval tudi predsednik tunlzijske vlade Habib Burgiba. Toda to je seveda samo eno mnenje. Nikjer ni namreč rečeno, da jih ne bi Francozi v tem primeru izigrali in da ne bi spet ostalo le pri obljubah, s katerimi so Francozi zelo radodarni. Razprava o razorožitvi, ki so jo začeli v Glavni skupščini OZN," je stopila v novo fazo. S posebno resolucijo so namreč sklenili, naj ožji odbor razorožitvene komisije podrobno preuči vse predloge, kar jih je obravnaval politični odbor Glavne skupščine. To resolucijo so ' A» -» , f m c l «¡II NOVICE S TRŽAŠKEGA ■i ; i . tïiïS- .'«¿iir S'S&î Vi,- <■ : . > . i SKUPNO RESOLUCIJO SLOVENCEV V ITALIJI ZA PRAVIČNO UREDITEV ŠOLSTVA je podpisalo 30 slovenskih političnih skupin, sindikatov slovenskih šol in kulturnih ustanov. Resolucijo so poslali predsedniku republike, predsednikom senata, poslanske zbornice in ministrskega sveta ter predsedniku za javno šolstvo. V resoluciji očitajo zakonskemu osnutku, ki naj bi urejal slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem, da ni v skladu z duhom in načeli splošne deklaracije o človečanskih pravicah, niti ne z ustavo italijanske republike in posebno še z londonskim sporazumom. Tržaški pokrajinski svet je izvolil iz vrst uglednih tržaških osebnosti komisijo, ki bo preučevala VPRAŠANJE DEŽELNE AVTONOMIJE V OKVIRU POKRAJINE. Ta komisija je vskladila preučitve drugih za to vprašanje zainteresiranih ustanov. Predsednik pokrajinskega sveta je ob tej priložnosti omenil zgodovinski razvoj naporov za ustanovitev deželnih avtonomnih uprav v Italiji, ki so bili po prvi svetovni vojni z nastopom fašizma prekinjeni. Ideja regionalne avtonomije pa ni zamrla, ker ustreza interesom prebivalstva in omogoča boljši in de-inokratičnejši način uprave. V nedeljo so v Trstu odprli CENTER ŽA ZDRAVLJENJE OTROŠKE PARALIZE. Ta center, ki je nameščen v otroški bolnišnici, bo delal na osnovi zadnjih znanstvenih izsledkov na tem področju medicine. Delavci rafinerije Aquila v Zavijali zahtevajo ZNIŽANJE DELOVNEGA URNIKA na 40 ur na te- Ureja uredniški odbor. — Glavni arednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Franc Zdešar. den. Skrajšanje delovnega urnika* ne bi povzročilo nobenih težav, ker so naprave v rafineriji moderne in lahko z njimi dosežejo nad 900.000 ton proizvodnje na leto. Angležem "povzročajo velike preglavice kar vse kolonije in protektorati. Posebno v zadnjem času vre v Adcnu in okolici, zlasti na jemenski meji, katero so Britanci po suhem in v zraku "večkrat forsirali. Pri tem je prišlo do pravih bitk, v katere so posegle številne suhozemske in zračne enote. Na sliki trdnjava na jemensko-adenski meji, ki so jo zasedle angleške kolonialne čete. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR JUGOPRESA Poslednji dogodki so potrdili, da je v današnjem položaju, ki se hitreje menja, kakor si to lahko včasih mislimo, potrebno začeti reševali skoraj vse pomembne mednarodne probleme na drugačen način, kot se jih je reševalo do sedaj, Očividno je, da mora bili resna analiza vseh novih pojavov v mednarodnih odnosih in vsklajevanje njihovih ocen ter stališč, tako med zavezniki in prijatelji kakor tudi med skupinami držav. ki niso medsebojno povezane 7. nekim formalnim zavezništvom ali prijateljstvom, imajo pa enalce skupne interese. Razen novonastalih mednarodnih pogojev še vedno delujejo posebne težnje te ali druge velesile, ali katerekoli druge države. Prepričanje nekaterih držav, da v novih pogojih razvijanja mednarodne politike upoštevajo samo svoje posebne, nacionalne interese, je pripeljalo nedavno do poskusa, da bi sueški problem rešili s silo in do znanih dogodkov na Madžarskem. Taka stališča so tudi osnovni vzroki, ki so v zadnjem času vplivali na anglo-ameriškc odnose. Trdijo, da je poglavitni vzrok sedanje oddvojenosti Londona od Washington:! in obratno v načinu, kako se približati blokovsko neopredeljenim državam. »Naš obstoj,« je nedavno zapisal minister bivše Ede-nove vlade Anthony Nutting, ki je izstopil iz vlade zato. ker ni soglašal s sueško politiko, »zavisi od tega, če bomo znali napraviti za prijatelje milijone ljudi, ki živijo v blokovsko neopredeljenih državah.« Nezadovoljstvo, pravijo, pa je v tem, ker tako Velika Britanija kakor ZDA rešujejo to vprašanje vsaka po svoje. Američani očitajo Angležem, da še vedno gledajo skozi prizmo interesov svoje države kot kolonialne sile. Angleži pa se liudujejo nad Američani, ker se v Aziji, Afriki in na Srednjem vzhodu obnašajo tako, kot da bi bile tamkajšnje države njihova nekdanja kolonialna last. Ce se ta poenostavljena ocena prevede na običajen ckonomsko-politlčni jezik, pomeni, da ZDA želijo ustvariti pogoje za zbiranje dobičkov v tistih deželah, ki so življenjsko važne za Veliko Britanijo in njeno industrijo, kot na primer Srednji vzhod. Taka do sedaj očitna uradna nesoglasja med Londonom in Wasliingto-nom se dopolnjujejo 7. obsežnim obojestranskim suinničcnjem. Pravijo, da povprečni Angleži verjamejo, da je osnovni namen ameriške politike odstranitev Velike Britanije s petrolejskili polj arabskih dežel in s tržišč Daljnega vzhoda in Jugovzhodne Azije, povprečni Američan pa nasprotno temu meni, da je glavni namen britanske politike pripraviti ZDA, da bi se zavzele za brezkončno obrambo britanske kolonialne oblasti. Tisti krogi v Veliki Britaniji, ki stremijo za realističnim ocenjevanjem dejstev, uvidevajo, da danes takšen, bodisi britanski ali ameriški način pristopa k azijskim in afriškim državam ne ustreza duhu časa. Podobno menijo tudi številni vidni politiki ZDA. Zato bo potrebno s stališča skupnih anglo-ameriških interesov ustvariti novo politiko Londona in Washingtona ne samo nasproti azijskim in afriškim državam, ali nasproti Srednjemu vzhodu, temveč tudi nasproti Atlantskemu paktu in Evropi. Razumljivo je, da je pri vsklaje-vanju anglo-amcrlške politike, in to je težnja obeh velesil, najvažnejša osnova, na kateri bi v sedanjih pogojih to vsklajevanje izvedli. Po mnenju uradnih britanskih in ameriških krogov bi se ta osnova našla, če bi tako London kakor tudi Washington delno odstopila od svojih sedanjih različnih in zavzela enoino stališče. Toda slabost te koncepcije, o kateri veliko piše anglo-ameriško časopisje iu katere cilj je izmenjava mnenj britanskih in ameriških državnikov, je v tem, da se pri sestavljanju skupnih anglo-ameriškili pogledov na vrsto mednarodnih vprašanj upoštevajo samo interesi ZDA in Velike Britanije, ne pa tudi težnje ostalega sveta. Z drugimi besedami to pomeni: prizadevati si, da bi se s skupnimi silami izbojevala potrebna avtoriteta novi skupni an-glo-ameriški politiki v svetu, pri čemer bi seveda le-ta imela vodilno vlogo. Vsa ta prizadevanja pa bodo seveda najbrž imela le malo uspeha v svetu, saj se danes ogromna večina