IZDAJA CP-GORENJSKI TISK« . UREJUJK UREDNIŠKI ODBOR . OLAVN1 UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 . TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV KRANJ, PONEDELJEK, 12. MARCA 1962 ST. 29 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ne samo izkoriščanje - temveč tudi skrb za obnovo O gozdarstvu Je bilo zadnje čase že precej razprav. Del teh se Je nanašal zgolj na organizacijske zadeve v gozdarstvu, del pa na samo izkoriščanje oziroma gospodarjenje z gozdovi v prihodnosti. Razprave in analize so pokazale, da sedanfe gozdne zmogljivosti ne dovoljujejo povečanje sečnje preko dosedanjega obsega. Nadaljnji gospodarski razvoj pa bo terjal vedno večje količine lesa, zato bomo maro i težiti za tem, da bi povečevali gozdno proizvodnjo v mejah realnih možnosti. Ni težko uganiti, da se je ne glede na vremenske napovedi, pomlad te začela. Otroci s šopki spomladanskega cvetja Proizvodnjo lesa bi v precejšnji meri pospešili z vnašanjem hitro rastočih drevesnih vrst na tiste gozdne površine, ki smo jih namenili za obnavljanje. Za obnovo gozdov bi morali žrtvovati več sredstev kot doslej. Posamezna proučevanja so pokazala, da bi se morala sredstva za obnovo gozdov povečati za približno 19 odstotkov. V okviru razpoložljivih sredstev naj bi povečali vlaganja v obnovo osnovnih gozdov. Na Gorenjskem • je precej razprav povzročilo prav vprašanje o številu gozdno-gospodarskih območij. Nekateri so predlagali, naj bi v kranjskem okraju us'.anovili več gozdno-gospedarskih območij, vendar je znatno laže, to je potrdila tudi praksa, gospodariti v velikih proizvodnih enotah. Večje organizacijske oblike, v katerih je treba še nadaje razvijati in krepiti "ospodarjenje z gozdovi, so sposobne uvajati sodobno tehniko dela. Zgrešeno pa bi bilo — z družbenega in političnega vidika — če bi videli 6amo družbeni j Samupravljavci o svojih izkušnjah Ko so prebili led... Smo pred novimi volitvami v d^vtk« »vete. Ob vsakih volitvah ■f •kuiamo učiti iz pretekle prakse, skušamo se otresti raznih slabosti in uveljaviti tiste oblike, ki so se pokazale kot najprimernejše. -Kakšne izkušnje so se pokazale v delu vašega delavskega •veta? Na to vprašanje je predsednik delavskega sveta tovarne Iskra v Kranju Jože Fende odgovoril takole: »Lani — zlasti v zadnjem obdobju — je nastala velika sprememba v osebni odgovornost: članov delavskega sveta pri gospodarjenju podjetja. Prej me je močno motila monotonost sej de- Napotilo zbora volivcev Več organizacijskih oblik in prizadevanj -Naj bom čimbolj razumljiv in kratek: Imam sina, ki hodi v osnovno šolo. Večkrat me prosi, naj mu pomagam narediti zmaja, naj mu pokažem, kako bi napravil avion, naj ga peljem nekam, kjer bi lahko streljal s puško itd. Tudi telovadba ga zanirrto. Rad sliši karkoli o športu, o tehniki, o prirodi ... Toda jaz ne utejmem, a kar je glavno — ne znajdem 6e. Iskal sem že možnosti, da bi fanta vključil v katerokoli organizacijo ali društvo, spraševal sem o tem na šoli in drugod, toda ... Otrok pa se seveda potepa po svoje in pečenja neumnosti, ker mu druge zaposlitve in razvedrila ne morem nuditi v njegovem prostem času.« Tako približno je pred kratkim povedal eden izmed udeležencev na zboru volivcev v Kranju. Tamkajšnje naselje, kot so ugotovili volivci v nadaljnji razpravi, je sicer mnogo naredilo za potrebe mladih stanovalcev: imajo lepo urejene peskovnike, igrišča in gu-galnice in 6e s tem lahko pohvalijo pred marsikaterim naseljem, toda prejšnja trditev še vseeno velja. Otroci — zlasti večji, ki niso več zadovoljni le s kanglico in prtskom, čutijo pomanjkanje drugih oblik igre in dela. Razprava o tem problemu je bila napotilo za iskanje pojasnil in dopolnil o tem vprašanju tudi (Nadaljevanje na 2. strani) Znano je, od kod sredstva V zadnjem času Je bilo vedno precej razprav o tem, kako bi se lotili In uveljavili financiranje V>!atva. Glede rednega šolanja bo ta problem rešen s sprejetjem občinskih družbenih načrtov in ©roračunov, vse bolj pa je jasno, *»d kod se bodo zbirala sredstva X« vz^ževanje poklicnih šol, ki lzob'-' ,: kadre za obrt in komunalo. Gre za to, da bodo morale Za n^arrezne takšne šole skrbeti občine, na kate^h območjih so iole, in zagotoviti 25 % vseh potrebnih sredstev, 75% sredstev pa bodo morale prispevati okrajne obrtno-komunalne zbornice. Zbornice bodo "t sredstva dobivale iz »redstev. ki jih obrt in komunala prispevata v občinski družbeni •klad za šolstvo od osebnih dohodkov, ki Jih v družbeni sklad za šolstvo občine prlsoevajo za-cebni obrtniki od davčne osnove, in od sredstev, ki jih obrtna in komunalna nedrja lahko namenijo za izobraževanje v svojem podjetju (od 0,3 do 1 %). Medtem ko je znano, kolikšna bo vsota sredstev iz posameznih postavk, Je odprta le zadnja, kjer gre za 0,3% aH za 1 •/<>. Upravni odbor Obrtno-konaunalae zbornice je že konec lanskega leta sprejel, da naj bi v kranjskem okraju znašal ta odstotek 0,5%, ker še niso bila znana dokončna navodila. Zato bodo o višini teh sredstev oziroma o odstotku razpravljali ' v prihodnjih dneh, brž ko bodo znana tudi stališča obrtnih in komunalnih gospodarskih organizacij. — B. F. lavskega sveta. Ni bilo dosti ti6tih, ki so razpravljali in se vključevali v izmenjavo izkušenj. V glavnem so bili to posamezni vodilni uslužbenci. Potem pa se je led počasi prebil. Glavna 6tvar, ki je povzročila to spremembo, je bil način priprave planov proizvodnjo in razprave okrog tega. Prejšnja leta smo delali letne plane, diskutirali smo o milijardah itd. Toda vse bolj načelno, manifestativno. Lani smo uvedli bolj kratkoročne, t. i. tromesečne plane, ki pa so tudi bolj konkretni. Skušali smo stvari — vsaj za kolektiv in tudi za samoupravne organe — prikazati č;mbolj kratko, toda bolj prepričljivo in zanimivo za vsako ekonomsko enoto in za posameznika. To pa je odprlo živahne (Nadaljevanle na 2. str.) sektor. Nedvomno je potrebno tudi gozdarstvo zasebnega sektorja krepiti in razvijati s formiranjem večjih gozdnih obratov v okviru kmetijskih ali gozdarskih zadrug. Pri sečnji nas bo morala vedno spremljati misel, da bomo vzporedno s kritjem potreb po lesu na tržišču skrbeli tudi za obnovo in proizvodno zmogljivost gozdov. Pri sečnji in obnovi gozdov moramo budno paziti tudi na strukturo gozdov. Pri tem naj nas bi vodilo načelo, da bo ostala udeležba iglavcev kot najkvalitetnejše drevesne vrste našega območja nezmanjšana. Realizacija zastavljenih nalog v gozdarstvu bo nedvomno zahtevala precejšnje napore, komune pa bodo morale v prvi vrsti prevzeti skrb za načrtno izvajanje nalog. — P. Z letne konference tovarniškega komiteja ZK v »Savi« Delež komunistov naj se poveča NA VSEH PODROČJIH DRUŽBENO-POLITIČNEGA DELA, ZLASTI PA V DELAVSKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIH IN PRI NADALJNJEM RAZVOJU TOVARNE Kranj, 11. marca - Ta naslovna misel je bila najčešče omenjena v razpravi na letni konferenci organizacije Zveze komunistov v tovarni gumijevih izdelkov Sava, ki je bila dopoldne v jedilnici obrata I. Številni v poročilu in razpravi nakazani problemi ter v zadnjem času sistematično in vsebinsko bogate razprave komunistov Save — o vseh vprašanjih, ki jih je nakazal pomembni III. plenum CK ZKJ, prav gotovo pomenijo prelomnico za organizacijo komunistov v tej kranjski tovarni, s tem pa tudi začenja novo obdobje gospodarskega razvoja (rekon-strtiKcije) tovarne v kori6t vsej družbeni skupnosti. Po pozdravu gostov, med katerimi so bili: Janko Rudolf, sekretar OK ZK Kranj, Janez Herman, Član CKZK siovenije, Janez Hočevar, org. sekretar OK ZK Ljubljana, Andrej Levičnik, org. sekretar OK ZK Kranj, Štefan Ka-doič, sekretar ObK ZK Kranj ter predstavniki komitejev Železarne Jesenice, Verige Lesce