LETO XVII. — 189 GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADI S« Končano konstitairanjo temeljnih organizacij združenega dela Dopolnila zvezne in republiške ustave iz leta 1971 so prinesla bistvene spremembe, ki zadevajo naš družbeno-ekonomski sistem. Neposredno upravljanje in neodtujljiva pravica delavca v združenem delu, da upravlja z vsemi sredstvi družbene reprodukcije ter da neposredno odloča o tem, kako se sredstva uporabljajo, so sestavine oziroma osnova, na kateri temelji naš družbeno-ekonomski sistem. Uresničitev ustavnih dopolnil je predvideno z organiziranjem temeljnih organizacij združenega dela, ki postanejo druž-beno-ekonomske celice, v katerih delavci v združenem delu uresničujejo temelj svojega samoupravnega položaja, tj. ustvarjati in de- liti rezultate svojega dela. Bistvene spremembe v notranji organiziranosti, ki jih terjajo ustavna dopolnila, je bilo potrebno urediti tudi v našem podjetju in pripraviti vse osnove za uresničitev Prej omenjenih elementov, na katerih temelji naš družbenoekonomski sistem. Z uresničevanjem tega nismo čakali, temveč smo se takoj lotili dela ter uporabljali pri tem Ustavna dopolnila, zlasti XXI, dopolnila k zvezni ustavi, ki se ne-. Posredno uporabljajo, S pripravami smo začeli že v decembru 1971 leta, in sicer z organiziranjem temeljnih organizacij združenega dela, kar smo dejansko zaključili že v marcu 1973. leta. Aprila je prišel zakon 27. aprila 1973. je pričel veljati zvezni zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register. Smoter tega zakona je konkretizacija ustavnih dopolni! (XXI., XXII. in XXiii.) k zvezni ustavi, ker so bila samo dopolnila, čeprav so se neposredno uporabljala, preveč splošna. V zakonu so dani odgovori na neka sporna vprašanja, zlasti glede ustanavljanja TOZD, njihovega položaja v pravnem prometu, združevanju v delovno organizacijo in drugih razmerjih. Zakon je dalje postavil tudi končni rok 31, december 1973, ko se morajo vse obstoječe organizacije združenega dela konstituirati po tem zakonu. Konstituiranje je skupek dejanj, s katerimi se oblikuje delovna organizacija kot samoupravno in premoženjsko samostojna organizacija bodisi tako, da se v njeni sestavi organizirajo TOZD ali pa izvršujejo delavci svoje pravice v delovni organizaciji kot celoti, Konstituiranje delovne organizacije je v tem, da se organizirajo TOZD — sprejmejo sklep o organiziranju TOZD, samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, statut TOZD ter izvoli delavski svet TOZD in delovne organizacije kot celote in drugi organi upravljanja. Celoten postopek konstituiranja smo pri nas končali. Poročali smo sproti Našim bralcem smo sproti sporočali, koliko in kaj je bilo že napravljenega v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil v našem podjetju. Veliko članov kolektiva je neposredno sodelovalo pri obširnih nalogah, d. „gi pa so na zborih o teh zadevah razorav!jali in sprejemali zaključke. Sedaj, ko smo končali ves postopek konstituiranja delovne organizacije bi bilo prav, če bi se ozrli nazaj na opravljeno delo in ga hkrati tudi ocenili. Organizirali smo temeljne organizacije združenega dela — 18 jih je po številu — za vse dele podjetja, ki predstavljajo zaključeno delovno celoto in se delo delavcev v teh delih lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji ter je ta vrednost tudi samostojno izražena. Skupne službe Za strokovne službe pri centrali podjetja ,-f.o organizirali delovno skupnost skupnih služb. Po dokončno oblikovanem stališču CK ZK Slovenije in na podlagi 30. člena osnutka zvezne ustave se strokovne službe, ki so po funkciji in delu, ki ga opravljajo kot skupne službe za več TOZD, nikakor ne morejo organizirati kot temeljna organizacija združenega dela (TOZD), ker ne izpolnjujejo (nadaljevanje na 3. str.) && pcetamniU Za preteklo leto 1973 lahko rečemo, da je bilo izredno burno. Pri tem ne mislimo samo na zunanje dogodke, ampak tudi na naše notranje življenje. Postavljeni smo bili pred številne naloge, predvsem pa smo morali v podjetju priklicati v stvarnost zahteve amandmajev in uresničiti ustavne spremembe. Naše podjetje, sestavljeno iz vrste poslovnih enot in centrale, je doživelo s samoupravnim sporazumom naenkrat velike vsebinske spremembe. Formiranje TOZD je dalo našim poslovnim enotam nove pravice hkrati pa tudi dolžnosti, katerih se morda nekatere še sploh ne zavedajo. Naenkrat postaja ustvarjeni dohodek tisto merilo, po katerem se bo ocenjevalo uspehe in neuspehe posamezne TOZD, v zavest bo moralo priti spoznanje, da ni nikjer več neke skupne blagajne, ki bo pokrivala slabe rezultate, v rokah TOZD bodo vse odločitve o našem gospodarjenju, o investicijah, nabavah, razporejanju osebnih dohodkov itd. Znašle se bodo pred množico pretežno utemeljenih zahtev z eno samo protipostavko — ustvarjenih dohodkov. Pri tem bodo morale trezno ocenjevati lastne potrebe, prav tako pa tudi potrebe podjetja kot celote, da bi dosegli njegov tehnični napredek, uspešnost in konkurenčnost na tržišču. Preteklo leto nam je, po številkah sodeč, prineslo dokaj lepe rezultate, saj bomo dosegli ali celo presegli mejo milijarde celotnega dohodka, kar pomeni znatno več kot leto nazaj. Vendar te zavidljive številke opozarjajo tudi na padajoče tendence pri ustvarjanju ostanka dohodka na desti velike razlike med uspehi posameznih enot, s tem. pa seveda na manjše uspehe in manjše možnosti delitve. Gotovo so k slabšim rezultatom prispevali splošno stanje v gibanju investicij, štednja, često pa tudi nepripravljeni programi še tam, kjer bi se lahko angažirali. Mnoge '■-> naslovne enote so v začetku leta 1973 ugotavljale, da ni primernih naročil in nalog, da se je na tržišču pojavila dosr.i brezobzirna konkurenca in s tem manjši zaslužki Vse to je seveda prineslo s seboj rezultate, ki niso vedno na zavidanja vredni višini in nas bodo nujno prisilili v akcije — včasih neprijetne — da bomo naše gospodarjenje spravili do primerne uspešnosti. Pri