držav trdo bojuje proti kakršnikoli vodilni vlogi neke države in si želi predvsem neodvisnosti in samo-stoj nosti. sprejeli soglasno in s številnimi željami, da bi čimprej dosegli prve, stvarne rezultate. Čeprav gre le za formalni uspeh, je vendar treba poudariti, da se obzorje nad tem zapletenim vprašanjem le nekoliko bolj jasni. Okrog obeh glavnih predlogov — sovjetskega in ameriškega — je nekaj stičnih točk, predvsem pa je treba povedati, da sta se obe velesili odrekli iluzornim načrtom o takojšnji svetovni razorožitvi ter se začeli ukvarjati z manjšimi či-nitelji, ki lahko privedejo do prvih konkretnih -rezultatov. Tu mislimo zlasti zmanjšanje oboroženih sil velesil ter kombinacijo Eisenho-\verjevega načrta o zračni in sovjetskega o kopenski kontroli. O vseh predlogih in resolucijah bo razpravljal ožji odbor razorožitvene komisije v marcu. PARIZ: Bivši načelnik štaba nemškega nacističnega feldmar-šala, generalni podpolkovnik Hans Speidef, je bil te dni imenovan za poveljnika kopenskih čet Atlantskega pakta za Srednjo Evropo. Speidel Je prvi nemški častnik, ki so mu zaupali poveljniško mesto v Atlantski zvezi. Zaradi njegovega imenovanja so angleški la-buristl ostro protestirali. MOSKVA: Sovjetska zveza je podarila Egiptu vse stroje in naprave, razstavljene na nedavni sovjetski industrijski razstavi v Kairu. Gre za težke stroje in lahke kmetijske naprave v vrednosti enega milijona 435 tisoč dolarjev. Gospodarstvo v ospredju (Nadaljevanje s 1. strani) mi pokrili vse potrebe, bo treba uporabiti strožji kriterij pri njihovi razdelitvi. Sredstva» bo namreč posojala Jugoslovanska investicijska banka, ki je določila posehne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podjetja, če hočejo priti do teh sredstev. Med njimi je pogoj, da mora biti posojilo vrnjeno v petih letih, kar jc za investicijsko posojilo vsekakor kratek rok. ki bo v začetku zelo bremenil ceno proizvodov. Eden izmed naslednjih pogojev pa je, da mora podjetje z novo proizvodnjo povečati izvoz ali zmanjšati uvoz, kar je vsekakor utemeljen pogoj. Končno obrestna mera v višini •!■/• ni najbolj ugodna in je za investicijski kredit visoka. Tako bodo lahko ta posojila najemala le podjetja, ki bodo proizvajala visoko konjunktur-ne proizvode. Na ta način bi tudi pospešili dograditev in rekonstrukcijo res samo takih industrijskih obralov. ki imajo zagotovljen gospodarski obstoj in razvoj. Omenili smo navedena dva ukrepa Zveznega izvršnega sveta, ki ju smatramo kot značilna za dosledno izvajanje politike v našem gospodarstvu, ki smo jo začrtali konec 1. 1955. Cilj te politike je, ustvariti zdrave ekonomske odnose in zagotoviti uspešen gospodarski razvoj. — dt — Pred gradnjo novih stanovanjskih hiš in poštne palače Koper bo dobil sodobno lice ZAZIDALNI PROGRAM BELVEDERA PRED URESNIČITVIJO — ZGODOVINSKA (§?) PRETEKLOST POVEZANA Z DANAŠNJIMI POTREBAMI — VZORNA REŠITEV PROBLEMA Na Belvcderu, najlepšem predelu Kopra, bodo spet zasadili lopati' in /.gradili več modernih poslopij. Občinski in okrajni urbanistični svet sta že sprejela zazidalni načrt, ki bo povezoval nove stavbne objekte v harmonično celoto. V tem načrtu je predvidena gradnja stanovanjskih poslopij, ki bodo imela 104 sodobno in praktično urejena družinska stanovanja, gradnja večnadstropne hiše s 120 garsonjerami, dokončanje gradbenih del v šolskem poslopju,-ter dograditev nove poštne zgradbe. Za izvajanje tega zazidalnega načrta pa bo seveda potrebno porušiti tiste zgradbe, ki so skoraj neuporabne in brez večje vrednosti. Tu gre predvsem za poslopje bivšega samostana in za prestavitev stanovanjske barake. Projektant novega naselja na ^c-Ivederu, univerzitetni profesor arh. Edo Mihevc, je pri sestavljanju idejnega osnutka stremel predvsem za tem, da bi ohranili ambient in obenem dal novogradnjam pečat sodobne arhitekture. Idejni projekti so že izdelani, glavni pa so v izdelavi in je pričakovati, da bodo začeli na Belvcderu pripravljalna in zemeljska dela že aprila. Nova stanovanja bodo namenjena predvsem tistim interesentom, ki bodo čimprej vložili lastna sredstva za gradbena dela. Zbiral pa jih bo koprski Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo, ki bo v imenu investitorjev vodil celotno gradnjo. Glede na vse priprave in na tesno so- li) LET POMORSKE ŠOLE V PIRANU Iz skromnih sredstev je zrasla pred desetimi leti Srednja pomorska šola v Piranu. Danes je že tudi ta šolska stavba pretesna, premalo je učilnic in delavnic in premalo sodobnega inventarja. Vendar je v teh desetih letih vzgojila kader slovenskih pomorščakov za trgovinsko mornarico. Pomorsko šolo v Piranu uspešno vodi ravnatelj Slavko Kavšek. Podrobneje bomo o šoli še poročali ob praznovanju njenega jubileja. MITJA ŠVAB: Ko smo vozili po dolini Ibra, smo se počutili nekam bogate. Nad nami se je širilo gorovje Kopaon;ka in vsake toliko časa smo opazili žičnice, ki so se spuščale z vrhov v dolino. Kaj kopljejo tu?« smo spraševali. Azbest. Kaj pa tamle?« Svinec, antimon . . . Priznam, toliko mineralov in rud, kot jih premorejo gorovja ob Ibru. še ne poznam ne. Takšni so bili prvi vtisi popotovanja po južni Srbiji. Vsepovsod novi rudniki, nf>va industrijska pinlji-tja in nova mesta. Včasih so v Sloveniji grozili naprednemu uradniku, da ga pošljejo v Cačak, ■ e se ne pokori vladni politiki. Ko so rekli Cačak, so mislili na zaostal, od vsega sveta odtrgan kraj, kjer nimaš kaj početi, ker razen zanemarjene kafanc«, ne najdeš ničesar, kar bi ti širilo obzorje. No. in kako izgleda ta slavni Cačak danes? Mesto je. Pravo mesto z velikimi stanovanjskimi naselji, palačami, glcdaliSčem, hotelom, ki mu na vsej ¡K) t i nismo našli enakega. V novih tovarnah, vojaških in civilnih, delajo tisoči novih delavcev, ki so zanesli v ta kraj tudi novo življenje. O starem zaostalem Cačku ni sledu. Podobno je bilo srečanje l zgodovinskim mestom Užice. Slavno mesto skrbno hrani neštete spomenike, iz dni, ko je bil v prvem osvobojenem mestu vrhovni štab NOV in POJ. Nedaleč proč pa stoji spomenik nove dobe: valjar-na bakra v Sevojnu, ki je največji »bjekt take vrste v vsej vzhodni in srednji Evropi. Dve tovarni na vsej poti sta bili Se p'sebno zanimiv:. Popoln- -rra mehanizirana valjarn,-. v Sevojnu in delovanje vseh investitorjev z zavodom lahko pričakujemo, da bodo gradbeni stroški znatno nižji, ko', so bil. pri gradnji tistih poslopij, kjer so morali investitorji sami skrbeti za vse: od naročila za sestavo idejnega načrta pa do iskanja solidnih cenenih obrtniških uslug. V zadnjem času je precej razpravljanja okrog vključevanja obrtnikov v socialno zavarovanje, vendar pa je kljub vidnim ugodnostim, ki bi jih kot zavarovanci imeli, še veliko takih obrtnikov, ki skeptično gledajo na vso stvar. Ne prepriča jih dejstvo, da je socialno