in Tekstil-induisa, je sekretar tovarniškega komiteja ZK — Franc Rakovec podal obširno poročilo o delu organizacije Zveze komunistov v Savi v preteklem letu ter o njenih najvažnejših nalogah za prihodnje. — Ugotovil je, da so osnovne organizacije v tovarni zabeležile v preteklem letu značajen Uničeni 4 milijoni napredek, zlasti pa velja to za krepitev delavskega samoupravljanja in organizacijsko čvrstost komiteja, najbolj po III. plenumu CK ZKJ, katerega vsebino stališč so komunisti v Savi analitično obdelali. Kljub temu je opozoril na nekatere slabosti in pomanjkljivosti, posebno na vprašanje metod dela komunistov in organizacije kot celote. Kot nezdrav primer je navedel odnose v osnovni organizaciji avtopnevmatikar-na II, kjer so 6e njeni člani podredili odločanju vodstvenega kadra ekonomske enote — in sicer v stvareh, ki zadevajo vse. V razpravi so navzoči najbolj pozorno poslušali poročili o delu komisije za razdeljevanje osebnih dohodkov, ki jo je 6 sklepom potrdil delavski svet, ter o perspektivnem razvoju tovarne Sava, kjer v nadaljnjih treh letih pričakujejo zelo pester razmah. - J. Z. Premisleka vredni predlogi Doslej je bilo večkrat precej nejasnosti in tudi neprijetnosti med tistimi, ki odmerjajo davke, in obrtniki ali drugimi privatniki, k morajo davke plačevati. Zaradi tega je bilo prav v zadnjem času tudi na Obrtno-komunalni zbornici za okraj Kranj več razprav; sprejeti pa so bili tudi nekateri predlogi. Predvsem bi bilo potrebno sedanje predpise o obdavčitvi t zasebnih obrtnikov spremeniti tako, da1 bi bilo moč od obrtnikov zahtevata realno davčno prijavo oziroma, da bi davčne komisije lahko odmerjale dohodnino na osnovi doseženega čistega dohodka. Da bi bil ta predlog lahko uresničen, bi bilo potrebno realneje vskladiti stopnje obdavčitve in davčne osnove. Seveda gre za to, naj bi bile stopnje nižje kot doslej, zaradi česar bi bila dohodnina pri osnovi en milijon dinarjev za približno 150 tisoč dinarjev manjša, kot je sedanja. Hkrati s tem predlogom je upravni odbor Obrtno-komunalne zbornice na zadnji seji sprejel še dodatni predlog: obrtniki — stari nad 60 let, ki delajo sami — naj' bi bili obdavčeni po progresivnih stopnjah le za tisti del čistega dohodka, ki presega 100.000 din (osnova do 100.000 dinarjev naj bi bila prosta tudi občinske ddklade). Glede tega obstaja še druga možnost. Sedanje davčne etopnie dohodnine lahko ostanejo nespremenjene, v odbitek pa naj bi bila razen prispevka za socialno zavarovanje zasebnega obrtnika vključena tudi Ooločena osnova, kar je lahko izvedljivo po uvedbi obveznega socialnega zavarovanja zasebnih obrtnikov. V neposredni zvezi s tem, obstajajo še nekateri manj pomembni predlogi, ki pa jih je Obrtno-komunalna* zbomi«a sprejela predvsem zato, da bi pospešila dosedanji večkrat dokaj počasen razvoj obrti v primerjavi z ostalim razvojem, saj bi prav spremembe omenjenih predlogov lahko odpravile prenekatere pomanjkljivosti. - B. F. Plenum o zdravstvu Okrajna sanitarna inšpekcija — oddelek za higieno živil nadzira na Gorenjskem 2 tovarni za predelavo živil in 10 veletrgovin. Pri pregledih so sanitarni inšpektorji posvečali pozornost predvsem kvaliteti živil v proizvodnji, prometu živil in kvaliteti živil v skladiščih veletrgovin. V preteklem letu je morala okrajna sanitarna inšpekcija uničiti pokvarjena živila v vrednosti 240 tisoč dinarjev. Občinske sanitarne inšpekcije nadzirajo trgovske, obrtne, gostinske in podobne obrate. Skupaj je pod njihovim nadzorstvom 963 objektov. V preteklem letu 60 občinske sanitarne inšpekcije pregledale higieno prehrane v 538 obratih in kar v 364 primerih ugotovile razne pomanjkljivosti. Obenem so opravile tudi 1389 kontrolnih pregledov. V zvezi s higieno prehrane so občinski sanitarni inšpektorji izdali 203 odločbe, 40 predlogov za kaznovanje, 11 pre- Mehanizacija se uveljavlja tudi v gozdarstvu V gozdovih družbene lastnine na škofjeloškem področju 60 v preteklem letu težili za Čimvečjo mehanizrcijo in skušali utrjevati in izboljševati organizacijo dela. Pri poseku in obdelavi lesa so pričeli uporabljati lahke motorne žage. Kljub temu, da so se delu pravzaprav šele priučevali, pa 6o bili uspehi dokaj zadovoljivi. Delovna storilnost se je povečala in delavčevo fizično delo se je zmanjšalo. Les so spravljali z 1 ažurni prenosnimi žičivmi žerjavi. Tudi to je pocenilo proizvodnjo In omogočilo boljšo plansko organizacijo dela. Skušali so spraviti oziroma izvleči les tudi z lahkimi in za gozdno proizvodnjo prilagojenimi traktorji — goseničarji. Njihova uporaba v praksi je presegla vsa pričakovanja. V zvezi z uvedbo mehanizacije so pričeli skrbeti tudi ta. strokovni dvig proizvajalcev s pomočjo tečajev. Proizvodnja je v glavnem potekala normalno, izjema je le Jelovica, kjer so snegolomi popolnoma spremenili prvotni plan proizvodnje. Tudi pri urejanju snego-lomov je mehanizacija odigrala pomembno vlogo, saj je omogočila, da so vsa ta dela opravili brez povečanja zaposlenih. povedi za uporabo prostorov, 194 mandatnih kazni (skupaj za 139.500 dinarjev). Pri 6vojih kontrolah so zasledili pokvarjenih ali drugače neprimernih živil, ki jih je bilo potrebno uničiti, v skupni vrednosti 3 milijone 400 tisoč dinarjev. Vsa hrana, ki je bila izločena iz prometa in uničena je bila torej vredna skoraj 4 miJiJor.f" dinarjev. OBRAZI IN POJAVI Jutri popoldne bo v Skofji Loki razširjeni plenum Občinskega odbora SZDL, ki bo obravnaval zdravstveno problematiko škofjeloške občine. Tudi zdravstvena služba je v zadnjem času doživela marsikatere spremembe. Z zakonom o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe je prišla do izraza večja samostojnost zdravstvenih zavodov in njihovih razširjenih organov družbenega upravljanja. Prav gotovo je pomembno dejstvo, da se z razširitvijo družbenega upravljanja v zdravstvenih zavodih omogoči zdravstvenim delavcem neposreden vpliv na delo zdravstvenega zavoda. Samoupravni organi zdravstvenih domov so v letu 1961 takoj po izidu zakona zelo zaživeli. Tako je imel upravni odbor škofjeloškega Zdravstvenega doma v letu 1961 osem sej, začasni svet ZD pa štiri seje. Nekateri menijo, da bi bilo potrebno v prihodnje razširiti sestav začasnega sveta Zdravstvenega doma z ostalimi zastopniki gospodarskih organizacij, ki so zainteresirane za čim-uspešnejše delo omenjene zdravstvene ustanove. Komisija za družbeno upravljanje pri ObO SZDL Skofja Loka predlaga, naj bi svet od dosedanjih 11 članov razširili na 17 članov. Torkov plenum o zdravstveni problematiki v škofjeloški občint bo predvidoma obravnaval številna področja zdravstvene službe. Plenum naj bi v nekaterih pogledih določil nadaljnje napotke za delitev osebnega dohodka v zdravstvenih zavodih, nadalje bo proučil samoupravljanje v zdravstvenih domovih, vlogo občine pri zdravstvenem varstvu, prosto izbiro zdravnika in podobno. MHMiiiiiiniiiiHnt i u J ii h; 111 n 111 :i m m f n t r u i i h j i i n n i u i n' 11 n i n n n; i m ( h r 11 f 11 m h r m i; ■ n [ i::;: t ,■ i s;;: n ■ k 11 n i j i r: lj : i ■ 11 ■ n n i n; i r u ■ i ■ t ^ -r Odborniki samogibno dvignejo roke. »Proti...?* Nihče! »Vzdržal...?* Nihie! »Gremo dalje, naslednja točka, dnevnega reda ... o problemih šolstva. Prosim poročevalca ...* Glasujmo pa je! Seja občinskega ljudskega odbora. Začetek s polurno zamudo. Preden so se odborniki lotili prve točke dnevnega reda, je minila ura. Nekateri^ so se začeli vznemirjeno presedati, zakaj vabilo na sejo je Ta se je lotil svojega poročila. Nekateri odborniki v osprediu dvorane odsotno poslušajo poročevalca, drugi pa... Tam neZdo vznemirjeno pogleduje na uro. drugi odbornik gleda v strop, njegov obetalo obsežen dnevni red. In ta \osed. rist nekakšne kroge in pravo te je počasi, kar prepočasi krčil, kotnike, tam ob oknu se dva sose-hitreje pa sta se pomikala kazalca da pogovarjata in tretji za njunim na uri. Pod stropom se lovijo besede predsednika obline: »Odpiram razpravo .. .