tem kritičnem pogledu nazaj, ki je nujno potreben, pa ne smemo prezreti pogleda v prihodnost, kaj nam prinaša leto 1974, kaj se nam obeta? Za sedaj lahko ugotavljamo, da so pred nami številne naloge, kjer smo že skoraj gotovi, da jih bomo izvajali, ki so velike in primerne našim sposobnostim in tehničnemu znanju. Zahtevale pa bodo skrajne napore in prizadevanje vseh. Mislimo, da je ena naših glavnih, nalog doseči tako solidnost v kvaliteti, cenah, rokih in medsebojnih odnosih, da ne bo nihče premišljal, če se je z oddajo del našemu podjetju prenaglil ali napravil napako. Zato bomo morali izpopolniti našo tehnologijo, do kraja proučiti vse sodobne metode gradnje in potrebno opremo, korakati neutrudno po sledeh napredka, ki nam bo zagotavljal večjo produktivnost in večje uspehe. Prav tako bomo morali zagotoviti take kadre, ki bodo sposobni naloge opraviti. Zato menimo, da bo ena naših prvih nalog mobilizirati■ vse naše- kadrovske službe v posameznih TOZD, da ne bodo samo administratorji, temveč aktivni kadrovci, ki bodo pripeljali v podjetje nove, mlade in uspešne kadre Naj nam bo ta naloga osrednja in najvažnejša stvar z željo, da bi jo čim boljše izvedli, kajti uspeh na tem področju nam bo porok za ves naš nadaljnji napredek. Zato pogumno v srečno novo leto 1974! Glavni direktor, Hugo Keržan, dipl. gr. inž. Uspešno >z.dh.av.o in 'z.adoM.ožjno frTSi žele: Delavski svet podjetja . - Zveza komunistov L Sindikalni odbor Mladinska organizacija ’ in Gradisov vestnik SUsilunaS JSiSi čdktuažno B8 Pravica in dolžnost Izobraževanje je postalo nujnost, pravica in dolžnost vsakega člana kolektiva Misel, da se mora človek učiti skozi vse življenje, v Gradisu ni nova. Vsako leto se v zimskih mesecih zvrsti na tečajih seminarjih skoraj polovica članov GIP Gradis. Delavci se vključujejo v tečaje za priučene in kvalificirane zidarje, tesarje, železo-krivce, betonerje in v ostale poklice. Strojniki, žerjavisti in drugi strokovnjaki obiskujejo .specializirane tečaje in seminarje. Na tečaju za skupinovodje se izbirajo bodoči delovodje. Na sindikalnih, mladinskih seminarjih za člane DS se srečujejo stari in mladi. Vodilni in vodstveni delavci ali, bolje rečeno, organizatorji proizvodnje obiskujejo 3 do 4- dnevne seminarje, na katerih se seznanjajo z novimi dosežki iz tehnike in tehnoloških postopkov, ekonomske politike in družbenopolitičnih znanj. Poleg tega so ti seminarji namenjeni tudi medsebojnim izmenjavam mnenj in delovnih izkušenj tečejo pa tudi razgovori o pripravah na novo sezono. V zimskem času so tudi krajša predavanja in preverjanja znanja iz varstva pri delu. Ce k temu prištejemo še 180 štipendistov. 409 učencev in 150 članov kolektiva, ki obiskujejo šole za odrasle, lahko smelo trdimo, da posvečamo izobraževanju lastnih kadrov vso pozornost. Delavci in organi upravljanja v Gradisu se v polni meri zavedajo, da brez znanja ni izobraženih in strokovno usposobljenih kadrov, ni napredka. Današnji samoupravni sistem, dosežki na področju proizvodje in znanosti, ukrepanje v zapletenih gospodarskih gibanjih zahtevajo visoko stopnjo izobraženosti delavskega razreda. Zato morajo ob usklajevanju programa izobraževanja za lete 1974 sodelovati vsi delavci Izpolnjevanje vsebine izobraževalnega sistema v Gradisu pomeni njegovo aktualizacijo, kar se kaže predvsem v združevanju šolanja s proizvodnim delom v povečanju deleža teoretičnih disciplin, v koncentraciji in povezovanju pridobljenega znanja, razbijajo se potrebe in sposobnosti in — ne nazadnje — v idejne političnem izobraževanju in usposabljanju delavcev za odgovorne naloge na področju samouprave. Idejno in politično izobraževanje ni privilegij intelektualne elite, niti obveznost samo članov Zveze komunistov, temveč je to osebna in družbena potreba ter obveznost vsakega člana kolektiva. Izobraževanje je končno determinirano z materialno proizvodnjo in znanostjo, hkrati pa se uveljavlja kot faktor naprednih sprememb v našem družbenem sistemu, kot za revolucionarno akcijo v nadaljnjem razvijanju samoupravnih, socialističnih odnosov. To pa pomeni, da ne smemo gledati na izobraževanje kot na kakšno družbeno zlo in zapravljanje denarja, temveč je izobraževanje na vseh področjih eden izmed osnovnih pogojev našega nadaljnjega razvoja. Danes je zelo opazna močna rast deleža stroškov za izobraževanje. Vsak član kolektiva prispeva od svojega osebnega dohodka 3,44 Vo v republiško izobraževalno skupnost, 2.5 %> v občinske prispevke za izobraževanje. 2.5 °/» od bruto osebnega dohodka je namenjeno izobraževanju in štipendiranju v podjetju. Skratka, samo Gradisovi delavci prispevajo letno za izobraževanje okrog 1.8 /milijarde starih dinarjev. Ne samo pri nas tudi v svetu je izobraževanje postalo največje in najvišje področje človekove dejavnosti. Znanje in izobrazba postajata vedno bolj odločilen faktor. Strokovni in visoko-strokovni kadri postajajo kapital ki bo po pomembnosti celo pro segal finančnega. Vlaganja v izobrazbo mladih km ™»raslT) tore' ne pojmujemo več kot družbeno porabo, marveč kot ekonomsko naložbo, ki se hitro obrestuje. Sovjetski ekonomist S. G. Strunilm dokazuje da se stroški za izobraževanje delavcev izplačajo že v poldrugem letu njihovega dela. Isto velja ludi za naše razmere. Kandidat, ki je v centru za izobraževanje obiskoval in absolviral tečaj za kvalificiranega delavca ter po osmih mesecih praktičnega dela prejel potrdilo o nazivu za kvalificiranega zidarja ali tesarja in ostal po končanem šolanju še 2 leti v Gradisu je s svo :ira delom v celoti povrnil vložen kapital, za njegovo višjo izobrazbo oziroma kvalifikacijo. Iz sedanji-h predvsem pa bodočih potreb po znanju, ki ga moramo stalno dopolnjevati in utrjevati želimo, da se Gradisovi delavci čimbolj izobražujejo ker to zahtevajo neneh._-e spremembe v proizvodnji, družbi in sploh v življenju vsakega posameznika Upoštevati pa moramo tudi to, da nadaljnji razvoj samouprav-Ijanja zahteva vedno bolj in bolj izobražene