zavarovanje velikega pomena za nje same, niti ne dejstvo, da bi imeli ugodnosti tudi pri odmeri davkov. Kajti obrtniku, ki je socialno zavarovan, se pri davčni osnovi upošteva v režijske stroške znesek plačila za zavarovanje, razen tega pa je neobdavčena tudi osnova, ki jo je prijavil za zavarovanje. Na primer: če ima obrtnik 200.000 dinarjev dohodka, znaša osnova za socialno zavarovanje 120.000 dinarjev, medtem ko je 80 I© avtomatizirana tovarna orodja, ki smo jo videli v Trebinju. Dokler nismo videli tovarne v Trebinju, marsikdo ni niti vedel, da že ¡mama tudi avtomatizirane tovarne. V sicer majhnem objektu dela nekaj sto delavcev. Ce ne bi stali v tovarni avtomati, bi isto količino proizvodov lahko izdelalo šele štirikrat več delavcev. Tako pa nastavi delavec na avtomatsko stružnico velik kos jekla, sproži stroj, ki sam brusi, struga in istočasno nadzoruje, če so dimenzije, ki jih mora imeti določeno orodje, do deset ti-sočinkc in tudi stotisočinke milimetra natančne. Stroj dela sam. Le na velikih, uram podobnih tabelah opozarjajo kazalci delavca na pravilen tek stroja. Ob najmanjši napaki se stroj ustavi in naloga delavca je, da zopet naravna orodja in ponovno požene stroj. Pri tem delu ni potrebna ne vem kako velika strokovnost, nekaj spretnosti v računanju je potrebno, vse drugo pa opravi avtomat. In Sevojna se je zdela najbolj mehanizirana tovarna na tej poti. Tu ne delajo avtomati, toda proizvodni postopek — pot bakra od topilnice pa do valjanih proizvodov je brezhibno organizirana. Prenašanje velikih blokov bakra ali mesinga od stroja do stroja opravijo transporterji, žerjavi in podobne naprave, delavci opravljajo pravzaprav le s pi. ameznimi stiskalnicami in prešami, v katerih stiskajo baker v velike liste pločevine ali pa ga vlečejo v žico in cevi. V tej tovarni so zvaljali lani že 15.000 ton bakra, letos ga bodd že okoli 22.000 ton. To je 7 vagonov na dan. Teh izdelkov bi lahko izvozfli v tuje Pričakujemo lahko, da se bo že v kratkem zbralo dovolj gradbenih interesentov, k: bodo sodelovali s svojimi deleži pri gradnji, in ob .koncu leta bo imel Koper že del dograjenih stanovanjskih objektov, medtem ko bo drugi del v zaključni delovni fazi. M. R. tisoč dinarjev osnova za odmero davka. Zato je skoraj neverjetno, zakaj se obrtniki izogibljejo socialnega zavarovanja in ne vidijo v njem koristi, ki jih imajo sami, pa tudi potrošniki, ker bodo zaradi nižjih davkov cene uslug nižje. Odpadlo bi tudi stalno opominjanje obrtnikov, ki morajo v januarju prijaviti svoje dohodke iz pretekle poslovne dobe, ker bi z večjim veseljem izpolnjevali davčne prijave v prepričanju, da obdavčitev ne bo velika. Pereče pa je še vedno vprašanje neurejenosti v določevanju občinske doklade. V nekaterih okrajih Slovenije niso uvedli občinske doklade na obrtniške davke, drugod so sklenili, da se z njo obdavčijo le tisti, ki imajo primerno trideset dežele, kolikor bi jih pač imeli. Vrednost teh proizvodov je ogromna. Lani so izvozili za nekaj več kot 8 milijard deviznih dinarjev tega blaga. Ce bi računali, bi videli, da je to kar zavidljiv odstotek vsega našega izvoza in da je tovarna za naše gospodarstvo izredno pomembna. Seveda smo ena redkih dežel, ki ima kar precej bakra. Razlika od prejšnjih časov pa je le precejšnja. Pred vojno smo izvažali mnogo rude in bakra, ki ga nismo predelali v polizdelke. Sedaj izvozimo le še malo bakra v blokih. Ta predelava nam prinese precej milijard dinarjev. V tej tovarni, ki je tudi na pogled zelo velika, smo se zadržali nekaj ur, potem pa zopet odbrzeli mimo Požege. Na levi in na desni, povsod so bežala mimo nas debla slavne »požegačke šljive«. Njen sok smo poskusili. Toda prijatelji, nikar ne mislite, da je tista stvar v steklenicah z etiketo »Stara pože-gačka šljivovica■. kaj podobna tisti, ki jo srknete v Požegl. Kragujevac. Skupina slovenskih poslancev je položila lep venec na spomenik žrtvam nemškega zverln-stva. Leta 1941 so Nemci pomorili ;ia poljih pred Kragujevcem 11.500 meščanov, med njimi več kot polovico mladincev in študentov. Zdi se, da narod teh krajev ne bo nikdar pozabil tega zločina nemških fašistov. Lahko bi rekli, da na zemlji, prepojeni s krvjo teh t:--očev, raste tudi novi Kragujevac. Pred vojno je imelo mesto eno samo veliko vojaško tovarno, v kateri so izdelovali puške. Danes je v Kra- visoko osnovo, v koprskem okraju pa veljajo različni predpisi. Tako so nekatere občine obdavčile z občinsko doklado kar vse obrtnike, pa čeprav zvezna lestvica za odmero davka ni preveč nizka in ima tudi odlok o občinskem prometnem davku nekaj trdih določil, med njimi to, da morajo obrtniki plačati od svojega prometa in uslug določen odstotek. Zato je v koprskem okraju potreba po takojšnji ureditvi tega vprašanja, da bo uveljavljeno enotno stališče. Pri tem pa naj bi služila naslednja dva gujevcu poleg te tovarne še mnogo novih in mesto ustvari vsako leto okoli 10 milijard narodnega dohodka. Ogledali smo si »Crveno zastavo . vojaško tovarno, ki je leta 1852 izdelala prvi top. Danes sestavljajo v Crveni zvezdi tudi avtomobile Piat'. Tako kot Kragujevac, se spreminjajo v močna industrijska mesta še mnoga mesta južne Srbije in Sumadije. Nas pa je pot zanesla še v Novi Sad, kjer smo na upravi za gradnjo kanala Donava—Tisa—Donava zvedeli nekaj več še o tem velikem podvigu našega gospodarstva. Nedavno tega so na skupščini mnogo razpravljali, ali se nam ta velikanska melioracija izplača ali ne. No, podatki inženirja, ki je govori! o teh stvareh, so tako preprečljivi. da človek ,-koraj ne more dvomiti o koristih te velike melioracije. Donava prinaša pravzaprav dvojno škodo. Enkrat poplavlja, drugič pa ima vode premalo in polja požiga suša. Zaradi poplav imamo vsako leto povprečno 7 milijard napotka: 1. obrtniki naj z delovno prizadevnostjo in z načrtno vzgojo mladih kadrov, ki jih v nekaterih strokah obrtništva močno primanjkuje, v kar največji meri stremijo za kvalitetno in ceneno izvrševanje uslug, in 2. pristojni oblastni organi naj temeljito preučijo možnosti in pogoje za odmero davkov, tako rednega, občinskega' ali prometnega, in naj svoje ugotovitve dajo v javno razpravo še pred sprejetjem lokalnih družbenih planov, mc škode in le nekaj manj nam prizadene škode suša. Kanal in namakalne naprave bomo gradili postopoma. V petih letih bomo z namakanjem pridelali na tej zemlji 24.000 vagonov žita več. Ko pa bo v desetih in morda še nekaj več letih delo končano, bo pridelek z vojvodinske zemlje za okoli 2 milijona vagonov večji. Takrat nam žita ne bo treba uvažati, nasprotno, kljub večjemu številu prebivalstva bomo žito lahko izvažali. Seveda pa to še niso vse prednosti, ki nam jih bo nudil kanal DTD. zato se nam bodo investicije prav gotovo izplačale. , Na Fruški gori smo se zadnjič ustavili. Pod nami je vsa Vojvodina in vode Donave se še vedno neizkoriščeno zvijajo preko polj. Kmalu smo bili na avtocesti. Ravna in nezanimiva je pot po njej. Toda nagla! Zvečer smo »pristali« pred »Figovcem.