* Odborniki so negibno in t naveličanostjo na obrazih obsedeli na svojih mestih, kot da bi preslišali In potem spet glas predsednika: »Predlog na glasovanje.« »Kdo je za ...?* hrbtom prisluškuje. Videti je, da nekateri bore malo zanimajo poročvalca, ki si prizadeva, da limbolje opravil svojo dolžnost. Poročevalec sede in spet oglasi predsednik: »Odpiram razpravo!* Kazalca na uri kažeta osmo mrak onkraj zastrtih oken se \e zdavnaj zgostil v neprodirno zim sko temo Podoba je, da so se nekateri odborniki ob predsednikovih besedah tdrtniii, oi z razpravo,* je šepetate nergal neki odbornik. »Glasujmo, pa je! Če bomo za vsako stvar razpravljali, potlej bomo lahko posedali tule do po polnoči.* — Pripombo so slišali le bližnji sosedje in prikimali so mu. »Naj dam predlog na glasovanje'* se je v grobno tišino oglasil predsednik. Tedaj se je dvignil poročevalec. »Tovariši, ni prav, da pustim* problem mimo nas. Vsaka neodgovornost se nam utegne ;.iaščevati. Sodim pa, da bo takrat prepozno.* Odborniki so se otresli naveličanosti. Prisluhnili so poročevalcu, ki je še enkrat načel problem in ga osvetlil iz raznih »lati. Ko je končal, se je dvignil prvi diskutant, pa dru^i in tretji. O stvari je potem govorilo še devet odbornikov. Ura Je kazala deveto, ko so se odborniki domenili, da stvar ni dozorela in da bi jo kazalo znova pretehtati na prihodnji seji. Do takrat pa naj poseben 3-ilanski odbor ponovno prouči zadevo. Kaj ni hotela večina odbornikov kar brez razprave glasovati za predlo?? In vsi bi kot en moi dvignili roke ... — S. 00024801022353010148485323235323532323535348535353485348535348235348539123535323535348235348535348010002235348482353022353000202022323 PONEDELJEK, ltmart*** ''S'!ir!!nii!Miiiiiiiiiiiiii!i!i!iiiiiiiiiiiii!iiii!iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinniiinin miiiii'iii'iin'iiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiuiiititinm danes napravili lunanjl ministri samo raeorožitvenega vprašanja nigl strani razglašanje, da j£ Ljubki otroci rjed Izvajanjem sporeda VRTEC »KEKEC« Bila je areda, 7. marca 1962. Mamice pa so se smejale, Uprava vrtca in otroci 60 jokale in zopet smejale, ob- povabill mamice k predstavi ob 16. uri. Ze dobro uro pred pričet-kom je bilo v vrtcu vse živo in polno pričakovanja. Vzgojiteljice so še zadnjič preizkušale mlade igralce, Jim svetovale in pomagale, da bi bili dobro pripravljeni. Malčki so bili razigrani in navdušeni in komaj eo čakali, da bi deklamirali in zaigrah svojim mamicam za njihov največji praznik — 8. marec. In mamice? Bile so bolj tihe, nemirne, oči pa so se jim bleščale. Pozdravila jih je predsednica upravnega odbora te ustanove in jim spregovorila o Dnevu Sena, o prvih borkah za žensko enakopravnost in še o pomenu tega praznika, za zaključek pa Jim je povedala, da so jim tudi otroci pripravili majhno presenečenje. Tako so se končno le pojavili. Nekateri so deklamirali, drugi so igrali mamice, sinčke, babice, zdravnike in bolnike in še in Se, vsi pa so bili neskončno ljubki, prisrčni in otroško nerodni. čudovale svoje malčke, jim mežikale in ploskale. Bile so srečne. To pa 8e ni vse! Nekaj minut po zadnji predrtavi eo se vsul i vsi otroci v prostor, kje so bile mamice. Vsak Je držal v roki majhno darilce, ta srček, oni košarico it papirja in polno rož, tretji zopet kaj drugega. Resni so se bližali svojim mamicam, jim nato lepo č stitali, izročili majhna darila in zaključili s prisrčnim poljubom. Težko je povedati, kako ganljivo je *.*o vse to za matere. Srečne so stiskale svoje otroke, le-ti pa so ponosno zrli vanje, saj so jim vendar priredili tako lepo predstavo, ta katero so 6e vadili dolge dneve. Srečne in zadovoline so ae matere vračale domov, z zavestjo, da so njihovi malčki v vestnih in dobrih rokah, ki jih pravilno in z ljubeznijo vzgajajo in varujejo. Vračale so se na svoje domove polne hvaležnosti dp upravnice in vseh vzgojiteljic in ostalih sodelavcev te ustanove. P. G. V politično kroniko je mesto ob hladnem Lemenskent jezera stopilo že neštetokrat. Vse te izkušnje, ki so si jih ienevaki meščani v dolgih letih politične vloge njihovega mesta v zgodovini sodobnega sveta nabrali, ne treh velesil ZDA, Velike Bri.a-nije in Sovjetske zveze, ki naj bi v kratkem času izmenjali poglede glede prepovedi jedrskih poskusov. Ameriški zunanji minister Riuk Je človek, ki v te razgovore vstopa po napornih spoznanjih najmanj spočit. Zakaj najprej Je moral vzeti na zadoščajo in zopet etojijo -mest- znanje odpoved Francije, ki so ni možje Ženeve« pred nerešljivimi preizkušnjami. Osemnajst zunanjih ministrov, ki se bo te dni nagnetlo v mesto »raioro-žrtvenih razgovorov-, od katerih hoče imeti vsak hišo z lepim razgledom in vse mogoče diplomatske pritikline, ki so potrebne za delo tako množičnega mednarodnega shoda, povzroča v vsakdanjih skrbeh meščanov 2eneve nove skrbi. Iskazalo se je, da so to pot najtežji oreh prevajalci, ki morajo skrbeti, da se bodo možje razumeli vsaj v tem, kaj bodo povedali, če že v stališčih do razorožitve ne moreio najti skupnega imenovalca. Sploh Je razumevanje na tem zboru 18 mož, ki jim je po uradni doli razoroHtvene mize v ženevski mednarodni areni ne misli ude- in prepovedi jedrskih poskusov, ključno od druge strani *» temveč se bodo v tem uvodnem napredek, nI v skladu * lv*™vJ nastopu pomerili zunanji mini- iskanji osnove, na kateri stri treh velesil še v berlinskem vprašanju in ob mirovni konferenci z Nemčijo, Ta dodatek je presenetil bonnsko vladno hišo, da je zahodnonemški zunanji minister z vao naglico krenil na zagovarja neuspeh, ki je DU pot v Luzano. Francoska odpo- čilen za ves povojni čas "TJf., ved udeležbe na razorožitveni sestankih, kjer se ■J***'"' konferenci nima stika z razum- vprašanje razorožitve. V času, w isKan.ji osnove, no — "m-i lamlŠUa sporazum s ra«o«*m-Zvračanje krivde drug na dmi»-ga Še pred začetkom dela r****" žitvenega telesa v Ženevi Je Izum. namen.", i predvsem, « Ženevska razorožitvena miza ležitl, zaslišati pa je moral še zahodnonemškega zunanjega ministra Schroderja, ki mu v Lo-zano najbrž ni prinesel pomirjevalnih sredstev, pač pa bolj verjetno nekaj snanih zahodno-nemških političnih mamil. Aden-auerjeva vi-•'•'a hiša doživlja zadnji ras s. \ potresna spoznanja. Krollova zasliševanja so najbrž odkrila, da Thomsuonovo raziskovano delo v Moskvi ni samo -optična prevara« Kenne- niškim presojanjem. Razlagamo so na obeh straneh P0™8**** ' Jo lahko z značilnim francoskim datke za oboroževanje, J« čudaštvom, ki se v mednarodni verjeti, da bodo ob Lei»™^ politiki v zadnjih letih cesto pripeti. De Gaullu ne gre v račun, da svoje atomske raziskave konča brez učinka. f nosti naložena naloga, da skušajo dvjeve zunanjepolitične smeri. Kaj smemo pričakovati od razorožltvenih razgovorov v Ženevi? Bo osemnajst dežel, ki se bodo udeležile -razorožitvenega zbora« premaknilo kolo naprej? Napovedi precej ovira razglaše-vanje nove politike, ki jo v sa- jezeru našli ključ «a uJČsaJ« vseh zalog vakladiščenega sroiJ* Toda oboroževalno tekmo neftr* oboroževanje samo. Nibše države pri tem niso lajema, 4» tako bogat, tudi naJmeČueJH bi lahko neprestano avtševak oboroževalne stroške is stvar, » i vsakim letom zastarava i* spričo odkritja novih oroiU pomeni v blokovskih očalih »•• bene varnosti. Orožje petlr* najti izhod iz vrtinca oboroževalne tekme, najbolj nejasna postavka. Uvod v to mednarodno areno »razorožitvenega maratona« bodo TakSn* ocen«* »o nunreč še pred l"-Mk-"m fleifll