delavce. Permanentni izobraževanje le torej nujnost, pravica in dolžnost vsakega člana našega kolektiva. Torze Geni »S Izhodišča komunistov ®mm Naloge, s katerimi se zadnje čase ukvarjajo osnov-nene organizacije ZK Gradisa, so dokaj konkretne. Dosledno izvajanje ustavnih amandmajev in krepitev enotnosti in akcijske iposobnosti Zveze komunistov sta ustvarila možnosti, da uspešno izpolnimo posamezna oločiia že podpisanega samoupravnega sporazuma o združenem delu v GIP Gradis. Celotno delo je bilo usmerjeno v razprave okrog statutov temeljnih organizacij združenega dela in v zvezi s tem tudi na volitve novih organov delavskega samoupravljanja. S tem so dane vse možnenti, da delavci v TOZD neposredno uravnavajo delo in poslujejo s sredstvi družbene reprodukcije urejajo medsebojna razmerja o delu in odločajo o dohodku ki ga ustvarjajo v različnih oblikah združevanja dela in sredstev. Pri tem pa so seveda podane tudi možnosti in potrebe po zavestnem združevanju delavcev v skupnosti temeljnih organizacij združenega dela v enotno podjetje. Združevanje dela, ki izhaja iz TOZD kot delovnih celot, in samoupravljanje v njih terja vzajemno ekonomsko povezanost in medsebojno odvisnost med ekonomskimi in drugimi interesi delavcev o združenem delu. Zaradi tega so nujni r odločanja. To pa istočasno pomeni, da morajo delavci zavestno in na podlagi lastnega spoznanja priti do prepričanja, da sta njihova dejavnost in dohodek TOZD, v kateri delajo in upravljajo, tudi odvisna od dejavnosti in dohodka delavcev drugih TOZD, s katerimi so povezani v celotnem proizvodnem procesu v GIP Gradis. S svojimi tovariši po delu in proizvodnji se morajo dogovarjati in sporazumevati o vseh bistvenih vprašanjih, od katerih je končno odvisno tudi njihovo trajno ustvarjanje dohodka na podlagi skupnega dela in uspehov. Živimo pač v času. ko se bo treba za vsako stvar vedno bolj sporazumevati in dogovarjati. To velja za vse proizvodne ekonomske in druge družbenopolitične naloge. S samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori se bomo dogovarjali in sporazumevali o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o medsebojnih delovnih razmerjih, kadrovanju in izobraževanju, poslovnih odnosih, gospodarskih načrtih, dolgoročnemu poslovanju itd. Pri dogovarjanju in sporazumevanju o delitvi ustvarjenega dohodka pa se ne bomo mogli zapreti samo vase, temveč bomo morali upoštevati tudi druge programe, načrte in dejavnosti, ki jih sprejemajo družbenopolitične, gospodarske in ostale skupnosti izven TOZD, oziroma podjetja kot celote. Delo komunistov v sedanjih razmerah pa ne more biti omejeno samo na osnovno organizacijo, Vse pomembnejše postajajo razne oblike povezovanja idejnopolitičnega življenja v zvezi komunistov, aktivi, posvetovanja, seminarji, delovne skupine. Istočasno pa se morajo komunisti vključiti v celotno družbenopolitično delo izven delovne organizacije. S tem so dane vse možnosti in potrebe da člani ZK delujejo kot subjekt idejno politične akcije in tako nenehno sodelujejo pri graditvi in uresničevanju celotne politike Zveze komunistov kot celote. APST in njegovi nosilci Leto 1973 nam je navrglo toliko nalog, da smo jih stežka zmogli ali pa smo jih pustili domala neuresničene. Ena od takih neuresničenih nalog je prav gotovo ak^jski program stabilizacije v Gradisu (APST) ter v drugi polovi & leta sprejeti podoben sindikalni program. Oba programa sta bila natisnjena v Gradisovem vestniku in v Gradisovih obvestilih, APST celo večkrat. Tedaj moremo ugotoviti, da je kolektiv seznanjen z akcijo za stabilizacijo v Gradisu, mogoče res bolj na papirju, ni pa, žal. večjega hotenja po uresničevanju le-tega! Uresničili oziroma uresničevali smo le posamezne točke APST, to je tiste naloge, ki so bile neodložljive — prvotno smo iih zbrali pod poglavje -prioriteta I- Prvi predlog akcijskega programa je bi] sestavljen 4. novembra 1971. Skorajda ni verjeti, da sta pretekli že več kot dve leti odtlej. Zato komisija za APST, ki je v tem času do kraja izpopolnila prvotni program podjetja, sodelovala pa tudi pri sindikalnem programu, zdaj upravičeno zastavlja vprašanje: ter izvršene naloge objavljal v Gradisovem vestniku, oziroma Gradisovih obvestilih. Do lanes so zadolžitve za APST poslali: TOZD Celje, TOZD KO Maribor, TOZD Nizke gradnje Maribor, TOZD KO Ljubljana, TOZD SPO Ljubljana, analitsko planska služba, gospodarsko finančna služba in odbor za - ačrtovanje in delitev OD. Navajamo nekaj zanimivih podatkov APST kovinskih obratov Maribor: Pod točko 1 APST: Na dan 30. 11. 1973 so v primerjavi z istim obdobjem v i" tu 1972 zmanjšali zaloge reprodukcijskega materiala za 561.402 N din. Pod točko 3 APST: Stroški reprezentance per 30. 11. 1973 so za 2.369.— nižji kot za isto obdobje v letu 1972. Pod točko 4 APST: Zaradi povečanja števila objektov pri obrtniških storitvah so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zrasle dnevnice za 79.682.—, voznine pa za 2.024.— din. Pod točko 8 APST: Odgovorni delavci za zmanjšanje terjatev (neplačanih računov kupcev) so se zelo potrudili, saj je znašal procent neplačanih faktur per 30. 11. 1973 11%. 30. 11. 1972 pa kar 67%. Pod točko 9 APST: Izboljšali so se kontakti z gradbenimi enotami, predvsem glede udeležbe obratov pri izvajanju obrtniških del. V izdelavi je cenik za rezervne dele in standardne izdelke. Pod točko 15 APST: Število nezgod v primerj a vi z lanskim letom je zraslo. Kot vzroke navajajo neupoštevanje varnostnih predpisov. Zelo konkretno izpolnjujejo posamezne točke akcijskega progra-(nadaljevanje na 3. str.) »Zakaj se program ne uresničuje?« Odgovor moramo iskati pri nosilcih izpolnjevanja programa. Nosilci in izvajaici programa so odgovorni delavci podjetja, to je predvsem organizatorji proizvodnje. Pred družbo, pred kolektivom pa so odgovorni še posebej organizatorji proizvodnje — komunisti' Akcijski program ni namenjen samemu sebi. temveč je to naša skupna stvar ki io moramo urediti! Pregled APST ie s 15 12. 