« Tri tisoč tri sto trideset kilometreov je za nami. KONEC ■ / M < .......f ~ '.*.•» Ii« i*** v"! JT V- s , ' • „ „ „____________! i - . ¡¿^ - j <1 , - ■ m:, ¡^ž «r-- \ L _ j--r < ...... f&í^íHfe-' <**» \ ■Ut® i Takšen bo prihodnjo pomlad del Belvedera v Kopru. Stanovanjske hiše bodo imele 101 družinska stanovanja, večnadstropna zgradba ki jo vidimo na sliki, pa bo imela 120 garsonjer PRYIII 30.000 TON J K Ivi. A bodo letos pridobili v Črni gori. Načrt družbenega plana LR Črne gore predvideva povečanje industrijske proizvodnje za IG',. Največja pridobitev letošnjega leta pa bo Izdelovanje jekla v železarni Boris Kidrič« v Nlkšiču in pridobivanje dragocene surovine za Industrijo stekla v tovarni za mletje betonita v Petrovcu na moru. V Plevljah bodo razširili termoccn-tralo, medtem ko bo centrala na Glavi Zete začela obratovati z v: o zmogljivostjo in s tem povečala proizvodnjo električne energije za tretjino v primerjavi s proizvodnjo lani. NOVE STROJE ZA USNJARSKO IN CEVI.JARSKO INDUSTRIJO bo izdelovalo podjetje ^KonstroJ« v Slovenskih Konjicah. Načrte za 4 nove stroje so napravili v lastnem konstrukcijskem oddelku po zamisli nekaterih članov kolektiva. V tej tovarni bodo s serijskim načinom proizvodnje povečali njen obseg za 100'« v primerjavi z lanskim, medtem ko se bo število delavcev zvečalo le za 10»,'.. SPLOVLJENA JE PRVA LADJA ZA REČNI IN POMORSKI PROMET, ki so jo izdelali v Ju- goslaviji. To motorno ladjo, ki se imenuje Kolubara«, Je zgradil delovni kolektiv ladjedelnice Tito- v Kraljeviči. Dolga Je 77 m. Ima dva motorja po 50 KS, plula pa bo s hitrostjo 10.5 morskih milj na uro. Jugoslovanska rečna mornarica je že sklenila s to ladjedelnico pogodbo za zgraditev nadaljnjih dveh podobnih ladij z nosilnostjo 1100 ton. V tovarni baterij -Zmaj« v Ljubljani SO izdelali PRVE ELEKTRODE ZA KINOPROJEKTORJE IN KOPIRANJE V TISKARNAH. Z domačo proizvodnjo se bo zmanjšal uvoz in bomo letno prihranili okrog loo.ooo dolarjev. Doma izdelane elektrode ne bodo krile samo domačih potreb, pač pa Jih bomo celo izvažati brž ko bodo pogajanja za izvoz v Turčijo, Avstrijo, Grčijo, Indijo, Egipt, Sirijo in Iran zaključena. - TRI MILIJONE TON AMERIŠKE PŠENICE smo uvozili od leta 1950 do 27. januarja lelos. Večino pšenice smo dobili v obliki brezplačne gospodarske pomoči ZDA, ostalo pa na kredit na 40 let. Pred dnevi na Reko prispeli tovor pšcnice spada v sklop ameriških dobav za gospodarsko leto 195G 57, ki znašajo skupno milijon ton. Tri tisoč tri V koprskem okraju je 43 % zaposlenih v knjigovodstvih podjetij brez potrebne strokovne izobrazbe — 3,5 milijona dinarjev je bilo leta 1955 izplačanih za honorarno in nadurno delo — Kje so vzroki, da knjigovodje ne .sodelujejo v dopisnem knjigovodskem tečaju in se ne udeležujejo seminarjev, pa čeprav mnogim plačujejo šolnino delovni kolektivi? Prisilne «prave in likvidacije so prcccj pogost pojav v naših gospodarskih organizacijah. Primanjkljaji in nekrlie izgube so reden spremljevalec v takih primerih in d-už-ba jih mora kriti v taki ali drugačni obliki iz tistih sredstev, ki bi jih lahko koristneje uporabila za druge namene. Vzroki slabega gospodarjenja v podjetjih so predvsem v zanemarjanju knjigovodske evidence, kar je posledica slabe strokovne usposobljenosti knjigovodskega kadra. V našem okraju je zelo malo knjigovodij, še manj pa njihovo znanje ustreza nalogam, ki jim jih je določila družba. Seveda je v našem okraju tudi veliko podjetij z dobro izšolanim in vestnim knjigovodskim kadrom, Iti pa je v glavnem še vedno v občutni manjšini. To je dokazala tudi anketa Trgovinske zbornice za okraj Koper, ki je bila v poletnih mesecih. Po izjavah anketiranih podjetij in zaposlenega osebja v knjigovodstvu nima potrebne strokovne izobrazbe niti prakse ali kako drugače pridobljenega znanja za knjigovodsko delo okrog 43°/o. Zato ni nič čudnega, čc skoraj 50% gospodarskih organizacij ne izdeluje periodičnih obračunov in bilanc v določenem roku, kljub temu, da je samo 30 podjetij plačalo leta 1955 nad 3,5 milijona dinarjev za honorarno in nadurno delo v knjigovodstvu! Da bi se sedaj v knjigovodstvu zaposlene osebe vsaj delno strokovno izpopolnile in si povečale znanje knjigovodstva, je koprska Trgovinska zbornica v sodelovanju s Centralno ljudsko univerzo v Ljubljani organizirala dopisni knjigovodski tečaj. Za študij v tem tečaju se je prijavilo 153 knjigovodij, in sicer: v Kopru 21, v Izoli 41, v Postojni 24, v Ilirski Bistrici 47 in v Sežani 20. Da pa bi tečajniki laže sledili učni snovi in imeli pomoč pri učenju iz skript, ki jih dobivajo vsakih 14 dni, je Trgovinska zbornica organizirala posebne seminarje v vseh omenjenih krajih. Ti seminarji so vsakih 14 dni. V Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani je udeležba tečajnikov na seminarjih zadovoljiva in kaže, da bo dopisni knjigovodski tečaj t uspehom zaključen. Pri pregledovanju vprašanj, ki jih dajejo tečajniki ustno ali pismeno vodstvu tečaja, je čutiti, da vlada med njimi resnična želja po izpopolnjevanju svojega strokovnega znanja. V glavnem želijo vsi tečaj dokončati. Res pa je, da jih je od prijavljenih nekaj odstopilo. V Kopru in Izoli pa je popolnoma drugačna slika. Že prvih seminarjev, Iti so vsak drugi četrtek ob 16. uri, se ni udeležilo več kot 20 do 25 od 62 prijavljenih. Prvotno upanje, da bodo vsaj ti ostali stalni obiskovalci seminarjev in da bodo vztrajali do konca, se je kaj hitro razblinilo. Zato so v Kopru morali ukiniti že dva seminarja, ker so se predzadnjega udeležili le trije, zadnjega pa samo 2 tečajnika. Podobno se je zgodilo tudi v Izoli, kjer je od 41 prijavljencev prisostvovalo seminarju le 5. Višek nezainteresiranosti in omalovaževanja dopisnega knjigovodskega tečaja pa so knjigovodje Kopra, Izole in Pirana pokazali 19. januarja. Vseh teh tečajnikov je 62 in vodstvo tečaja je priredilo zanje poseben seminar, na katerega so bili povabljeni trije predavatelji Centralne ljudske univerze iz Ljubljane, ki so tudi sestavljalci skript. Predavatelji so želeli s tečajniki na kratko predelati vso snov, lu so jo doslej morali tečajniki preštudirati, in so hoteli pojasniti težja oziroma nejasna poglavja, odgovarjati na vprašanja ter se s tečajniki pogovoriti o dobrih in slabih straneh dopisnega tečaja. Vsi tečajniki so bili o tem obveščeni z obvestilom Centralne ljudske univerze kakor tudi s po- sebnim obvestilom okrajne trgovinske zbornice. Vodstvo tečaja je pričakovalo, da bo udeležba vsaj na tem seminarju, ki naj bi ga vodili sestavljalci skript in pred katerimi bodo tečajniki