vrhovi bonnske vl»dne hiše. U""dnx «T«»nim gHlišč m*<\ tremi velesilami ne bo zajela hodnem svetu označujejo kot verjetno hitro kupe denarja, «* edino zveličavno. Vsebina te doktrine je zajeta pod označbo »test and talk«, kar po naše pomeni, pogovarjati se in preikušati. Na par let bo ta denar pomen*! toliko, kot če bi ga rmetaM » morje. Zdravko Tomalej I PO sv # DOBRA ZNAMENJA V EVIANU Francosko-alžirski pogovori e prenehanju sovražnosti v Evianu potekajo Se vedno v popolnem molku. Pravijo, da zadrža I nI slabo znamenje. -Zarota molka« je popolna na obeh straneh. Nihče pa ne zanika, da je v središču po-7*rnosti na sedan'1 razpravi pre-Vdno obdobje med sklenitvijo p-emirja in glasovanjem o samo-onredelitvi. Razgovori potekajo tirll o tem, ali nej lokalne sile za \ /Irževtnje reda. sestavljene prote -lo iz alžirskih rekrutov in alžirskih oficirjev, štejejo 75.000 mož, kakor predlaga začasna alžirska vlada, ali 30.000, kakor želijo Francozi. Slednjič preostane še vprašanje, kakš.ia so jamstva, :a se francoska vojska ne bo vmešavala v akcije sil za vzdrževanje reda? Vznemirljive vesti prihajajo iz Alžirije, da se pogromi OAS nezmanjšano močjo stopnjujejo vsak dan proti alžirskemu prebivalstvu. # NACRTI WELENSKEGA Najnovejši manevri premiera Welenskega o razpustitvi parla- ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiininiiiuunuiiiiininiiiniiiiiiiiM miiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiim^ Ko so prebili led... menta in razpisu novih volitev, da bi še bolj okrepil osnove svoje rasistične politike in onemogočil ukrepe, ki bi nudili kakršnokoli pravico afriškemu prebivalstvu, so povzročili napet položaj v rode-zijski Federaciji. • • VOJNA V JUŽNEM VIETNAMU Iz vojaških krogov se je zvedelo, da je bilo prejšnji teden v spopadih med silami Vietkonfra In Ngo Din Dicma ubitih in ran»"n!h nad 100 vojakov. Reuter poroča, da je v teh operacijah padlo kakih 110 vladnih vojakov, medtem ko je po podatkih sa:~onsk'h vojakih krogov padlo 330 vojakov Viet-konga, 150 pa jih je b!lo ranrenlh, ujetih pa je bilo nad 300 pripadnikov Veitkonga. # PREMESTITEV GIZENGE V kongoškom glavnem mestu znova krožijo glasovi o načrtu osrednje vlade, da bi bivšega podpredsednika vlade Glzengo zaradi njegovega zdravstvenega stanja premestili z otoka Bulabemba v Leopoldville. (Nadaljevanje s 1. strani) razpravo v kolektivu in s tem tudi v delavskem svetu. Člani so vse bolj začutili odgovornost. M.iogo Je pri tem prispeval tudi naš tedenski časopis -Poročevalec«, ki je zelo pester, živahen in tudi kritičen. »Poročevalec« zelo dobro obvešča kolektiv. Koliko ~~> vse te stvari vplivalo na splošno mz-položenje in sproščenost. Je težko reči. Res pa je, da Je naš delavski svet postal prava tribuna kolektiva in da smo v letošnjih prvih dveh mesecih presegli postavljeni plan in da smo v primerjavi i januarjem in februarjem , lani povečali proizvodnjo za 31.S odstotkov. To pa je velik in otipljiv uspeh.« »Kaj bi odsvetovali oziroma priporočali novemu delavskemu 6vetu?« -Predvsem usposabljanje izvo- neposredni ljenih članov. Seveda je treba Posvetiti tudi vso pozornost temu, da se nikoli ne delajo zaključki v -ožjem krogu«, ampak je treba stvar pustiti kolektivu, vsem Članom sveta. Lani smo organizirali onotedenskl seminar za ves Člane samoupravnih organov in tudi letos ga bomo. Letos smo organizirali seminar za vse strokovne kadre v podjetju; udeleženci bodo tako seznanjeni s posameznimi osnovnimi problemi družbenih odnosov v proizvodnji, z vlogo samoupravnih organov itd.« »Kako bo s samoupravnimi organi po ekonomskih enotah?« -Zdaj ne bomo imeli več delavskih svetov po ekonomskih enotah, k"jer je ma -j kot 100 delavcev. V takih enotah bodo kar zbori proizvajalcev v celoti nastopali kot Več organizacijskih oblik in prizadevanj stanovanjskimi (Nadaljevanje s l.st. ni) ^ .' na drugih krajih: pri Okrajni zvezi prijateljev mladine, pri Okrajni zvezi za šport in telesno vzgojo, pri Okrajnem odboru ljudske tehnike in drugod. Športne in telesnovzgojne orga-nizac'jo v večini dokaj rade razpravljajo o mladini in vključevanju mladih v njihove vrste. Hkrati pa se čuti strah in bojazen, ker jim za to primanjkuje kadra, prostorov, sredstev in podobno. Zato, kolikor imajo v svojih vrstah mladino (pa čeprav le v evidenci!), mahajo s spiski kot v dokaz utemeljenosti do višjih sredstev itd. Delno imajo pri tem prav. Vsaj nekateri. Hkrati pa velja tudi ugtovitev, da je v zvezi s tem premalo iznajdljivosti, premalo organizacijske vztrajnosti in oblik, premalo sodelovanja s šolskimi in pionirskimi organizacijami, premalo sodelovanja s šolskimi in pionirskimi organizacijami, pre- upravljavcl. To j« predvideno v šestih ekonomskih enotah. V desetih ekonomskih enotah, kjer je več kot 100 'slavcev, pa bomo še volili delavske svete. Razen centralnega delavskega sveta našega podjetja pa bomo volili še 48 članov v Skupščino tako imenovane VELIKE ISKRE; skupščina je namreč osrednji organ samoupravljanja tega združenja,« — K. M. DVE PREDAVANJI je zvrstilo na več zanimivih V teh dneh se Bledu in okolici predavanj. O potovanju ekspedicije v Etiopijo je predaval v Bohinjski Beli, v Ribncm in na Bledu član odprave Jože Stlrn. O turneji jeseniškega gledališča na mednarodnem festivalu amater skih gledališč v Monacu v Franciji pa je predaval na Bledu in v Bohinjski Beli upravnik gledališča -Tone Cufar« z Jesenic Bojan Čebul j. LJUBLJANSKI GLEDALlSCNIKI SPET V KRANJU V torek, 13. marca, ob 19*1 V bo Mestno gledališče li Ljub'.;*" spet v g os teh v Prešerno*' gledališču. Letos Je to iS gostovanje. Ob tej priložnosti se bodo predstavili s psihološ!"« dr**" Wolfganga Borcherta -Zunaj pre-durmi«. Dramska pripoved W misija o povojnem obdobju ' pripoveduje o povratniku lir*. ki se sreča ob prihodu il tabor-šča z novimi, povsem spreflMa.:" nimi razmerami, čeprav st vr*-1 v staro okolje. Njegovo sreč»v z družino in ljudmi poraja '** konfliktov, ki do kraja pes** njegovo vero v ljudi in '• ljenje. — Dramo je prevede. A njo Smerdu, zrežiral pa joj« J* Gale. DAN ZENA V PODLONKU Dan Sena so tudi v Fodlcc*-nad 2elezniki lepo proslavili. «** so bile pogoščene, za kar 60 |* skrbeli člani množičnih orpn cij na vasi. Pionirji pa so » * močjo učiteljev priredili *«*' proslavo. malo stikov s skupnostmi itd. Ljudska tehnika ima v okraju'n pr. vključenih v razne krožke 4700 pionirjev. Toda v glavnem gre le za dobre želje organizatorjev in pričakovanje članov, zakaj pomanjkanje prostorov, sposobnih voditeljev, zlasti pa iniciative itd. onemogoča njihovo delo. V Bohinju, na Jesenicah in delno v nekaterih drugih Wrajih, kjer so se te oblike krožkov bolje uveljavile, so prav tako morali skozi take težave oziroma poslujejo še danes v težavah, le da z večjo vztrajnostjo in iznajdljivostjo. Kot je predvideno, bo o tem še več posvetovanj v okviru organizacij Društev prijateljev mladine in ostalih. Stvari so se lotili V širšem krogu. To bo gotovo tudi pomagalo iz sedanjih ozkih okvirov, saj problem zasluži široko — družbeno pozornost in tudi pomoč. K. M. Elektrika tudi v vasi Podblica-Jamnik Vasi Podblica in Jamnik sta imeli električno razsvetljavo že pred vojno. Omrežje je takrat napajala majhna električna centrala, ki so jo zgradili vaščani kmalu po prvi svetovni vojni. Ker premajhna centrala ni zadoščala potrebam, so vaščani pred kratkim sklenili, da se priključijo na rlektrično omrežje »Elektro« Kranj, S pripravljalnimi deli so začeli že pred poldrugim letom. Sredstva za elektrifikacijo vasi je prispeval ObLO Kranj in podjetje -Elektro« Kranj. Tudi prebivalci so v gradnjo .vložili precej sredstev, vrednost gradbenega materiala in prostovoljnih del cenijo na 5 milijonov dinarjev. Dela na omrežju