1973 prevzel oddelek za informacije, ki bo >’S’k mesec, oziroma obvezno vsake tri mesece pregledal naloge Bolni v novembru GIBANJE POŠKODB IN BOLEZNI PO TOZD V NOVEMBRU 1973 Dni izostanka Poškodovanih zaradi Bolezni Ze TOZD poškodbe pri delu na poti pri delu na poti botoih dni 1973 Celje 3 106 52 86 1083 549 Jesenice 5 1 94 33 75 1035 643 Koper — — — — 21 231 208 Ljubljana 9 — 127 27 84 812 533 Lj. okolica 3 — 27 24 43 606 425 Maribor 6 — 104 — 83 859 834 Ravne 3 — 41 — 48 663 428 Nizke gradnje 2 — 33 — 34 357 388 KO Ljubljana — — — — 27 203 192 KO Maribor 3 — 51 — 8 211 221 LIO Šk Loka I — 14 — 16 192 220 OOP Ljubljana 3 — 42 — 33 327 196 SPO Ljubljana 2 — 11 — 28 299 329 Proj. biro Lj, — — — — 5 55 44 Upr. nas. Lj. — — — — 7 156 34 Zelezokrivnica — 1 41 11 17 151 99 Centrala 1 — 24 — 22 219 407 November 1973 Skupaj November 1972 41 2 530 185 637 7459 5750 Skupaj 40 6 626 85 691 7085 PRIMERJAVA ZA CELOTNO PODJETJE od I. do XI. 73 422 37 7128 1245 6253 71107 5406 od I. do XI. 72 328 35 5711 1023 1527 61034 1972 5290 5183 1972. V novembru 1973 je bila ena poškodba pri delu več kot v novembru Člani komisije s skupino tečajnikov Stran 2 ir »GRADISOV VESTNIK« Povečanje števila poškodb pri delu v novemberu v 1, 1973 je v primerjavi z novembrom 1972 po TOZD naslednje: Ljubljana 5, Maribor 1, Ravne 3, Nizke gradnje 1, KO Maribor 1, LIO Šle. Loka 1, OGP Ljubljana 3, Centrala 1. V letu 1973 je do sedaj v podjetju pri delu 94 več poškodovani’* kakor jih je bilo v istem času v letu 1972. nadaljevanje s 1. strani nadaljevanje s 1. strani Končano.............. Pogojev za tako organiziranje. Kljub temu pa so delavci skupnih služb samoupravno popolnoma enakopravni z delavci, ki so organizirani v TOZD, kajti njihovo delo s® s temi delavci dopolnjuje, ven-uar se vrednostno ne da neposredno ugotoviti. Njihovo delo se realist'a šele v vrednosti končnega izmika oziroma storitve, ki je uprav-jena v TOZD. Zato imajo delavci v skupnih službah vso pravico, da so nagrajeni po delu in poseženem uspehu v TOZD, za kakega so opravili skupne naloge, ker se njihov dohodek oblikuje iz doseženega dohodka delavcev TOZD, kar pomeni, da so delavci ^ skupnih službah udeleženi pri delitvi skupaj ustvarjenega dohodku Pri nas imajo to urejeno s Siamom nagrajevanja delavcev v skupnih službah po uspehu, ki je dil dosežen v vseh TOZD. Razmerja med TOZD in samoupravno delovno skupnostjo skupek služb so urejena s samoupravam sporazumom o združevanju v GIP Gradis, v katerem so določe-U,e naloge in obseg teh nalog, ki Uh opravljajo delavci posameznih ^rokovnih služb za vse TOZD, na-Cln financiranja opravljenega dela Za nemoteno funkcioniranje, kakor rudi priznanje vseh TOZD, da bodo skupno financirale objekte, opremo in stroje, ki so potrebni Za delo skupnih služb. Skupne službe dalje nimajo ene-Fa posebnega individualnega izvršnega organa, kot je to pri TOZD Glavni direktor je koordinator de-skupnih služb, vsak direktor posamezne strokovne službe pa neposredno vodi in odgovarja za izvršitev nalog te strokovne službe. Smo pravočasni Takšna ureditev, kot smo jo pojavili, je tudi v skladu s stališči, ® jih je sprejela komisija za sa-moupravljanje' pri CK ZK Slovenje in takšna stališča upoštevajo udi registrska sodišča, ko vpisujejo delovne organizacije in nji— d°vev TOZD v register organizacij Združenega dela po že prej nave-denem zveznem zakonu. Naše delo v zvezi s konstituira-njem, predvsem organiziranje rOZD in sprejem sporazuma o združevanju v GIF Gradis, je bilo opravljeno pravočasno in po določilih XXI. dopolnila k zvezni Ustavi. Kljub temu da je prej omenjeni zakon o konstituiranju, 10 je pričel veljati 27. aprila 1973, Prinesel neke podrobnosti, npr. da mora neposredno izvoliti delov-P° telo iz vseh delov podjetja, ki ,e bodo organizirali kot TOZD, je 11 naš postopek v redu izpeljan. Ro stališčih komisije za samoupravne odnose pri CK ZK Slove-’Je je namreč postopek v zvezi z rganiziranjem TOZD pravilno iz-Paljan, če je bilo organiziranje ^Pravljeno pred 2'7. aprilom 1973, n so bile predhodno opravljene nalize ter razporejena sredstva, Sgfrav bi to delo ne izvajalo po-bpo delovno telo, neposredno iz-i» . e.no< temveč komisije, ki so jih volili organi upravljanja. Pri nas n delavski svet podjetja ime-°Val posebno 10-člansko komisijo a sestavo predloga samoupravne-,a sporazuma o združitvi in za reditev vprašanj, ki jih zahteva vajanje ustavnih dopolnil, Vsaka nota (gradbene enote, obrati) pa ° izvolile svoje komisije, ki so vo-he obravnave predlogov, Zbori ^eiavcev, na katerih so se odločali Posameznih delih o tem, da se mganizirajo kot TOZD, so bili opiljeni že v februarju in marcu '3- Sklepi o tem so bili sprejeti r.®P°sredno na zborih in so jih ve-^ mirali delavski sveti enot od 13. v 20. aprila letos. Poleg tega so Sj ®. skozi sodelovale v razpravah nikalna organizacija in osnov-l organizacije ZK ter skupna s^nf6renca ZK pri Gradisu, zla-ko je šlo za uskladitev posa-0 eznih stališč glede tega, kdo se sj. Sanizira kot TOZD, glede sredic v. m razporeditve ter oblike or-Ij. nmiranosti glede na to, da je { 0 sprejeto načelo o enem teko-^ ni računu ter uvedli interne ban- (o smo se stvari lotili Kakšen je bil torej pristop ^ ganiziranju TOZD v našem pod-VjJu in kdaj ter kako smo opra-Posamezne faze konstituiranja? ajj ri uresničevanju ustavnih dopol-da v našem podjetju nismo gledali, nizi?re Je za sistem notranjega orga-f°r* anja, kajti to bi bila prevelika nism -osb Na drugi strani pa tudi gQ ^j° želeli, da bi zaradi zelo ozke-itij^.danja in zaradi hotenja za ne-1 na pogled »boljšimi« organiza- cijskimi oblikami, ki v praksi še ne bi bile preizkušene, rušili na drugi strani tisto, kar je bilo dobro in se tudi sklada z intencijami ustavnih dopolnil. Pri nas smo začeli z delom pri organiziranju temeljnih organizacij združenega dela že v decembru 1971. leta in nato nadaljevali delo vse leto 1972. Najprej je bil napravljen načrt, kako se bodo organizirali