ob zaključku tečaja polagali izpite, dobra, čc že ne polnoštevilna. Toda kakšno je bilo razočaranje, ko je na seminar, ki naj bi bil v prostorih gimnazije, prišlo le 10 tečajnikov. Vendar pa predavatelji niso pokazali nikake nejevolje ali celo užaljenosti nad brezbrižnim odnosom tečajnikov; navzoče so razdelili v tri skupine ter z njimi predelali vso snov. K temu ni potreben noben komentar. Te ugotovitve so dovolj zgovorne in vredne, da se vodstva podjetij ob njh ustavijo ter se pozanimajo, zakaj njihovi uslužbenci nočejo obiskovati seminarjev in izpopolnjevati svoje strokovno znanje. In končno, aH ni del krivde tudi na podjetjih? Ali niso podjetja, ki za 86 tečajnikov plačujejo stroške tečaja, tudi dolžna, da se pozanimajo, če je njihov denar dobro in koristno naložen, ali pa je vržen skozi okno? BILO BI PRAV, DA BI SE TUDI DELAVSKI SVETI POZANIMALI, KJE SO VZROKI TE BREZBRIŽNOSTI NJIHOVIH KNJIGOVODIJ, IN CE SO SE PRIPRAVLJENI TUDI V PRIHODNJE PRIZNAVATI IZPLAČEVANJE NADUR ZA HONORARNO DELO V KNJIGOVODSTVU. F. S. Še ta mesec začetek zadružne gradnje stanovanj Storjen je odločilen korak za pri-četek zadružnih gradenj: pred dnevi so pristojni organi odobrili zazidalni načrt za gradnjo 38 vrstnih hišic v Semedeli pri Kopru, na prostoru nad podjetjem »Slavnik«. V kratkem bodo dokončno izpopolnili gradbeni načrt in verjetno že konec tega meseca bodo začeli gradbena dela. Sedaj pa je čas, da začnemo ustanavljati gradbene zadruge in zbirati za gradnjo potrebna finančna sredstva. Sredi februarja bodo dani na vpogled vsi načrti tega zadružnega naselja in osnutki zadružnih pravil. Ker so finančna sredstva, ki so na razpolago za te gradnje, omejena, bodo imeli -prednost pri najetju kreditov tisti, ki bodo lahko vložili čimveč lastnih sredstev v gradnjo. Gradbeni interesenti računajo tudi s finančno pomočjo podjetij in ustanov, v katerih so zaposleni, in upajo, da bodo lahko že v kratkem začeli graditi lastne domove. , Stanovanjske hiše bodo grajene po tistih tipiziranih načrtih, ki so jih že v številnih drugih krajih z uspehom realizirali in bodo zato gradbeni stroški znatno nižji, kakor bi bili sicer, če se ne hi po-služili teh tipiziranih načrtov, in tudi izvedba s polmontažnimi elementi bo hitrejša. Sama gradnja bo poenostavljena in tako bo omogočeno čim večje sodelovanje gradbenih interesentov. Način zunanje in notranje obdelave bo znatno pripomogel k čim smotrnejši uporabi gradbenega (materiala in k čim večjim udobnostim. Vsako stanovanje bo imelo kletni -prostor, s kuhinjo vezan dnevni .prostor, dve spalni sobi, kabinet in sanitarije. Zgradba bo v bistvu dvoetažna s tem, da >bo vsak podest stopnišča izkoriščen za vhod v enega izmed pro- rii^ ... če bi gospodarske organizacije predložile zaključne račune za leto 1956 V določenem roku, to je do 28. februarja, da ne bi njihovi j=j delovni kolektivi 1. marca dobili le 80 odstotne plače; ... če bi privatni obrtniki realno navedli v davčnih prijavah svoje lanskoletne dohodke, da ne bi imeli nepotrebnih sitnosti zaradi nepravilnih podatkov; ... če bi honorarni knjigovodje, ki prejemajo mastne honorarje za svoje delo izven redne službe, to delo opravljali vestno in v skladu s predpisi, tako da bi bila višina honorarja v skladu z opravljenim delom; ... če bi obrtno podjetje »Konstruktor« v Piranu uvedlo boljše gospodarjenje s tem, da ne bi odkupovalo pri raznih privatnih obrtnikih inštalaterski iu gradbeni material, ki ga je pred časom prodalo njim, ker s takim poslovanjem neopravičeno dviga maloprodajno ceno; ... če bi osebje trgovin s samostojnim obračunom v Ilirski Bistrici vestno in v redu vodilo evidenčno poslovanje, da se ne bi pojavljali bolj ali manj podobni prekrški; ... če bi »Kurivo« v Postojni ne zaračunavalo pri premogu 5'/i kala, ko ga dejansko pri premogu nI in če ne bi zahtevalo za ta »kalo« regresa; ... če bi bili prebivalci Izole previdnejši in ne bi, ko zapustijo stanovanje brez nadzorstva, puščali prižganih električnih peči ali kuhalnikov, in da ne bi samovoljno brez potrebnega strokovnega znanja nameščali ogrevalne naprave tako, da je stalna nevarnost požara. Bilo bi tudi prav, če bi za take prekrške določili ostrejše kazni; ... če bi bil Zavod za socialno zavarovanje elastičnejšl in ne bi zahteval od 75-Ietne žene potrdila, da ni zaposlena ln jI s tem prihranil nepotrebne korake, občinskim uslužbencem pa nepotrebno delo; p ... če bi ustanovili v Izoli mlečno in brezalkoholno restravracijo O in slaščičarno s kvalitejnim ter raznovrstnim pecivom; ... če bi črkoslikarjl v Izoli bolje obvladali slovenski jezik, da ne bl bilo slovničnih napak, podobnih tistim na reklamni deski olektri-čarja Bldovca v Izoli. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i štorov. Po sedanjih računih bo taka gradnja stala 2 do 2,4 milijona dinarjev, njena stvarna vrednost pa bo znatno višja. Zavod iza stanovanjsko izgradnjo ig nadzorno službo v Kopru bo posredoval vso strokovno po- moč graditeljem ter pomagal pri organizaciji tovrstnega zadružništva. V ta namen bo v kratkem sklical posvetovanje zainteresiranih graditeljev, na katerem bodo podrobno obravnavali vsa vprašanja v zvezi z gradnjo. Na zadnji seji občinskega Sveta za gospodarstvo v Izoli so razpravljali razen o nujnem izboljšanju razmer v mestni mlekarni in o potrebi, da bi v severnem predelu Izole odprli novo mlekarno ter v sedanjem razstavnem prostoru trgovine pohištva (Mavrica) mlečno kuhinjo — tudi o drugih ukrepih. Eno najvažnejših vprašanj je pre-občutno pomanjkanje stanovanjskih prostorov, predvsem samskih so- bic, kar je gotovo velik problem skoraj vseh večjih in razvijajočih se podjetij. O tem zgovorno pričajo vedno večje gneče na avtobusih v času, ko gre delavstvo na delo oziroma ko se vrača domov. Seveda ni problem samo v pomanjkanju sobic za številne delavce in uslužbence, ki se vozijo na delo v Izolo iz bližnjih ali oddaljenejših krajev, ampak bi bilo prav, da bi se podjetja zavzela tudi za .zboljšanje neznosnih pogo- Iz dela Sveta za splošno upravo in notranje zadeve ObLO Pivka Stanje požarne varnosti v pivški občini ni najboljše. Tako so na primer zgradbe v Gornji Košani brez pravih dimnikov in je zato možnost požarov precejšnja. Posebna komisija občinskega sveta za splošno upravo in notranje zadeve je ugotovila razne pomanjkljivosti tudi v nekaterih zadružnih in državnih obratih, ki že mejijo na skrajno malomarnost. V trgovini Kmetijske zadruge Dolnja Košana na Suhorju so člani komisije našli poleg peči sod petroleja, v kmetijski šoli v Ravnah pa pod stanovanjskimi prostori skladišče vnetljivih tekočin brez kakršnihkoli zaščitnih sredstev ■ in brez ventilacije. Komisija je opozorila prizadete na te nepravilnosti in zahtevala, da jila takoj odstranijo. Na območju občine Pivka pa