je opravilo podjetje »Elektro-Kranj. Električna luč je v teh dveh GLAS BRALC LETOVIŠKI KRAJ BREZ PITNE VODE V Stari Fužini je 156 hiš; vas je proglašena za letoviški kraj in tako že od osvoboditve naprej plačuje poseben davek - zgradarino. Vaščani se upravičeno vprašujejo, čemu dajatev, ker od tega denarja ničesar ne dobijo nazaj za dograditev svoje vasi. Vas ima sedaj kar 5 vodovodov; nekaj hiš pa je še brez, posebno one na višji legi. Vse te vodovode eo si prebivalci zgradili eemi, brez vsako po-mo"i in na svoje 6troške. V kraju pa grad i'o nove hiše in stanovalci jih priključujejo na stare vodovode. Vode je zato začelo orimnnjkovati in 1o je potrebno večkrat zapret:, razen v tVih vodovodih, ki imajo napel'sno brez ro?e -r-ja kar iz potoka Mostnice izood Hudičevega mosta. Nekoliko više, kjer se stekata potoka Suha in Mos'n'ca, se poleti turisti radi kooljejo in umivajo. Bohinjce to ne moti preveč, ker se, drž'jo starei?n prt govora, da je voda zopet čista, *e preteče čc- devet kamnov. Se dobro, da tur'stt te<*a ne vedo, mi jim na tudi nočemo povedati, kakšno vodo pijejo. Nujno bi b'lo zgraditi nov ve" P vodeod z mo*nHšim nritV-m, da bi i?hko vo-'o uporabljali vsi vaščani. Vodo- vod bi moral imeti tudi zaprt rezervoar, kar bi bilo edino pravilno in higienično. Ker pa so sedaj vaščani precej razcepljeni in so do sedaj ree že sami precej žrtvovali, bo potrebna pomoč občinskih organov. Janko Arh, Stanko Žagar Stara Fužina »KAKO NAPREJ« Ker sem član poravnalnega sveta, bi rad odgovoril na članek »Kako naorej«, ki je bil objavljen v Glasu 28. februarja 1962. Sestavek opisuje neuspehe dveletnega dela poravnalnih svetov. Pisec tor-a članka piše, da smo postali člani »preutrujeni«. Mislim, da to ne bo držalo. Saj 6mo bili v teh svetih ljudje, ki smo bili pripravljeni delati z velikim poletom m dobro voljo. V dveh Jetih smo se marsikaj naučili in pridobili izkušnjo o tem, kako je treba nastopati, da so uspehi večji* in ugodnejši za stranke. Gre za druge vzroke, kl Uh bo treba pri nadaljnjem delu upoštevat!. Poravnalnemu svetu bo treba v prihodnje dflli avtoriteto in motnost, da bo imel oooro, če ga bo kdo hotel izkoriščati. V nasprotnem primeru bodo poravnalni sveti postali organ, ia knterega bi bPn vseeno, če ga ni. Res Je, da smo prvo leto obstoja imeli vidnejše uspehe "r! p^ravn?vah kot pa drugo leto. In to predvsem zato, ker emo imeli v prvem letu le primere lažjega značaja. Toda drugo leto so prišli na vrsto *e težji primeri. Tu so se pojavili privatniki, lastniki raznih premoženj, ki so prišli v nesoglasje z najemniki, iz Podjetij pa vodilne osebnosti s svojimi podrejenimi itd. Tu se Je pa zataknilo. Na poravnavo so se v takih primerih odzvali le tožitelji, a tožencev ni bilo. Se opravičiti se jim ni zdelo vredno. Dobili smo vtis, da je gospodu zasebniku in tovarišu direktorju poravnalni svet prenizka ustanova, da bi 6i pustili od takih ljudi, kot smo člani poravnalnega sveta, krojiti pamet in dajati nasvete za poravnavo. Seveda smo morali na milost in nemilost takih ljudi brez opravičila čakati v odmerjenem času na svojih mestih, kar pa ni bilo prav. In prav zaradi pogostih takih primerov jo naše delo za poravnavo ostalo brez uspehov in smo nerešene primere vračali; ne pa zaradi naše preutrujenosti. Zato bi bilo treba v prihodnje dati poravnalnim svetom moč in pravico, da bi v takih primerih ustrezno ukrepal. Na zboru volivcev na Pr!m-skovem sem, ko smo volili nov poravnalni svet, predlagal nekaj podobnega, a je delovno predsedstvo predlog zavrnilo. Ne vem zakaj. Mogoče me niso razumeli ali pa si predstavljajo, da naj ostane poravnalni svet Še vnaprej lutka, s katero se vsakdo lahko igra po svoji volji. Karel Brezar, Kranj Cesta na Klanec 45 VSAJ ZARADI ŠOLARJEV Adergas je vasica pod Stefa-njo goro. Naselje šteje 37 hiš. Iz vasi hodi v tovarne ve£ kot 60 delavcev. Tu sta tudi osnovna šola in prosvetna dvorana. V vas pelje cesta III. reda, ki je menda prešla — tako menijo vaščani — v zadnjem času v pristojnost Komunalnega servisa. Tu pa se stvar zamota. Cesta je namreč v obupno slabem stanju, saj ae je cestar menda ni dotaknil že tri leta. V slabem vremenu, kakršno je bilo v zadnjih dneh. se je v kotanjah začela nabirati voda. ki je naposled narasla v več krajih v pravcata jezerca. Prav go*ovo neprijetno za škarje li delavce, če hočejo priti na cilj kolikor toliko nepremočeni. Cesta Ima tudi nekaj odtočnih jarkov, ki jih nI nihče očistil že več let. Seveda ti ne požirajo vode, ta pa si utira pot kamorkoli. Prebivalci Adergasa eo na več zborih volivcev zahtevali, naj bi to cesto vsaj za silo uredili. Cesto si je res ogledal cestar s svojim pomočnikom, toda pri tem je tudi ostalo. Nekdo od Komunalnega servisa pa je ob priložnosti povedal, da te ceste ne bo nihče popravi '•»!, češ da pelje v »gmajno«. Ce ne zaradi drugega, bi jo morali vsaj za silo popraviti zaradi šolarjev in ne nazadnje zaradi delavcev, ki jo vsak dan uporabljajo. Prebivalci Adergasa ALI JE TO ODNOS DO USLUŽBENCEV V TRGOVINI Rada bi vam na kratko opisala dogodek, ki se je 20. februarja 1962 pripetil v knjigarni Državne založbe Slovenije — poslovalnica Jesenice. Gre namreč za prtmer, za katerega menim, da ne sodi v današnji čas. Tega dne se je namreč v prodajalni oglasil tudi tov. Koselj iz podjetja Kovinosefvis Jesenice. Imel je namen, da vrne bilančne obrazce, ki jih je potrebovalo podjetje, hkrati pa da uredi v knjigarni neke formalnosti glede ustreznih računov. Proti pričakovanju pa je tov. Koselj začel na nedostojen in surov način obračunavati z uslužbenk"o prodajalne, pri tem pa je seveda uporabljal izraze, ki so v nasprotju z vsemi pravili morale. Ob zaključku mislim opozoriti tov. Koselja, da so že daleč za nami časi, ko so bili uslužbenci trgovskih in sorodnih podjetij izpostavljeni žaljenju in nevljudnemu napadanju ljudi, ki navadno pozabljajo, da lepa beseda najde tudi lepo mesto. ' Božena Eržen Koroška Bela, Svetinova 8 vaseh zasvetila v začetku ja. Obsežna dela so opra ščani v razmeroma kratkem * Vaščani obeh vasi imajo t P" hodnjem letu načrt zgrad.t. t Podblica-Jamnik, kar bi po*r* lo precejšnjo pridobitev ' vasi v gospodarskem in nem pogledu. Ljudje so pr" ljeni pomagati pri gradnji. - I Kulturni večei na Jesenicah Jesenice, 11. marca — Svote »Tone Cufar« na Jesenicah priredila včeraj v Delaveker vi:' na Jesenicah kulturni več« člane krajevnega odbora S& Podmežaklje, ki je dosegel < > movanju med krajevnimi odb* 1 Socialistične zveze občine J««" prvo mesto. Uvodoma js pr«o*" nik Svobode čestital orgar..-in predsedniku krajevnega oJV SZDL v Podmežaklji na uspr nakar se je predsedniku kri nega odbora zahvalil in |t1 Svobodi spominsko darilo. V sporedu so nastopili: kOMf*| zbor, ansambel narodnih plef ^ oevci solisti in instrum«-.: kvartet. Poslušalci so bili rutf ženi nad uspelim Izvajanjem. r> dobni večer bo jeeeniška S.,\v priredila tudi za jeseniške tok ste, letošnje državne prvak« člane kluba. - P. U. REVIJA FRIZUR NA JESENICAH Jesenice. 11. marca - V fasal hotela »Pošta« na JeseniaS organizirala Obrtno komuni^ zbornica kranjskega okraja &h dopoldne revijo frizur, ki ft I prva tovrstna prireditev na Jut nicah. y Med 19 frizerkami je bil tu* frizer. Sodelovali sta le dv« m movalki z Jesenic oziroma • W| ročja jeseniške občine, masfttsl| je bila večina iz Kranja. R*W ljice in Škofje Loke. Revijža B^rnjak, delavka; Blaž Kopač, zidar in Kristina Tnnacek, delavka Rodili so se: Marjeta Miklavčič, Janez Kavar Umrla Je: Marija Srečnik. Ob štirih zjutraj sem prevzel stražo. Ladja se je zibala v toplem jugovzhodnem vetrčku. Mesečina je padala na plosko, proti severu segajoče kopno in morje se je rahlo kodralo v novem vetru. Z nami je prišel na palubo tudi Dahler. Sedel je na streho navigacijske kabine in zrl proti Norveški. Negibno je sedel tam, z drobno sključeno postavo in v pričakovanju prvega pogleda na svojo domačo zemljo, opazoval, kako se je mesečina zaman borila z jutranjo zarjo. Tudi Jill je molče sedela. Tudi ona je obrnila svoj obraz proti vzhodu in zopet sem moral misliti na to, koliko ji je Farnell pomenil. »Včerajšnji udarec vam je očitno nekoliko zmedel pojme. Meni ime Hans Schreuder prav nič ne pove.