posamezni deli in kakšne organizacijske spremembe bod0 potrebne. Iz analize je bilo mogoče ugotoviti, da bistvene organizacijske spremembe bodo potrebne, kajti z decentralizacijo upravljanja pri našem podjetju smo že prej dosegli določeno stopnjo organiziranosti posameznih delov v sestavi podjetja, kakor to terja ustava. Do kraja je bilo potrebno izdelati program nadaljnjih notranjih sprememb, ki se pa kažejo v tem, da vsak del v GIP Gradis, ki predstavlja zaključeni del skupnega delovnega procesa, v katerem se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen, organizirajo delavci kot temeljno organizacijo združenega dela. Sposobni življenja Organiziranje TOZD pa ni potekalo brez ugotavljanja, ali bodo bodoče TOZD sposobne prevzemati vse obveznosti, ki iz tega izhajajo. Dalje je bilo potrebno ugotoviti, s kakšnimi sredstvi bodo bodoče TOZD upravljale in kakšne so obveznosti, ki jih sedaj prevzemajo in ki so bile skupno prevzete v dosedanjem poslovanju Doslej so se vodila sredstva skladov skupno za celotno podjetje. Posamezni deli, ki se organizirajo v TOZD, so vsekakor pri nas že doslej upravljali z velikim delom doseženega dohodka in ga po določenih skupaj sprejetih delitvenih razmerjih razporejali na osebne dohodke in na sklade, vendar se je večji del skladov stekal v skupne sklade na nivoju podjetja in od tam so se financirale nove nabave osnovnih sredstev (strojev, opreme itd.) ali pa oblikoval skupni sklad za obratna sredstva. Temeljna organizacija združenega dela pridobi z organiziranjem, t. j. ko delavci v tem delu sklenejo, da se orgnizirajo kot TOZD, sposobnost, da sklene samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo in druge samoupravne pravice. Postane torej pravna oseba in kot taka mora imeti tudi sredstva, s katerimi upravlja ter na tej podlagi prevzema določene obveznosti s sklenitvijo medsebojnih pogodb v obsegu, za katerega se dogovori s sporazumom o združitvi. Vsa sredstva, to so osnovna in obratna, torej stroji, naprave, objekti ter material, orodje, inventar kakor tudi vse terjatve in obveznosti in na drugi strani vse sklade prevzemajo v svoje upravljanje TOZD. Razmejena sredstva Kar zadeva osnovna sredstva, material in drobni inventar ter delno tudi terjatve in obveznosti, nismo imeli težav, ko se je ugotavljalo, koliko teh sredstev prevzema vsaka na novo organizirana TOZD Potrebno pa je bilo ugotoviti, s kolikim delom je vsaka TOZD udležena v poslovnem skladu, kateri pa je bil vseskozi doslej enotni sklad in se je tudi po predpisih tako oblikoval ter vodil v knjigovodstvu. Izdelati je bilo potrebno določen predlog o tej razdelitvi in ga predložiti delavcem v delih, ki se organizirajo kot TOZD, da o tem odločajo. Pred končno odločitvijo je bil sklican dne 23. februarja 1973 zbor delegatov delavcev vseh delov v podjetju in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, da o predlogu za razporeditev sredstev in skladov razpravljajo ter ugotovijo skladnost, nato pa so predlog obravnavali na zborih delavcev, ki so se organizirali kot TOZD. Osnova predloga za razporeditev skladov na TOZD je bilo večletno obdobje (od 1967 do 1972), za katero smo ugotovili, koliko je vsaka enota, ki se organizira v TOZD, vložila v prej imenovane skupne sklade. S tem, da smo dobili osnovo za navedeno sorazmerno dolgo časovno obdobje, smo lahko veliko bolj točno ugotovili udeležbo vsakega dela podjetja v tem skupnem skladu. Znano je namreč, da se v preteklosti niso ustvarjena sredstva enakomerno uporabljala za nove nabave. Zato bi bil marsikateri del sedaj oškodovan, drugemu pa bi bilo neupravičeno nekaj priznano, če ne bi upoštevali, koliko je posamezni del v preteklosti dejansko vložil iz svojega dohodka za skupne nabave. Na tej osnovi se je delil enotni poslovni sklad na vse TOZD in na nivoju podjetja ni več tega sklada pa tudi nobenega drugega. Ko je bilo to delo opravljeno, so kolektivi prejeli tudi vse podrobne podatke o sredstvih in virih sredstev. Nato se je pristopilo k sprejemu odločitve, da se posamezni del organizira kot TOZD Hkrati pa so sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v GIP Gradis in določili pooblaščence, da ga podpišejo. Prva faza že spomladi Delo je bilo opravljeno do vključno 20. aprila 1973, ko so kolektivi posameznih delov sprejeli dokončni sklep po obširnih predhodnih razpravah, da se organizirajo kot temeljne organizacije združenega dela in da se združijo v gradbeno industrijsko podjetje Gradis ter ko so sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v GIP Gradis. Slavnostni podpis pooblaščencev tega sporazuma je bil 17. maja 1973. Nadaljnje faze konstituiranja so tekle že po podrobnejših določilih zakona, ki je pričel veljati 27. aprila 1973. Potrebno je bilo. da sprejme vsaka TO Z svoj statut in da se izvolijo organi upravljanja Glede na določilo zakona o konstituiranju pa smo morali že sklenjen samoupravni sporazum o združevanju uskladiti z določili tega zakona, kar je bilo tudi opravljeno. Statute so kolektivi TOZD sprejeli na zborih, prav tako tudi popravek in dopolnitev sporazuma o združitvi. S statuti so podrobno določili notranjo organizacijo in uredili razmerja v poslovanju TOZD v notranjem krogu in v odnosih z drugimi TOZD v sestavu podjetja, vse skladno z že sprejetim sporazumom o združevanju. Na novo so bili izvoljeni delavski sveti TOZD in izvoljeni tudi delegati za delavski svet podjetja. Vsaka TOZD ima sedaj po 3 delegate. S tem bomo tudi uresničili načela delegatskega sistema, ki se uvaja z novo ustavo. Končno so bili izvoljeni po javnem razpisu vsi direktorji temeljnih organizacij združenega dela, glavni direktor ter vsi direktorji strokovnih služb pri delovni skupnosti skupne službe. Osnovani so vsi pogoji Za nadaljnje delo in poslovanje temeljnih organizacij združenega dela in podjetja kot celote so torej osnovani vsi pogoji in določeni elementi, ki jih predvidevata ustava in zakon. S samoupravnim sporazumom o združitvi, s