je vse preveč prometnih nesreč. Lani jih je bilo 17 težjega značaja, predvsem kot posledica prehitre in nepravilne vožnje ter vinjenosti. V petih železniških nesrečah je izgubilo življenje šest oseb. Največ nesreč je bilo na pivški železniški postaji, ki je znano železniško križišče in prednjači v številu nesreč, saj jih je bilo v zadnjih desetih letih 35. Skoraj vsaka je terjala človeško žrtev. Vzrok teh nesreč je v glavnem uporabljanje pomožnega perona med železniškimi tiri. Občinski svet za splošno upravo in notranje zadeve bo zato predlagal Direkciji jugoslovanskih železnic v Ljubljani, naj odstrani ta peron ter poveča nadzor nad nediscipliniranimi pešci, ki hodijo po tirih in skozi predore. Največ smrtnih Žrtev je v .predorih med vasjo Cepno in Gornje Ležeče, kar narekuje večjo skrb za popolno one-mogočenje uporabe železniških objektov za peš hojo. Bilo bi pa tudi prav, če bi pristojni organi poskrbeli za nabavo prometnih znakov ob cestah irr poteh. Najmanj prometnih znakov je na cestah, ki so pod upravo občine ali okrajne cestne uprave. V tej zvezi. pa je potrebno tudi priporočiti, da bi odstranili vse tiste nepotrebne objekte ob cestah, ki na ta ali oni način ogrožajo varnost prometa. Občinski svet za splošno upravo in notranje zadeve v Pivki je po razpravi o vseh teh problemih sklenil, da bo iletos temeljiteje kot doslej obravnaval vprašanja s področja varnosti prometa in požarne varnosti ter izdelal več osnutkov za odpravljanje vseh nepravilnosti in za izboljšanje sedanjega stanja na teh področjih. jev, v katerih žive njihovi delavci, žal -najčešče -mladi in'neizkušeni ljudje. Podjetje »Riba« na primer bo zgradilo stanovanjske bloke za svoje uslužbence. To so pred letom že storila tudi nekatera druga podjetja. In ali ne bi kazalo, da bi z manjšimi stroški preuredili tudi sedanje neodgovarjajoče samske stanovanjske prostore in s skromnimi adaptacijami trenutno zapuščenih, slabo ali popolnoma neizkoriščenih prostorov pridobili nove sobe? Poznavalci pravijo, da takih možnosti ne manjka. Pereče je vsekakor vprašanje sredstev, a že enostaven račun in nekaj konkretnih primerov nam pove, da bi se dalo s sredstvi, 'ki jih razna podjetja iz leta v leto plačujejo za prevoz delavcev in uslužbencev na delo, napraviti zelo veliko. V tovarni Arrigoni je šlo za prevoz zunanjih delavcev okrog 33 milijonov dinarjev! S preureditvijo nekaterih prostorov v samska stanovanja pa bi se zmanjšala vedno naraščajoča veriga stroškov prevoza za mnogo členov, delavstvo bi se čutilo tesneje povezano s svojimi podjetji, povečali bi se delovni uspehi . . . -ilc i? Prostovoljno gasilsko društvo v Dekanih je pretekli teden imelo redni letni občni zbor. Poročilo o delu v zadnji poslovni dobi je dal predsednik društva Vinko Bertok, ki je med drugim omenil, da so v preteklem letu dekanski gasilci s pravočasno intervencijo pri požaru v Zadružnem domu, kjer je ámela svoje prostore tovarna »LAMA«, ohranili milijonsko vrednost ljudskega premoženja, da so očuvali večje površine gozdov pred dvema gozdnima požaroma, ki sta zahtevala okrog 50.000 din škode in da so uspešno intervenirali pri manjših požarih. V dekanskem prostovoljnem gasilskem društvu, ki je bilo. na novo ustanovljeno leta 1952, je včlanjenih 40 članov, od katerih je aktivnih 11, tri žene in 11 pionirjev, ki ■imajo svojo desetino. S tem številom članstva pa niso zadovoljni in menijo, da jim bo uspelo v tem letu pritegniti v svoje vrste še več Dekanski gosilci med najboljšimi Dekančanov. Društvo je z uspehom nastopilo na gasilskem festivalu v Kopru, Izoli in v Ajdovščini. V tekmovanju, za prvaka koprskega okraja je prejelo prvo nagrado, v Vipavi pa je doseglo tretje mesto. Težave imajo predvsem zaradi tega, ker nimajo lastnega gasilskega doma, vendar pa upajo, da ga bodo lahko zgradili v bližnji bodočnosti. Imajo sicer motorno črpalko, ki pa je že dalj časa v popravilu, kar jim povzroča nemalo skrbi ob zavesti, da ne morejo v primeru požara z uspehom nastopiti. Na občnem zboru, kateremu je prisostvoval tudi predsednik OGZ Karel Klun, so se tudi pogovorili o pripravah za proslavo 50-letnice ustanovitve prejšnjega prostovoljnega gasilskega društva v Dekanih, M je bilo eno izmed prvih v teh krajih in je moralo zaradi fašističnega terorja kmalu po prvi svetovni vojni prenehati z delom. V.B. PROSVETNA DRUŠTVA DRAMSKI ODSEKI! V LJUDSKI KNJIŽNICI v KOPRU si lahko izberete dramska dela za vaš oder, v zbirki pesništva pa bogato snov za re-citacijske večere. ' -..■■■■■ ■■ " ' ..... ■. .--! USTANOVNA SKUPŠČINA DPD »SVOBODA« V POSTOJNI Pod tem geslom je dosedanje kulturno prosvetno društvo v Postojni odvrglo staro obleko, ki je postala pretesna za sedanji razvoj in družbeni napredek, in si izbralo nov okvir delovanja: DPD Svoboda, Redni letni občni zbor KPD Postojna je 'bil obenem ustanovna skupščina novega društva Svoboda. Predsednik upravnega odbora Slavo Černelič je imel izčrpno poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Na svojih sejah je upravni odbor večkrat analiziral društveno dejavnost, izboljševal delo v posameznih sekcij ali in nakazoval nove smernice. Posebno skrb so posvetili vprašanju pritegnitve novih sodelavcev, zlasti delavske in vajenske mladine. Ta sekcija je bila že zavestno pripravljanje za ustanovitev Svobode. Seveda z dosedanjim uspehom še ne morejo biti zadovoljni, čeprav je treba pozdraviti dejstvo, da pri mladinskem mešanem zboru sodeluje precej vajencev. In čeprav je treba pohvaliti aktivnost številnih uslužbencev raznih ustanov in podjetij ter dijakov tukajšnje gimnazije, je vendar treba priznati žalostno dejstvo, da rai uspelo pritegniti v društvo kmečkega živi j a, ki ga v Postojni in bližnji okolici niti ni tako malo. . Odbor se je tudi zavedal, da torišče kulturno prosvetnega društva ni samo v dramatiki in glasbi, ampak tudi v izobraževanju in zabavi. Zanimivi) je dejstvo, da je bilo v društvu vpisanih komaj 130 članov, da se je pa aktivno udejstvo-valo več kot 200 ljudi. To kaže, da bi upravni odbor vendarle moral znati pritegniti še številne ljudi, ki so stali ■ ob strani, V konkretnih podatkih o delu društva je naštelo poročilo tele sekcije: dramsko, moški in mešani mladinski pevski zbor, kvintet, simfonični orkester, mandolinistični krožek, plesno skupino, godbo na pihala ter zabavni trio. Dobra stran poročila je ¡bila, da sicer ni zamolčalo napak in pomanjkljivosti društvenega delovanja, je pa po zaslugi in poimensko pohvalilo vse tiste, ki so na kakršenkoli način s svojo sposobnostjo in prizadevanjem doprinesli k uspehu. Po poročilu še povzemamo, da je bil glavni problem in vzrok omejenega delovanja pomanjkanje primernih prostorov za društveno življenje. Ljudska oblast je uvidela to potrebo in predvidela v lanskem proračunu