« Vrgel je vžigalico čez ograjo, in ko se je ogenj dotaknil vode, je kratko zacvrčalo. »Kako naglo plujemo?« me je vprašal. »Približno pet vozlov,« sem odgovoril. Nisem umaknil pogleda T njegovega obraza. »Jorgensen«, sem dejal, »še vedno bi rad vedel, kdo je Hans Schreuder?« »Saj sem vam vendar dejal, da ne vem!« Svoj odgovor je še poudaril s tem, da je s stisnjeno pestjo udaril po strehi navigacijske kabine. Čakal sem in sredi tega molka me je vprašal: »Ali mi pa morda ne verjamete?« »Ne,« sem dejal popolnoma mirno in se obrnil k Dahlerju z vprašanjem: »Kdo je torej Hans Schreuder?« »Metalurg v službi Det Norske Staalselskab,« Je odgovoril Dahler. Pogledal sem Jorgensena. Z napetim telesom in v pest stisnjeno detnico je čvrsto gledal Dahlerja. Dahler pa je stopil niže in sedel na drugo stran. Mirno se je smehljal. »Ali kaj veste o njem?« sem vprašal. »Da,« je odgovoril Dahler. »Bil je nemški Zid. Leta 1936 je zapustil Nemčijo in se naselil na Norveškem. Tam je tudi dobil državljanstvo. Ko se je pričela vojna, je bil zaposlen v preiskovalnem oddelku, Det Norske Stalselskab. Po okupaciji Norveške je delal za Nemce. »Kje ste ga spoznali?« »V Finse.« »Kaj je počel tam?« »Bil je strokovnjak za kovinske zlitine. Zaposlen je bil v nemških delavnicah pri Finsevatten za neke določene preiskave pri nizkih temperaturah.« »Se je Farnell tam zgoraj v Finse z njim seznanil?« Dahler je skomizgnil z rameni. »Tega ne vem,« je dejal. Pogledal je Jorgensena. »Kaj je počel Schreuder s Famellom tam gori na Jostedalu?« je vprašal. Toda Jorgensenu se je medtem že vrnila vsa njegova nepri-siljenost. »Ne vem,« je dejal. »Reči vam moram, gospod Gansert, da sem nekoliko presenečen zaradi vašega prejšnjega vedenja. Vse do sinoči nisem nikoli slišal o kakem gospodu Schreuderju. Morda je bil okupatorjev sodelavec, kot pravi Dahler. Mogoče je tudi, da je delal za D. N. S. Toda pomisliti morate, da jaz vodim vse zadeve družbe in se ne morem osebno poznati z vsakim, ki dela v naših laboratorijih, delavnicah ali topilnicah.« Stopil je do vhoda v notranjost ladje. »Prosim vas, sporočite mi, ko se bomo bližali Bovaagen Hvalu.« Gledal sem ga kako je odhajal, in imel sem občutek, da nisem posebno prijazno ravnal z njim. Prav lahko Je bilo mogoče, da je Schreuder, ne da bi Jorgensen o tem kaj vedel, delal za D. N. S. Razen tega, zakaj bi moral človeku Dahlerjevega kova, ki je poleg tega še ožigosan za izdajalca domovine, bolj verjeti kot pa enemu od vodilnih industrijalcev dežele? In razmišljal sem še, zakaj naj bi bil Schreuder na Jostedalu, ko je Farnella tam doletela smrt. O eni stvari sem si bil vendarle na jasnem — vsekakor bom moral doseči, da bodo izkopali Farnellovo truplo. Vedeti sem moral, ali so na truplu kakršnikoli znaki borbe. Ce je Schreuder Farnella ubil... ali če je vendarle delal za D. N. S. — čemu tedaj sporočilo v kitovem mesu, čemu vsi poskusi, da bi prispeli v Anglijo? Nisem si mogel te stvari prav pojasniti. Tako sem v mislih očitno dalje časa "stal tam, kajti nenadoma se je prikazal Curtis iz navigacijske kabine in dejal: »Kapitan zdi se mi, da je tole tista luknja, skozi katero moramo zapluti v Bovaagen?« Tedaj šele sem videl, da smo že blizu skal. Bile so gole, od morske vode izjedene čeri, brez vsakega sledu človeških naselbin. Ozka odprtina, obdana s čermi, podobna korintskemu kanalu, je vodila v Hjeltefjord. Primerjal sem položaj z zemljevidom in potem ukazal Carterju, ki je bil pri krmilu, naj spremeni kurz. V trenutku, ko smo zapeljali v odprtino, je veter prenehal. Prevzel sem krmilo in poslal Carterja v strojnico, naj požene stroj. Morje je bilo gladko kot zrcalo. Ozka odprtina je bila kot cesta s tlakom iz vode. Od obeh strani so strme skale odbijale ropot našega motorja. Peljali smo se mimo plitkega zaliva z majhnim vaad ali pomolom. Poleg njega je stal s peksom in plevelom pokrit ostanek nekdanjega svetilnika. Malo dalje se je ob skale precej drzno stiskala majhna lesena koliba. Na jamboru je v rahlem vetrčku plapolala norveška zastava. Otroci so nam mahali in njihovi svetli glasovi so se mešali v Topotanje našega stroja. Krenili smo v široki vhod Hjeltefjorda. Tudi tukaj je bilo morje gladko koj zrcalo, ki so ga lomili samo valovi na obeh strani naše ladje. Ker ni bilo vetra, smo sneli vsa jadra. Potem smo zavili, sledeč že oddaljenemu, obalnemu parniku proti severu. Dahler se je dotaknil moje roke, pokazal proti otoku in dejal: »To je Herdla. Blizu petsto bunkerjev so zgradili Nemci ob tej norveški obali. Toda na *otoku Herdla so bili najmočneiši. Imeli so pogreznjene baterije, celo torpedne baterije ter — letališče.« »Kako to, da Herdlo tako dobro poznate?« sem vprašal. »Tukaj sem delal,« je odgovoril. »Tri mesece sem moral delati pri izkopanju enega teh bunkerjev. Potem so nas prestavili v Finse.« Z glavo je pokazal v smer naše plovbe. »Desno tam spredaj pred nami leži Fedje. Na ta otok so nas po našem begu iz Finse prepeljali. Tam smo čakali štirinajst dni, dokler ni prišel po nas angleški torpedni čoln.« Zopet je umolknil. Nihče ni ničesar rekel. Edini glasovi so bili topotanje našega stroja in šumenje vode. Z jasnega modrega neba je toplo sijalo sonce in onkraj nizkih kamnitih otočkov so se dvigali hladni in beli hribi, odeti v snežen plašč. G LAS DOKUMENTI! IVAN JAN PONEDELJEK, 12. maral* DOKUMENTI! DOKUMENTI 81 Medtem pa je preživele na Mošenjski stiska vse bolj silila k iskanju rešitve. Nekateri so začeli obupavati, drugi so jih hrabrili. Pretresljivo je bilo, ko je bil Kovačičev oče ranjen ^ drugič. Zaradi hudega ognja z nasprotnih višin je bilo za povedano, naj streljajo tudi tisti ranjenci, ki to zmorejo. } Kovačič in tovariš ob njem sta se odzvala. Začela sta streljati skozi majhno odprtino. Tovariš, ki je bil ranjen v prsi, je Kovačiču polnil puške. Teh je bilo namreč nekaj odveč. Bile so last ranjencev, ki so onemoglo čakali na konec. Ta tovariš ni mogel streljati, lahko pa jih je polnil in podajal. Pri tisti odprtini so Nemci opazili premikanje in streljanje. Užgali so nekaj rafalov. Oba tovariša sta bila ponovno ranjena. Kovačiču je od kolena navzgor preklalo nogo, tako da je bila zdrobljena tudi kost, tovariš pa je bil ranjen v glavo ter je takoj obležal. Verjetno je bil to kovač Ciril Golja iz Hotavelj. prav tako primorski rojak kot Kovačič, močan in velik človek. Kovačiča so položili na desko in ga odvlekli po krvavih tleh okoli koče v klet k ostalim ranjencem. Kovačiča so obvezali, pa samo za silo, kajti zmanjkalo je še tistih nekaj obvez, ki so jih imeli v začetku. Sin Jože je bil tedaj že ob njem ves prepaden. Takole pravi o tem: »Oče je bil ves čas pri zavesti in o bolečinah ni tožil. Kri pa je nenehno odtekala. Bil je že čisto slab, ko je { komaj slišno rekel: — Ce se rešiš iz tega obroča, poskrbi za mamo — Mati je bila takrat v Ljubljani pri znancih in sporočila je, naj čimprej nekdo izmed nas treh pride v Ljubljano. V partizane smo odšli iz Kranja. Se pred dražgo-škim bojem sem bil določen, da bom šel k mami v Ljubljano in potem poskrbel za prehod čez bivšo mejo na Primorsko. To je šlo skozme — oče pa je po teh besedah izdihnil. Ko sem čutil, da me zavedno zapušča, sem se oklenil njegovega trupla ...