statuti TOZD in z drugimi skupnimi splošnimi akti, ki so jih TOZD sprejele, so urejeni notranji odnosi ter postavljene naloge, ki jih moramo izpolnjevati, da bodo izpolnjena določila ustave in zagotovljeno neposredno samoupravljanje kot temelj naše družbenoekonomske ureditve. S tem smo izpolnili tudi naloge, ki nam jih nalaga pismo izvršnega biroja predsedstva ZKJ in predsednika Tita. Verjetno bi bilo potrebno, da bi prek splošnega izobraževanja v podjetju, z organiziranjem raznih posvetov in seminarjev stalno spremljali izvajanje določenih nalog ter ugotavljali smotrnost notranje ureditve in sprejemali ali pripravljali predloge za utemeljene spremembe ali dopolnitve. Z. R. IPST in njegovi ma tudi TOZD Nizke gradnje Maribor. In kaj sedaj? Brez odlašanja moramo čimprej sesti za mizo, ugotoviti razloge za mlačnost, da ne rečemo celo mrtvilo, ki je bilo doslej prisotno pri uresničevanju nalog iz akcijskega programa stabilizacije. Res so dosedanjemu delu botrovali objektivni razlogi, (obravnava in podpis samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v GIP Gradis, razprave in sprejem statutov TOZD), istočasno pa moramo ugotoviti tudi subjektivne razloge za vsak predmet posebej. Uresničevanje APST ne more biti in ne sme biti izpostavjeno kot drugorazredna naloga. Pri izvajanju APST je nad vse pomembno, kdo je zadolžen za posamezne naloge, ter rok, do katerega mora biti posamezna naloga izvršena, Poleg javnega obveščanja v internih informacijskih sredstvih morajo o izvajanju APST razpravljati tudi na novo izvoljeni organi delavskega samoupravljanja v TOZD. Isto velja tudi za izvajanje APST sindikalnega odbora podjetja. Most nekaj dni pred otvoritvijo Litija: masi kiača 22. december je za prebivalce Litije in bližnje okolice vsako leto pomemben. Ta dan imajo namreč svoj praznik. Toda letošnji praznik je bil povsem drugačen. Mnogo bolj svečan in pomemben. In zakaj? Za svoj praznik so dobili Litijčani nov most, Most, ki bo rešil marsikatero »hudo uro«, pa tudi nesrečo, ki so bile na starem mostu vse pogostne j še. In k temu veselju in slavju občanov Litije smo prispevali tudi mi oz. TOZD GE Ljubljana, ki je most zgradila. Dobro leto po našem prvem obisku gradbišča v Litiji, ko je nad Savo nedaleč od starega litijskega mostu stal le oder za benoto stroj, nismo mogli verjeti, da bo že čez leto dni tu povsem drugačna podoba. Kljub večkratnim začetnim težavam z naraslo Savo, ko je nekajkrat odneslo oder za benoto stroj, so se naši delavci v Litiji zelo potrudili. Most so končali do roka, le asfaltna dela so se nekoliko zavlekla, to pa zaradi zamude komunalnega podjetja iz Litije, ki je na mostu polagalo vodovod. Toda za sam praznik je bilo vse nared, tako da je bil investitor povsem zadovoljen. Kot smo že v uvodnem sestavku o izgradnji mostu omenili, je most v celoti delo našega projektivnega biroja z ing. Jeršanom kot projektantom na čelu. Most je dolg 122 m in širok 13 m. Konstrukcija je nosilna prosto ležeča brana, katero sestavljajo montažni prednapeti nosilci na razstoju 1.75 m ter prečniki v četrtinah razponov Prečniki so liti na mostu samem, tako kot del plošče med vzdolžniki. Vzdolžniki so montažni. Višina konstrukcije s ploščo pa je 160 cm. Most ima dve krajni in tri vmesne podpore, med katerimi je razpetina 30.5 m. Pri tem velja omeniti, da segajo nekateri piloti opornikov tudi do globine 19 m. Tudi cestni priključki so že gotovi, tako da se promet odvija povsem drugače kot pred praznikom. Vsekakor je to velika pridobitev za celotno našo skupnost, ne samo za občane Litije. V podaljšku mostu pa se v elegantnem loku nad železniško progo razprostira litijski nadvoz. Nič manj pomemben kot most, predvsem za občane in industrijo, ki so »onkraj« proge. Vlaki na progi Ljubljana-Zagreb niso tako poredki, pa je potrebno zato dolgotrajno čakanje pred zapornicami. Ker pešci mnogokrat niso hoteli čakati, se je zgodilo na tem prehodu že kar precej nesreč s smrtnim izidom Tega od letošnje pomladi ne bo več. Takrat bo namreč gotov tudi nadvoz, Več o izgradnji pa nam je povedal vodja obeh gradbišč Alojz Gregorič in med drugim dejal: »Pri izvajanju del na nadvozu gre že za začetno dvomesečno zamudo, ko ni bilo gradbenega dovoljenja niti vseh ostalih soglasij za izgradnjo Poleg tega pa so k zamudi prispevale še večkratne redukcije toka že v septembru, kar je bilo zopet povezano z dobavo cementa, raznih profilov ipd. Poleg tega nam je zagodla še zgodnja zima, tako da ni mogoče asfaltirati nadvoza, Gradbena dela so skoraj končana, vendar bo vseeno potrebno počakati spomladansko otoplitev, Za kvalitetno asfaltiranje je potrebno vsaj + 10n C, Po svoji konstrukciji je nadvoz podoben mostu s prav tako štirimi polji razpona 30 m. Vsako polje ima 5 nosilcev, torej skupaj 20 vzdolžnih. nosilcev, Tudi ti so montažni, le da je bila montaža le-teh mnogo bolj zahtevna kot pri mostu. Omeniti moramo, da je del nadvoza v nagibu 8%, tako da je bio potrebno konstrukcijo za montažo dvigovati kar za 2.40 m in jo tako uravnovesiti. Praksa je glede na to, da je bil to prvi tak način montaže v nagibu, pokazala, da je bil to verjetno tudi zadnji, saj se ni obnesel. Poleg tega, da je nadvoz nekoliko krajši pa je tudi ožji, saj je njegova širina le 9 40 m « Most je končan, nadvoz bo tudi kmalu. Ostane le še zunanja ureditev in še eno prometno vozlišče v Sloveniji bo odstranjeno Ob koncu naj omenimo tudi to, da so se svečane predaje mostu udeležili tudi glavni direktor ing. Hugo Keržan. direktor TOZD GE Ljubljana ing. Stefan Mesarič, predsednik občine Litija in drugi visoki gostje. Nevarnega prečkanja železniške proge kmalu ne bo vec »GRADISOV VESTNIK« * Stran 8 so izvoljeni Na volitvah dne 10. decembra 1973 je bilo v organe samoupravljanja in v delavsko kontrolo izvoljenih 393 članov kolektiva. Od tega je bilo izvoljenih v delavski svet podjetja 56 članov, v delavske svete TOZD 284 ter v delavsko kontrolo 55 članov. Tako bo prihodnji dve leti upravljalo s podjetjem 216 delavcev raznih poklicev iz neposredne proizvodnje, 41 delovodij, 47 gradbenih in ekonomskih tehnikov, 1 diplomiran ekonomist, 12 uslužbencev raznih poklicev ter 21 gradbenih inženirjev. Če pravim, da bodo ti prihodnji dve leti upravljali s podjetjem, to še zdaleč ne pomeni, da bodo le oni imeli zadnjo besedo. Stvar je namreč v tem, da se prav z delegatskim sistemom spreminja značaj teh organov, ko so njihovi člani delegati, ki morajo biti v tesnem stiku s tistimi, ki so jih volili, da gre za delegacije posameznih TOZD, ki skupaj potem uravnavajo zadeve, ki so vsem skupnega pomena in interesa. 