precejšnjo vsoto za preureditev kulturnega doma. Vendar sredstva niso zadoščala, da bi ga preuredili tako, da bi bil primeren za vsestranski razvoj kulturnega življenja v Postojni, Dosedanje KPD v Postojni se lahko še PETER FREUCHEN: NEMIRNI VIKING Kot deseta knjiga Knjižne police v izdaji Državne založbe Slovenije je izšel potopis v Ameriki živečega danskega pisatelja Petra Freuchena, »Nemirni viking«. To je druga avtorjeva knjiga, prevedena v slovenščino (»Eskimi« so izšli že leta 1938). Sicer je napisal Freuchen že lepo število del, ki st> tudi prevedena v tuje jezike (»Ivalu«, ¡-Begunec«, »Polarni gusar«, »Solfjeld«, »Larionova postava«, »Nigger Dan« in druga). Razen romanov z daljnega severa (Aljaska) je pisal predvsem potopise, življenjepise, filmske scenarije in igre, V svojem pisanju je Freuchen poštenjak brez samovšečne samoljub-nosti in dosleden racionalist, ki se z ljubeznijo in resnobo navdušuje za male ljudi, ki jih opisuje, predvsem za Eskime. Tako tudi v tem potopisu. Junak knjige je neugnani in neustrašni mož, ki se je spoprijel z divjo naravo na mrzlem severu, raziskoval neznane polarne pokrajine, prostodušno kritiziral napake po vsem svetu in se med vojno vneto upiral okupatorju. Zaradi svoje nemirne narave se primerja z listom, s katerim se poigrava veter, njegovo geslo pa so mu potrdili tudi nomadsko nemirni Eskimi: živeti se pravi, brez konca in kraja potovati. Ta polopis ima seveda veliko avtobiografskega in je v originalu tako obsežno delo, da ga ni nihče izdal v celoti. Avtor ga je napisal v danščini, vendar je danski založnik izbral samo tiste odlomke, ki so nosebno zanimivi za Dance. Nasprotno pa so Američani prevedli samo tisto, kar se je nanašalo bolj na Združene države. Nemški prevajalec, po Katerem je v glavnem prirejen tudi slovenski tekst, pa je črpal iz obeh izdaj, ameriške in danske. Slovenski prevod je oskrbel. Janko Moder. JOHAN BOJER: ZADNJI VIKING Literarna kritika prišteva Johana Bojerja med najmočnejše zastopnike sodobne norveške književnosti. Najvišjo umetniško raven je dosegel Bo-jer v romanih »Izseljenci«, »Veliki glad« in »Ljudje ob morju«. Njegov ideal je elementarno življenje ljudstva, ki je še neposredno zvezano z morjem in z domačo zemljo. Roman »Zadnji Viking« je izšel leta 1921 in opisuje življenje lofotskih ribičev. To ni samo zgodba enega ribiča in njegove posadke, ampak sinteza neštetih zgodb iz enega neštetih fjordov vzdolž norveške obale, roman o usodi ljudstva, ki živi ob morju in od morja. To je epos dežele in ljudstva, katerega usoda je v večnem boju z morjem. Iz te borbe zrastejo preprosti ribiči v prave junake s krepostmi slarlh Vikingov: hrepenenje po svobodi, strast do pustolovščin in neverjeten pogum, Johan Bojer se je rodil 1872. kot sin revnih staršev v Orkedaku na Norveškem. Bil je pastir, ribič, pozneje podčastnik, trgovec, agent in novinar. Od leta 1919 živi na svojem posestvu v bližini Osla. Njegova znana dela so še: »Ljudski sprevod«, »Teodora«, »Mati Lea«, »Romanje«, »Moč vere«, »Pojoči jetnik« itd. Roman »Zadnji Viking« je izdala Primorska založba Lipa v prevodu Jožeta Dolenca. Pročelje Nižje glasbene šole v Piranu PRODUKCIJA PIRANSKE GLASBENE ŠOLE Ob zaključku prvega polletja je imela nižja glasbena, šola v Piranu javno produkcijo svojih gojencev, Nastopili so mladi violinisti, pianisti in pihalci, najbolj simpatičen pa je bil zborčelc cicibanov, ki je zapel pod taktirko pionirke Alenke Zdešar. Glasbena šola v Piranu ima sedaj okrog 100 učencev, predvideva pa, da bo to število še naraslo. P. F. 30 LET UMETNIŠKEGA DELA CIRILA DEBEVCA Minulo soboto je proslavil režiser Ciril Debevec 30-letnico svojega umetniškega udejstvovanja, V teh letih je odigral v Drami 7G različnih vlog in režiral 59 dramskih predstav, v Operi pa 46. Razen tega je prevedel 12 dramskih del in napisal nad 240 razprav in člankov. Svoj jubilej je praznoval tudi Debevec z režijo Verdijeve opere »Othello«, NOVA PREMIERA V EKSPERIMENTALNEM GLEDALIŠČU Ta teden je bil v Ljubljani edinstven dogodek v gledališki zgodovini: eksperimentalno gledališče je v viteški dvorani Križank uprizorilo Platonove »Poslednje dneve Sokrata« v prevodu Antona Sovre-ta in v režiji Balbine Battelino- pohvali, da je našlo za svoje delo razumevanje in gmotno pomoč tako pri oblastnih organih kakor pri številnih postojnskih podjetjih. Ob spoznanju, da je dosedanji krog delovanja preozek in da število sodelavcev ne dovoljuje širšega razmaha, so se v Postojni zavzeli za ustanovitev DPD Svoboda. Da so pogoji za to dozoreli, je dokazala agitacija na terenu, kjer so nabrali okrog 550 članov, kljub temu da niso (Utegnili še obiskati vseh kolektivov ali zainteresiranih posameznikov. Drugi dokaz za to pa je bil prav letni" občni zbor, na katerem so dali staremu društvenemu odboru razreš-nico in so soglasno sprejeli predlog o ustanovitvi DPD Svoboda. Novo ime pa ne sme biti samo na papirju, ampak se mora odražati predvsem pri delu. Naši ljudje vedno bolj spoznavajo, da je silovitemu razvoju tehnike in utripu našega gospodarskega življenja mogoče slediti le s primerno, vedno večjo izobrazbo in s progresivnim oblikovanjem družbene zavesti. Naši delavci si dnevno morajo zastavljati vprašanja, kako čim bolje organizirati delo in dvigniti proizvodno storilnost. Za vse to pa je potrebno znanje. Zato ni slučajno, da so najprej, izrazili željo, naj bi novo društvo Svoboda imelo izobraževalno sekcijo, prilagojeno potrebam delavskega samoupravljanja. Govorili so celo o večtedenskem strokovnem tečaju in o stalni šoli za delavce. Pri vsem tem delu in pripravah pa niso pozabili na plesno sekcijo, na razne zabavne krožke in seveda na poživitev in čim uspešnejše delo dosedanjih umetniških sel?cij. Ves ta polet umetniške ustvarjalnosti in krepitev socialistične zavesti prebivalcev mesta Postojne. kar naj' bi oblikovalo in usmerjalo novo DPD Svoboda, se bo nujno odražala tudi v vaseh postojnske občine, kjer bo prav tako kot v mestu služila boljšemu življenju našega delovnega človeka. Z. L. , Baranovičeve. Zasluga gledališča je, da je približala širšim plastem filozofski tekst v dramski obliki. Delo je bilo uprizorjeno brez kakršnekoli dramatizacije ali adaptacije. ŽIRIJA ZA NOVO LEVSTIKOVO NAGRADO Založniški svet založbe Mladinska knjiga je sprejel naslednjo žirijo za podelitev Levstikove nagrade za lanskoletna izvirna dela: za leposlovje književnika dr. Jožeta Kastelica, književnika Mitja Mejaka, profesorja Miroslava Rav-barja in Zorko Peršič kot člana redakcije; za ilustracije akad. slikarja Božidarja Jakca, profesorja dr. Staneta Mikuža, akad. slikarja Franceta Uršiča in Ivana Potrča kot člana redakcije; za poljudnoznanstvena dela dr. Lava Cerme-Ija, univ. profesorja, dr. Jovana I-Iadžija, univ, profesorja