« Njegovi tovariši vedo povedati, da je bil fant čisto ob pamet. Segel je po pištoli in se hotel ubiti še on. Toda nekdo se je znašel, mu vzel orožje in ga s klofutami vsaj za silo spravil k sebi. Fanta so opotekajočega odpeljali iz kleti, njegova obleka pa je bila krvava od prsi do 4 kolen. Ni mogel dojeti izgube brata in očeta, ki sta padla ][ f v dveh dneh. PORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT Po prvem delu državnega ekipnega prvenstva v namiznem tenisu Kranjčani zanesljivo v vodstvu TERAN, PLUTOVA IN ČADE2EVA MED NAJBOLJŠIMI POSAMEZNIKI Kranj, 11. marca — Danes je bil v Kranju zaključen prvi del državnega ekipnega prvenstva v namiznem tenisu. Kranjski Triglav je po prvi preizkušnji najboljših jugoslovanskih mešanih vrst zanesljivo v vodstvu. Teran, Tome in Frellh ter Plutova, Cadeževa in Knapova imajo tako pred povratnimi dvoboji, ki bodo prihodnji mesec v Zagrebu, pred ostalimi dragoceno prednost, s katero so se povsem približali naslovu prvaka. Kranjčani so bili vse tri dni tekmovanja brez konkurence, kar potrjujejo tudi rezultati. Le Ljubljani je uspelo doseči v igri s Kranjčani 5 zmag, vsem ostalim pa le 11. Pri tem so Triglavani zanesljivo odpravili najresnejšega kandidata za 1. mesto, Zagreb, z 9 : 3 in Odred kar z 9 : 0. Zagreb je nastopil brez obolelega Vogrinca, kljub temu pa je premagal Odred in se uvrstil na 2. mesto. Vendar pa pomeni letošnje prvenstvo pravo zmagoslavje Slovencev. Na 3. mestu je namreč Odred, takoj za njim pa Ljubljana. Oba imata sicer neizenačeni vrsti, Markovič in Despotovićeva sta bila premalo, da bi ob zaključku prvega dela osvojili kaj več kot 7. mesto. Ker je pred vrati evropsko prvenstvo, je bilo to tekmovanje tudi nekak pregled forme najboljših posameznikov. Pri moških je bil najboljši Kranjčan Janez Teran (18 :1), ki ga je premagal le Markovič, po dvakrat sta bila Poražena Korpa II (S) - 20 :2 in Hrbud (Zg.) - 18:2 ,šele četrti Pa je Vojislav Markovič (P) — 21 :3. Zanimivo je, da je Markovič premagal vse tri najboljše, izgubil pa s slabšimi (Frelih, Toma- 13 : 3, Mitrović (Ze) 13 : 4, Nikolič (Zg.) 11 :5, Kokalj (1) 11 : 5, Lučić (Ze) 10 : 6, Kojterer (L) 10 : 7, De-spotovič (P) 10 : 7 itd. V moških parih sta bila najboljša Zagrebčana Hrbud in Uzc-rinac — 8:1, pred Kernom in To-mažičem (L) -.7:2, Teranom in Tomcem (T) -6:3 ter Korpo II in Melegljem (S) - 6 : 3. Plutova in Knapova (T) sta prvi med ženskimi pari s 7 :1, pred Pirčevo in Zrimčevo (O) - 6:2. Najboljši mešani par pa je bil Despotovič-Marković (P) - 5 : 0. Kranjski namiznoteniški klub Triglav se je tudi to pot pokazal kot dober organizator tako velike in kvalitetne prireditve. Zal pa ni imel na razpolago primernih prostorov, kjer bi prišli na račun tudi vsi gledalci. V zgornji telovadnici Gimnazije je prvenstvo potekalo v glavnem le ob prisotnosti osta- £.Kipa Tričava: ij. suii, isiau, Canezeva, ^napova in i^uiova je bila najboljša v l.delu prvenstva. v katerih pa je nekaj odličnih posameznikov. Presenetila je Zenica, ki je po zaslugi mladih igralk osvojila 5. mesto. Partizan je prvi dan nastopil oslabljen, toda tudi Osmanagič, ki je prispel v Kranj včeraj, ni mogel rešiti propada. I gorami i vedno 0K011 niin in jih vznemirjajo J raketami. Kako. da hudiči tam v snegu ne pornrznejo! 4 Saj je mraz tudi zanje? Ze deset ur traja boj, pa se ne 4 nagne nikamor. f Ranjen jo bil tudi Franc Iglic, ki je nezavesten obležal med mrtvimi. Ni si mogel pomagati, tudi tovariši mu niso mogli. ; . Padovan, ki je bil ranjen v trebuh, je milo prosil, ^ naj mv nrikrajšajo muke. šele, ko je šlo z njim h koncu, , ko ni bi'o druge pomoči, se je nekdo odločil in ga rešil £ trpi jen i a. Malokdaj v zgodovini se godi kaj takega in tudi j> v tej, vseh mogočih in nemogočih doživetij prepolni vojni, sc kaj podobnega ni godilo pogostoma. To je bil še čaš, ko ni bilo primera, da bi se živ partizan predal. Za take primere so bili med seboj dogovorjeni, da jih ne bodo prepustili Nemcem, četudi jih ne bi mogli rešiti drugače kot s streli. In tako je bilo tedaj na Mošenjska. Tako so že trije tovariši po dolgotrajnih prošnjah in rotenju pred zadnjimi zdihljaji ušli možnosti, da bi ranjene, a še žive morda mrcvaril sovražnik. DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI Gorenjsko prvenstvo v kegljanju SKET V VODSTVU Kranj, 11. marca — Na kegljiščih Kranju in na Jesenicah se je pričelo danes prvenstvo Gorenjske za posameznike. Nastopili so tekmovalci jeseniškega Gradisa, Kranjske gore, Ljubelja in Tržiča. Bleda, Radovljice in Simona Jenka s Podreče. Najboljši gorenjski kegljači Triglava in Jesenic se bodo vključili v prvenstvo čez 14 dni, ko bodo opravili tekmovanje v hrvatsko-slovenski ligi. Rezultati - v Kranju: Žerjav (Kranjska gora) 828, Magušar (K. g.) 816, Urbar (K. g.) 804, Pra-orotnik (Ljubelj) 796, Pečar (K. g.) 795 itd. Na Jesenicah: Sket (Gradiš) 841, Tarman (G) 821, Kobal (Bled) 797, Debeljak (Radovljica) 795, Koše-nina (B) 782 kegljev itd. žič, Kamberović). Nadaljnji vrstni red je naslednji: Uzorinac (Zg.) 16:4, Tome (T) 13:4, Kern (L) 13 : 5, Vecko (O) 15 : 6, Frelih (T) H : 6, Tomažič (L) 13 : 8 itd. Pri ženskah sta bili brez konkurence domačinki Plutova (13:0) in Cadeževa (11 : 0), ki sta zaključili prvi del neporaženi. Sledijo jima: Pire (O) 14:2, Zrimec (O) lih tekmovalcev, najbolj navdušeni glodalci pa so se morali vse tri dni stiskati le v majhni dvorani v Delavskem domu. Vrstni red po prvi polovici prvenstva: Triglav 18, Zagreb 16, Odred 14, Ljubljana 12, Zenica 10, Senta 7, Partizan 6, Uirlja 4, Bosna 3 in Poštar brez točke. L. Stražnik Kranjčan Janez Teran je bil ui-uspešnejši med moškimi Republiško mladinsko prvem** v Judu Prva mesta Mariborčanom Kranj, 11. marca - Včeraj vin danes je bilo v avli OLOmladifi-sko republiško;prvenstvo; v ju«** Med 40'tekmovalci Branika, M* ribora in Kovinarja; iz Maribora Ljubljane, Olimpa iz Celja, Triglava iz Kranjain Alpine iz Z«t so imeli največ uspeha Mariborčani, ki so pobrali vsa tri prvi mesta. Prvi trije iz vsake kategorije so se uvrstili na državr* prvenstvo. Vrstni red - lahka kategorij*: Znidaršič (Kovinar, Seles (Oj"5* Smolnikar (Ljubljana), Juzn--(Ljubljana); srednja kategorij Hauptman (Kovinar), Stanovnik (Alpina), Beci (Maribor), Gašper-lin (Triglav); težka kategorija: Govedič (Maribor), Jeršič (OlimpV Višnuner (Kovinar); Mulec (Branik). - L. S. Dobra Mednarodna smučarska tekma na Krvavcu in slabo vreme Kranj, 11. marca - Smučarski klub Triglav je danes ln včeraj organiziral na smučiščih Krvavca slalom ln veleslalom za prehodni pokal Planinskega društva Kranj. Tekmovanje je bilo združeno s prvestvom Gorenjske v veleslalomu za člane, članice, mladince In mladinke. Kljub temu, da Je tudi letošnje tekmovanje že po tradiciji spremljalo slabo vreme, saj Je med tekmovanjem ves čas snežilo, je nastopilo preko 100 tekmovalcev ln tekmovalk. leslalomu in pustila za sabo vse Avstrijke in domače tekmovalke. V veleslalomu, ki je bil na sporedu včeraj, je nastopilo okoli 80 tekmovalcev. Vsi so prevozili dve Po dolgem času je bilo na startu tudi večje število smučark, največ iz Tržiča, Jesenic in Ljubljane. Med njimi smo letos prvič vide;i na startu Slavico Zupančič, ki pa je kljub temu, da letos ni trenirala prepričljivo zmagala v ve- Drugi zlet delovnih kolektivov Gorenjske Jesenice, 11. marca - V Savskih jamah pod Golico je bil danes dopoldne drugi zlet delovnih kolektivov Gorenjske, na katerem so izvedli na sankaški progi, dolgi Prvenstvo Kranja v šahu je končano Prvo mesto za Bukovaca Kranj, 9. marca — Včeraj popoldne je bil v hotelu Evropa zaključek letošnjega šahovskega prvenstva Kranja za posameznike. Čeprav je običajno zadnje kolo miroljubno, ne bi tega