4. Branko Kompara, KV avtomehanik 5. Štefan Kuzma, VK ključavničar 6. Franc Nahtigal, KV kiepar 7. Bogomir Potočnik, VK varilec 8. Slavko Valentič, KV stavbni ključavničar 9. Branka Vrtačnik, SŠ strojepiska 10 Franc Šinkar, VK strojni ključavničar 11, Drago Turha, KV stavbni ključavničar 12 Ivan Žabjek, skupino vodja SPO Ljubljana Izvoljeni so bili naslednji: Delegati za DS podjetja TOZD GE LJUBLJANA 1. Alojz Turel, delovodja 2. Alojz Kepic, dipl. gr. ing. 3. Vili Štukl, dipl. gr. ing. TOZD GE LIO ŠKOFJA LOKA 1. Anton Demšar, vodja tesarstva 2. Franc Cegnar, ing. les stroke 3. Tomaž Prevodnik, delovodja TOZD GE KOPER 1. Rudi Novak, delovodja 2. Jože Geržina, gradbeni tehnik 3. Janez Nučič, dipl. gr. ing. TOZD KO LJUBLJANA 1. Slavko Jerman, delovodja 2. Janko Košir, obratovodja 3. Stane Pirc, VK ključavničar TOZD SPO LJUBLJANA 1. Janez Martinčič, vodja servisne delavnice 2. Ludvik Šnajder, sam. ref. za žerjave 3. Ludvik Šiftar, strojni tehnik TOZD GE RAVNE NA KOROŠKEM 1. Stanko Kostanjevec, gradb. delovodja 2. Edvard Bališ, inštruktor 3. Mijo Tkalec, delovodja TOZD GE CELJE 1. Ferdo Cvikl, gr. ing. 2. Franc Zupančič, gradbeni tehnik 3. Silvo Božič, gradbeni tehnik TOZD KO MARIBOR 1. Valter Masten, skupinovodja 2. Ludvik Rizmal, gos. fin. pomočnik 3. Florijan Vinkovič, VK stroj, ključavničar TOZD GE FRANKFURT 1. Anton Dejak, gr. tehnik 2. Drago Ohnjec. gr delovodja 3. Jože Štingl, gr. delovodja TOZD GE NIZKE GRADNJE MARIBOR 1. Mirko Zemljič, kadrovik 2. Alojz Krmek, str. tehnik 3 Ivan Keršič, kom. pomočnik TOZD GE JESENICE 1. Božidar Lukač, teh. pom. dir. TOZD 2. Viljem Zrim, delovodja 3. Stane Simeonov, vodja mehanizacije TOZD PROJEKTIVNI BIRO MARIBOR 1. Jože Klenovšek, dipl. gr. ing. 2 Daniel Supič, gr, tehnik 3. Magda Horvat, gr. ing. TOZD PROJEKTIVNI BIRO LJUBLJANA 1. Olga Češnovar, dipl. ekonomist 2. Toš Kitek, dipl. gr, ing. 3. Mitja Smole, višji tehnik TOZD OGP LJUBLJANA 1. Marjan Hočevar, ključavničar 2. Vlado Osolnik, vodja proizvodnje 3. Boris Pečenko, dipl. gr. ing. TOZD GE MARIBOR 1. Lado Janžekovič, gosp. fin. pomočnik 2. Franc Kosita:, dipl. gr. ing. 3. Oton Roškar, gradbeni tehnik TOZD LJUBLJANA OKOLICA 1. Ivan Kralj, gr. delovodja 2. Vinko Damjan, gr. tehnik 3 Janez Pemelj, gr. delovodja TOZD 2ELEZOKRIVNICA 1. Bruno Colovini, delovodja 2. Marija Fišer, obračunski tehnik 3. Ramo Šestan, KV železokrivec SAMOUPRAVNA SKUPNOST — SKUPNE SLUŽBE 1. Franc Marinčič, dipl. stroj. ing. 2. Lojze Cepuš. dipl. soc. del. 3. Mila Capuder, ing. org. dela UPRAVA STANOVANJSKIH IN STANOVANJ Delegati za delavske svete TOZD Koper 1. Aldo Blaževič, PK delavec 2. Marjo Močibob, PK strojnik 3. Muharem 1 mamovič, PK delavec 4. Josip Ribičič, PK delavec 5. Vlado Beletič, PK delavec 6. Marija Ogrin, PK servirka 7. Dulaga Šeperovič, PK delavec 8. Valent Valčič, PK delavec 9. Franc Božič, PK zidar 10. Hamdija Bunič, KV tesar 11. Anton Franderajh, VK tesar 12. Karel Flajtinger, delovodja 13. Jože Bagari, VK varilec 14. Jakob Medved, delovodja 15. Meho Alagič, KV betoner 16. Jože Gobina, PK strojnik 17. Ivan Biskup, KV tesar 18. Luka Nakič, VK potapljač 19. Edvard Fikon, VK zidar 20. Blaž Lipič PK zidar 21. Alenka Brozorič, blagajnik P • Ravne na Koroškem 1. Edvard Bališ, VK zidar 2. Karel Bedek, VK delovodja 3. Stanko Kostanjevec, VK delovodja 4. Karel Lang, VK tesar 5. Ludvik Rudolf, VK tesar 6. Bora Stamenkovič, vodja sektorja 7. Dragutin Horvat, KV tesar 8. Emil Lovenjak, skupinovodja 9. Ivanka Plesnik, likvidator 10. Jože Toplak, VK zidar 11. Ivan Plimen, KV tesar 12. Iršič Marica, betoner 13. Ivan Kuserbanj, KV tesar 14. Boris Škrubej, strojni referent 15. Franc Pogorelec, skupinovodja 16. Franc Turk, KV zidar 17. Sejfulah Mamič, KV tesar 18. Josip Mihoček, KV zidar 9 Ljubljana 1. Valent Petrič. VK zidar 2. Dragomir Božič, KV zidar 3. Franc Pehan, delovodja 4. Miha Kavka, gr tehnik 5. Martin Golnar, gr. tehnik 6. Karlo Beti, VK tesar 7. Štefan Pajtak VK zidar 8. Adam Kušen, KV tesar 9.. Mile Lacmanovič, VK tesar 10. Milan Podobnik VK tesar 11. Milko Lackovič. VK zidar 12. Ivo Kovačevič, PK tesar 13. Dušan Vasič VK tesar 14. Peter Kunstič, delovodja 15. Angela Duhovnik vodja obr. OD 16. Matija Marciuš VK zidar 17. Ras im Omeraševič. KV tesar 18. Štefan Kranjec, VK tesar 19. Alojz Semenič, VK tesar 20. Jože Jerman, VK ključavničar 21. Mirko Novak, skladiščnik 22. Bogomil Fumič. KV miner 23. Milan Krumpestar, KV tesar 24. Martin Plohl, VK zidar 25. Tomaž Zorman, VK tesar 26. Vladimir Zvonarek, KV tesar LIO Škofja Loka 1. Vinko Florjančič, VK žagovodja 2. Jože Ivanšek, VK delovodja 3. Milka Potočnik, šef knjigovodstva 4. Maks Bogataj, merilec lesa 5. Jože Cremožnik, delovodja 6. Kristina Mrak, KV tesar 7. Franc Rozman, KV tesar 8. Anka Trobec. PK mizar 9. Franc Debeljak, VK tesar 10. Ciril Cof, KV galerist 11. Jože Platiša, KV tesar 12. Milan Frelih, KV galerist 13. Lovro Eržen. PK tesar 14. Niko Pustavrh, KV mizar 15 Stane Jamnik, KV galerist 1. Jože Haramas, KV buldožerist 2. Pavel Peternel. KV šofer 3 Srečko Kraševec. VK šofer 4. Franc Špeh KV buldožerist 5. Franc Jug, KV nakladalec 6. Ivanka Žvab, tajnica ?E 7. Janez Tomšič, KV šofer 8. Jože Gradišnik, KV šofer 9 Franc Merhar, vodja priprave dela 10 Marija Maček pripravnik 11. Anton Bračun. KV bagerist 12. Jože Strojin, KV skupinovodja 13 Janez Kropivšek, KV žerjavist 14. Zdravko Zavadlal, strojni referent 15. Ernest Moser, glavni delovodja 16. Jože Bregar, ref. za vzdrževanje elektroopr. S Maribor 1 Alojz Botolin, dipl. ing. gradb. 