dr, Sve-tozarja Ilešiča in Cirila Trčka kot člana redakcije. Za nagrado se bodo pretresala vsa lani izšla izvirna dela, nagrada pa se bo podelila predvidoma sredi februarja. Nagrade so. ali tri po 100.000 din ali šest po 50,000 din, ali ena ali dve za vsako panogo. Žirije bodo pretresale 13 leposlovnih, 34 ilustriranih in 3 poljudnoznanstvena dela. NA PIVKI SO USTANOVILI OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V pivški občini imajo dve DPD Svoboda (Pivka in Dolnja Košana) in tri kulturno prosvetna društva (Palčje, Slavina in Bač). Pretekli teden pa so izvolili še nov občinski prosvetni organ, in sicer »Svet 'Svobod in prosvetnih društev«. DeJo pivške občine je bilo v preteklem letu bolj mrtvo, kljub aktiv_ ni godbi in knjižnici. Tega ne opraviči niti izgovor, da ni bilo primernih prostorov. Letios so napredovali toliko, da ima dramska sek- Usoda slovenskih fantov v italijan- . ski vojski je predmet, ki ga obravnava Boris Pahor, v svojem zadnjem romanu »Nomadi brez oaze« (Založba Lipa 1956). Pravzaprav oznaka romana v literarnoteoretičnem pomenu ni prav na mestu, ker to delo nima osrednje zgodbe, ki bi se prepletala z manj pomembnimi zgodbami od začetka do konca. Ker je pisatelj jemal snov z resnostjo fotografa iz realnosti in je ni preoblikoval, preuredil in izbral, kakor bi zahtevala kaka osrednja ustvarjalna zamisel, je to delo neke vrste reportažni roman, ki niha nekje med navadnim dnevnikom in smotrno urejenimi spomini. Cas, v katerem se dogodki vrstijo, je začetek druge svetovne vojne, kraj pa bivša italijanska kolonija \ ■ Hwe> NOVA OBZORJA, ŠTEV. 1 Iz vsebine: Marja Boršnik: Aškerčev odnos do Slovanov, Zdravko Slamnik: Ničesar ne vidim, Dominik Smole: Igrice I, Saša Vegri: Iz pesmi, Branko Rudolf: Sanje, Lojze Kante: Oj, topoli za vasjo . . . Gmajna, Prijatelji; Matevž Hace: Njegov greh, Aco Šopov-Ivan Minatti: Pesmi, Luc Menaše: Neurejeni spomini, Oskar Hudales: O nekaterih načelih pri ocenjevanju mladinske književnosti, Branko Hof man: Mariborsko gledališče: V začetku krotka brezpomembnost. OCENE IN POROČILA — Herbert Grün: Veseli veter, Janko Glazer: Ob slikanicah iz Zupančiča, .Janez Gradišnik: Iskanje človeka. ZAPISKI — B, B.: Pio Biroja, Alainovi »Propos«. MLADI SVET, ŠTEV. 1 Iz vsebine: Nuša Kolar: Skušajmo otroka razumeti, Boža Smagur: Zakaj še nimamo vseh šolskih učbenikov, Ela Peroci: Naše mame so se odpeljale, Bogo Germovšek: Ali je izključitev iz šole upravičena, Boža Smagur: Vabilo na ples, — Kaj mislijo .ljudje o plesu, Marta Paulin: Za masko se skriva nasmejan otroški obraz. Fan-či Sarf: Praznovanje pusta; — Materin delež — Film — William Saroyan: Cirkus, Jože Kranjc: Lutkovno gledališče: Nove knjige, — Vladimir Bo-nač: Sociologi v družini: Pomenek s starši — Dopisi — Moda. c:ja na razpolago oder in dvorano, pevski zbor pa je dobil pevovod-jo. Zato upravičeno pričakujejo, da bosta letos ti dve sekciji uspešno delovali. Delo Svobode v Košani in kulturno umetniških društev v Slavi-ni in Palčju je bilo v glavnem sodelovanje pri raznih proslavah.*' Kulturno prosvetno društvo v Ba-ču pa je imelo kljub kratkemu obstoju kar lepe uspehe. Š. J. GSP PRIPRAVLJA NOVO PREMIERO V prvi polovici februarja bo v Kopru premiera drame Tennessee Williamsa »Steklena menažerija«. Uprizoritev bo zanimiva ne samo zaradi dela samega, ki ga poznamo tudi po filmu, ampak predvsem zato, ker nam jo bo predstavil koprski ansambel kot svoj prvi eksperiment v krogu. Dramo bo režiral Marijan Bačko, kar je njegov režijski debut. Igrali bodo Romana Lemutova, Breda Urbičeva, Tiberij •a «i H 1 WS ËEK • mm^^m m m s? f"'-:!^ MiuivF', a c'IIW t-,1" Lemut. m Janez Klasinc. Na sliki vidimo Urbičevo in Klasinco pri vaji. Naslovna stran knjige Daneta Lo-karja »Podoba dečka« (izdala Primorska založba Lipa) Tripolitanija. Zgodovinski okvir daje polom italijanskega udara na angleški Egipt in zmagoslaven, a malo organiziran pohod Angležev iz Egipta proti zahodu. V ta časovni in krajevni okvir so vrženi »nomadi brez oaze«, slovenski in hrvaški fantje, med njimi osrednja oseba Bojan Per-tot. Bojan se dviga visoko nad druge zaradi svoje izobraženosti in ker globlje čuti ostre nacionalne in osebne probleme. Prav on je rdeča nit te reportažne kronike. Vse, kar zvemo o dogajanju, zvemo preko njegovih ušes in tako doživimo le tisto, kar je doživel, videl pa tudi mislil, v teh zadušnili puščavskih krajih Bojan, Slovenec v italijanski uniformi. Po snovi in problemih bi mogli delo deliti v tri dele, za kar seveda nimamo v delu samem formalne opore. To so: življenje vojaštva v Afriki, Bojanovi osebni problemi in kot tretje — nacionalno vprašanje zasužnjenih Slovencev in Hrvatov pod Italijo. Druga dva, osebni problemi in nacionalno vprašanje, sta bolj ali manj harmonično vpletena v prvi del in izhajata iz situacije na afriškem pesku kot rezultat Bojano-' vega razmišljanja ob opazovanju ljudi, preprostih Arabcev in italijanskih vojakov. Pri opisovanju vojaškega življenja je posebno hvalevredno to, da pisatelj prikazuje tudi bedno arabsko ljudstvo in primerja zasužnjenost tega kolonialnega naroda z zasužnjenostjo naših Primorcev pod fašizmom. Priznati je treba, da so posebno mik te knjige ravno opisi arabskega človeka. Med vojaki pa so prikupni originalni in zdravi mlctjajiiCi iz Istre in s Tolminskega, ki jih jc slučaj vrgel na tujo fronto v borbo za tuje interese, ne da bi vedeli, kje je pravzaprav krivica, ker nacionalno niso bili prebujeni. Osebni Bojanovi problemi so ozko povezani z nacionalnim problemom. Drobec za drobceni spoznavamo njegovo preteklost od takrat, ko je kot zapostavljen slovenski šolarček začutil kr:vico, ki se godi slovenskemu življti v Trstu, pa do odhoda iz Afrike, kjer je notranje dozorel in prenovljen odšel novim problemom naproti. Za Bojanom se seveda skriva pisatelj sam. Pri tem je treba opozoriti na to, da pisatelj Cesto pripoveduje o Bojanu v prvi, drugi in tretji osebi. To pomeni, da pisatelj ni mogel vseli svojih spoznanj objektivizirati v glavnem junaku, ampak je čutil potrebo, da tudi sam prikrito stopi v pripovedovanje. Te tri prvine se lagodno prepletajo med seboj in nudijo bralcu zelo nazorno podobo ne le tega, kar so doživljali Slovenci na afriški fronti, ampak» tudi tega, kar je dolga leta mučilo Slovenca in Hrvata pod fašističnim nasiljem. Pripovedovanje je lagodno, v odstavkih, kjer pisatelj z Bojanom razmišlja, malo gostobesedno. To gostobesedno ponavljanje ne moti, ker si je Pahor izbral obliko reportažnega romana, ki tak način pisanja dovoljuje. Kljub rahli ohlapnosti in razbiti kompoziciji pa izstopi osrednja ideja: protest proti vojni in fašizmu ter proti krivicam, ki se godijo malemu narodu, razločno v zavest bralca, kajti ta ideja je in bo še razgibavala svet. JOŽE HOČEVAR ZA NAŠE E