smeli zapisati za zadnje kolo (odigrano je bilo Že v ponedeljek!) letošnjega prvenstva Kranja, ko so bili doseženi naslednji rezultati: Bukovac - Udir 1 : 0, Gavrič — Bra-niselj 1 : 0, Podgornik - Pogačnik remi. Drev - Bertoncelj 1 :0, Kajič - Longer 1 :0 in Skrab -En?elman 1 : 0. Končna lestvica: Desi mir Bukovac 8,5, Franc Braniselj, Friderik Drev in Adolf Podgornik po 7, Ludvik Lonscr in Joža Pogačnik ČP Gorenjski tisk obvešča, da ima naslednje telefonske itevilke: direktor In računovodstvo 24-75 odgovorni urednik, 01 on naročniški odtfelek 21"90 obrat tiskarna 28-97 redakcija Glasa 24-37 6,5, Vinko Kajič 6. Vlasto Berton-i celj in Franc Skrab 5,5, Božo Udir' 4, Milenko Gavrič 2,5 in Marjan Engelman brez točke. Prvi štirje z letošnjega prvenstva Kranja so si pridobili pravico nastopa na prvenstvu Gorenjske, ki bo verjetno še ta mesec v Radovljici. Razveseljivo je, da sta med to četvorico tudi mlada Drev in Podgornik, ki sta si s tem uspehom priborila tudi II. kategorijo. Turnir je bil tokrat zaključen po predvidevanjih (zadnja leta v Kranju ni bilo tako), za kar gre Prijat"'' *-ski nogomet PORAZ PO VRATARJEVI KRIVDI TRIGLAV : KRIM-ODRED 0:1 (0:0) Kranj, 11. marca - Na igrišču Mladosti so nogometaši Triglava prvič letos igrali prijateljsko tekmo, ki naj bi bila kot priprava na bližnje consko prvenstvo. Part nerji so bili Ljubljančani Odreda — Krima, ki so domačine porazili z zadetkom Bohinca v drugem polčasu. Triglavani so bili dolgo v premoči, zlasti proti koncu, ko so na razmočenem igrišču od blizu štirikrat »zadeli« | v roke vratarja Isteniča. Moramo povedati, da se je v vrsti Triglava dobro znašel napadalec Ugrica, ki je v drugem delu zamenjal Lioeja. - J. 2. predvsem priznanje skrb;.'.ma sodnikoma Francu Stagarju in Donatu Stiblju. Pretekli torek je bil končan tudi turnir brezkategornikov, na katerem so osvojili IV. kategorijo naslednji šahisti: Cencelj z 11 točkami pred Strnišem in Malijem po 10, Božičem 9,5, Sčetincem 9, Fratnikom 8 in Jerebom 6 7,5 točke. Nastopilo je 14 tekmovalcev. Vsi novi četrtokategorniki bodo še ta mesec nastopili na turnirju četrtokategornikov, za katerega je doslej prijavljenih 20 šahistov. ZENE ZA SVOJ PRAZNIK Jeseničanke pred Kranjčankaml in Tržičankami Po enotedenskem tekmovanju v počastitev Dneva žena, ki ga je priredila komisija za delo z ženami pri Okrajnem strelskem odboru, je bilo pred samim praznikom v strelski dvorani v Tržiču zaključeno tekmovanje z zračno puško Zaključni nastop v Tržiču je bil skrbno pripravljen, strokovno vod stvo pa so izpeljale same žensl Rezultati - ekipno: Občinski strelski odbor .Tesemcr 657, ObSO Kranj 639, ObSO Tržič 601 itd.; posamezni najboljM rezultati: Stanka Bratanic (J.) 173 od 200 možnih krogov, Terezija Cpajko-viO 161/4. Mili Brezar (obe Kr.) 164/3, Albina Fekonja (J.) 164 itd. R.C 1300 m, z višinsko razliko 120 m, sankaške tekme. Sankaške tekme je organizirala Sankaška zveza Slovenije in Sankaški klub Jesenice. Od 198 prijavljenih se je zaradi dežja tekmovanja udeležilo 108 tekmovalcev enosedov in 34 dvosedov iz lff sindikalnih podružnic Gorenjske. Rezultati — tekmovalne sanj Članice: Pirih Francka (LIO Bohinj 3 :13,0 (12 tekmovalk). Člani mlajši: Pšenica Franc (Elektr. 2irovnica) 2 : 32,8 (50 tekmovalcev). Člani starejši: Česen Milan (Preskrba Tržič) 2 : 43,0 (4 tekmovalci). Dvosedi: Člani: Vesel — Horvat (Zelezni-na Jesenice) 2 : 28,8 (8 tekmovalcev). Navadne sanke: Članice: Meglic Tončka (BPT Tržič) 4 : 22,2 (5 tekmovalcev). Člani: Smole j Janez (Zeleznina Jesenice) 3 : 27,0 (28 tekmovalcev). Člani nad 35 let: Jeglič ernej I progi. Prva je bila dolga 350 m z višinsko razliko 100 m in 60 vrat-ci, druga pa 250 m, 60 m višinske razlike in 47 vratci. Med člani se je najbolj odlikoval Avstrijec Herman Posautz, saj je zmagal z dobrimi 4 sekundami prednosti. Od naših je bil najboljši Vinko Svab iz Tržiča, ki je zasedel 4. mesto. Favorit Janez Sumi je med tekmovanjem odstopil. V ženski konkurenci sta prvi dve mesti pripadli Avstrijkama, tretja pa je bila Osredkarjeva iz Ljubljane. V mladinski konkurenci so bili na startu vsi naši najboljši smučarji, zmagal pa je Tržičan Andrej Soklič. Danes je bil na sporedu vele-' slalom, ki 6e je hkrati štel tudi prehodni pokal. Člani so prevozili za ekipno razvrstitev moštev za 1500 m dolgo progo z višinsko razliko 230 m in 51 vratci, članice, mladinci in mladinke pa so tekmoval z na 1200 m dolgi progi z višinsko razliko 250 m in 45 vratci. Tako kot včeraj je bil tudi danes najboljši med člani Avstrijec Posautz iz Fei6titza. Kranjčan Sumi je zasedel drugo mesto. Med članicami je bila prva Zupančičeva pred dvema Avstrijkama. V mladinski konkurenci sta se danes uveljavila Aleš Guček in Eti Kurnik iz Tržiča. Med ekipami je letos ^asedla 1 : 24,8, Dornik (Tržič) 1: 27,6. Dominik (VVSV) 1 :28,0, A. Klin« 1:28,6, M. KUnar (vsi Jeseni«) 1:28,7, Medja (T) 1:31,8: ČLANICE: Zupančič (T) 1 : 25.6. TindI (ASKO) 1 :29,5, Crawania |HW 1:34,0, Kurnik (Tržič) 1:3W Jaronik (T) 1 :56,3; MLADINCI Guček (E) 1 : 23.0, Triniiv«* (ASKO) 1 : 25,0, Soklič (TrBfl 1:25,2, Zaje (E) 1:26,7, Ko» (Celje) 1 : 28,4; MLADINKE: ..urnik (Tržič) 1 :53,0, Sitar fTriifl 2 : 02, 6, Osredkar (E) 2 :16.0. Vri. (Tržič) 2 : 20,2, Magušar (E) 2 : M SLALOM Clan-i: 1. Posautz Herman. VM Feistritz, 1:15,3; 2. Pochain E:.:v WSV Feistritz, 1 :19,8; 3. BalaS Hans, ASKO Villach. 1 :26.1: i Svab Vinko, Partizan Tržič, 1 : XX 5. Dornik Ludvik. Partizan TrtS 1 :26,9; 6. Duhovnik Jože. SK Enotnost, 1 :30,1; 7. Bernik M' " SK Enotnost, 1 :34; 8. Rormtt Jože, SK Triglav, 1 :32,6; 9. Frel.i Stane, Partizan Radov., 1 :35 A 10. Hulle Josef, ASKO Villadv 1 : 38,1. Ženske: 1. Rcittner hfrit ASKO Villach, 1:47,1; 1 Ttti Elfriede, ASKO Villach, 1:511: 3. Osredkar Mojca, SK Enotnost, 2 :11,4; 4. Crawania Ingrid, VTSV Feistritz, 2 :13,3; 5. Pelan Jelkj, SK Enotnost, 2 :14,5. Mladinci: 1. Soklič Andrej, Psrv tizan Tržič, ! : 23,4; 2. Tran.aftv Hans, ASKO Villach. 1 :32.4; ,\ Sucek Aleš, SK Enotnost. 1: 3TX 4. Ošabnik Hans. Partizan Trh\ 1 :53,3; 5. Zaje Igor, SK Enotno^ 1 :36; 6. Kosič Herbert, ZSD Cel;? Sandrieser Rudolf. ^ >v> 1 : 41,3; 8. Teran Bruni Tržič. 1 :42,4; 9. 2upt\ SK Triglav, 1 48,7; h[ Marjan, SK Enota« (BPT Tržič) 3 : 31,1 (9 valcev). Dvosedi: Člani: Ahačič - AhačiČ (BPT Tržič) 3 : 10,7 (25 tekmovalcev). Ekipni zmagovalec s tekmovalnimi sanmi je LIO Bohinj, z navadnimi sanmi pa BPT Tržič. tekmo-1 prvo mesto WSV Feistritz s časom ' 8 : 43,4 in tako osvojila pokal PD Kranj, pred Triglavom 9:31.6. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. REZULTATI - VELESLALOM: ČLANI: Posautz (VVSV) 1 : 21,4, Sumi (Tr.) 1:23,2, PScheim (WSV) Za »Zlato puščico« 1 : 38; 7. Feistritz, Partizan Andrej, Svetličič 1 : 51,9. J. Javornik Zadnji športni multatj I. zvezne nogomet^ Tekmovanje za »Zlato puščico« z zračno puško je gotovo eno iz-J najbolj množičnih v naši republiki. Prične se že v družinah, nato v občinskem, okrajnem in republiškem merilu. Težko je predvidevati končnega zmagovalca, zakaj v finalu imajo pravico nastopiti le najboljši tekmovalci. Tako tekmovanje je bilo tudi 4. marca na Jesenicah in se ga je udeležilo 22 6trelcev. Čeprav je bila norma za okrajno prvenstvo dokaj visoka, jo je »nastreljalo« 16 strelcev. Puščico pa je proti pričakovanju osvojil za leto 1962 lanski zmagovalec Edi Dobravec, član strelske družine -Matija Verdnik« Jesenice. Posamezni rezultati pa so naslednji: 1. Edi Dobravec 278 krogov, 2. Franc Bizjak 274 krosov, 3. Mirko Dime 269 krogov itd. — J. K. RczuAtati lige: Hajduk : Dinamo : Partizan Sarajevo Velež Crv. zvezda 1 :1 Beograd 5 :1 : Novi Sad 1:1 : Rijeka 0 : 0 Borac 1:1 Vojvodina : Vardar 3 : 0 S v vsako hišo \ 409289