2. Ciril Brusar. VK zidar 3. Stjepan Bukovec, KV tesar 4. Vehbija Cerič, VK zidar 5. Anton Dolenc, gr delovodja 6. Marjeta Durjava. ek tehnik 7. Gajšt Jakob, gr tehnik 8. Štefan Gjerek, gr. delovodja 9. Ignac Grabar, KV tesar 10. Lado Janžekovič, gosp fin. pom. dir. TOZD 11. Ivan Kapljič, KV tesar 12. Slavko Kermelj, VK tesar 13. Jože Kosi, VK zidar 14. Franc Kositer, dipl. ing. gradb. 15. Ignac Kuhar, KV zidar 16. Simon Lep, VK zidar 17 Oton Roškar, gr. tehnik 18 Anton Škerget, VK zidar 19. Mihael Škerlak, gr. tehnik 20. Franc Štuhec, gr, delovodja 21 Vinko Veit, gr. delovodja 14. Hočevar Marija. KV ključavničar 15. Jože Virant, KV avtomehanik 16. Anton Pavlek. KV mizar 17. Vera Bitenc, obračunski tehnik 18 Grum Ivan, sam. ref. za mehani- zacijo 19. Vlado Osolnik, vodja proizvodnje 20, Jože Sever, vodja nab. prodaj, oddelka • Železokrivnica 1. Ferid Sejdič, KV železokrivec 2. Blaž Cedilnik, gr. delovodja 3. Ilija Filipovič. KV železokrivec 4. Mustafa Bambič. VK železokrivec 5. K o jo Tesič. NK delavec 6. Mirko Milanovič. KV železokrivec 7. Anton Kajfež, vodja KSS 8. Ostoja Zupič. KV železokrivec 9. Milan Jevtič. PK železokrivec 10. Ivan Lukman, buldožerist 9 KO Maribor 1. Ciril Bratuša, VK klepar 2. Jože Sivka, skupinovodja 3. Marjan Gaberc, skupinovodja 4. Ferdo Raner. vodja delavnice 5. Peter Senekovič strojni ključaV' ničar 6. Anton Višner, KV strojni ključavničar 7. Drago Štefič, KV strojni ključavničar 8. Franc Tominc, vodja priprave dela 9. Valter Masten, strojni ključavničar 10. Ernest Galun, VK klepar 11. Andrej Merc, skupinovodja v delavnici 12. Krsta Grubač, skupinovodja 13. Alojz Vinko, KV special. varilec 14. Alojz Kozjak, KV strojni ključavničar 15. Anton Draksler, KV ključavničar 16. Ladislav Šipoš, KV ključavničar • Frankfurt 1. Cveto Blatnik, KV betoner 2. Anton Osvald, KV tesar 3. Albert Pavlin, gr delovodja 4. Aga Harbaš, KV tesar 5 Dragica Petričič, KV zidar 6 Ibrahim Porčič, KV zidar 7 Maksimihan Majžir, delovodj® 8. Ludvik Kmetec, delovodja 9. Janez Čeh KV zidar OGP Ljubljana KO Ljubljana 1. Janez Belec, VK kovinostrugar 2. Andrej Horvat, KV strojni ključavničar _ 3. Stane Kezele, skladiščnik 1. Drago Čergič, KV zidar 2 Anton Jereb KV betoner Jože Pižem, KV betoner Vili Ramozi, KV kovač Franc Horvat. KV zidar Simo Mičič, KV betoner Alojz Zver. gradbeni delovodja Martin Lončar, KV betoner Momir Jeftenič, VK železokrivec 10 Franc Luzar, VK voznik viličarja 11 Milan Pleša PK betoner 12 Franc Kovač, KV betoner 13. Jernej Fortuna, obratni električar 9 Celje 3. 4 5, 6 7 8 9 1. Ivan Hrnčič, skladiščnik 2 Milovan Grumič, KV zidar 3 Miha Jurše k. KV tesar 4 Jože Malgaj, gr ing 5, Ivan Hozmec, KV strojnik 6 Josip Mlinarič. KV tesar 7 Stanislav Sire, KV zidar 8 Pavel Polgar, skupinovodja v 9 Zvonko Marič, skladiščnik 10. Franc Langus, vodja obračuna OD (nadaljevanje na 5. str J HIŠ 1. Helena Žigon, sam. ref. pri USH Letošnji seminarji bodo v Portorožu. Na sliki pogled na več objektov, ki so jih zgradile naše enote Člani delavske kontrole TOZD GE LJUBLJANA 1. Frane Zelenko, KV šofer 2 Jože Rotar, dipl. gr. ing. 3. Franc Kalšan, VK zidar 4 Janez Šubeij, delovodja 5. Rudolf Koršič, skladiščnik TOZD GE RAVNE NA KOROŠKEM 1. Andrija Čuretič, referent OD 2. Karel Ficko, delovodja 3. Božo Vračar, VK tesar TOZD GE KOPER 1. Stojan Rutar, elektrikar 2. Egon Bož j ak, elektrikar 3. Karel Dragan, šofer TOZD KO LJUBLJANA 1. Stanko Bratušek, VK varilec 2. Peter Curk, VK kovinostrugar 3. Vinko Gričar, kalkulant 4. Ivan Žabjek, VK skupinovodja TOZD SPO LJUBLJANA 1. Rudi Kajba, strojnik 2. Oto Trobentar, šofer 3. Anton Zajc, kurjač TOZD LIO ŠKOFJA LOKA 1. Jože Tavčar, VK tesar 2. Maks Bogataj, KV miner 3. Franc Kržišnik, delovodja 4. Srečko Kuralt, glavni skla- diščnik TOZD GE JESENICE 1. Vlado Čelik, miner 2. Franc Polajnar, delovodja 3. Mile Zrnič, KV tesar TOZD NIZKE GRADNJE MARIBOR 1. Ivan Kos, delovodja 2. Rudi Horjak, gr, tehnik 3. Jožica Topolnik, ekon. tehnik 4. Lenard Zorko, KV zidar 5. Lovro Bašnec, delovodja 6. Rok Zadravec, ključavničar 7. Mijo Juras, miner TOZD PROJEKTIVNI BIRO MARIBOR 1. Jože Klelovšek, dipl gr. ing. 2. Mir« Kovačič, gr. tehnik 3. Slavka Majcenovič, teh, risar TOZD KO MARIBOR 1. Marjan Hernec, strugar 2 Stanko Mlakar, strojni tehnik 3 Janko Masten, klepar TOZD GE CELJE 1. Zdenko Vončina, gradbeni tehnik 2 Marija Polenik, upravnik doma 3 Anton Vuk, skladiščnik TOZD GE MARIBOR 1. Alojz Bunderla, VK železo-krivec 2. Alojz Lisjak, delovodja 3. Ludvik Miholič, VK delavec 4. Marjan Starovasnik, gr. tehnik 5. Franc Vrečko, ing. gradbeništva TOZD OGP LJUBLJANA 1. Franc Duh, inštruktor 2. Franc Kutnjak, betoner 3. Marko Primožič, ing. gradbeništva 4. Jože Rutar, KV zidar TOZD LJUBLJANA-OKOLICA 1 Osman Bilance, zidar 2. Vinko Plaslič, tesar 3, Edo Pahor, str referent 4 Stefan Žganec, zidar 5. Franjo Kru Seli, delovodja 1. Ljubo Kremenovič, VK tesar 2. Alojz Luksa, KV tesar 3. Franc Polajnar, gradbeni delovodja 4. Karolina Gerdej, gradbeni tehnik 5. Valentin Plemelj, gradbeni delovodja 6. Jože Zalokar, gradbeni delovodja 7. Janez Dimnik, gradbeni tehnik 8. Zdravko Ponjovič, KV tesar 9. Jožo Mijatovič, KV železokrivec 10 Franc Pogačar, dipl. gr, ing. 11 Aleks Potočki, glavni skladiščnik 12. Rado Rupnik, strojni referent 13. Dragutin Svečak, VK tesar 14. Vida Rozman, KV kuharica 15 Janez Oman, gradbeni delovodja 16. Marko Mabič. KV zidar 17. Mladjen Vranješ, inštruktor učencev 18. Ljuba Tarman, vodja , spl. in kadr. oddelka 19. Mile Zrnič, KV tesar 20. Pavla Trplan, čistilka 21. Vlado Čelik, VK miner Montaža tunelskih plošč na Dalmatinovi cesti v Ljubljani • Nizke gradnje, Maribor 1. Anton Domanjko, gr. delovodja 2. Ivanka Golob, gr. tehnik 3. Boško Surla, ključavničar 4. Andreja Černivec, gradb. tehnik 5. Ludvik Vesel, gr. tehnik 6. Dušan Škorjanc, gr. tehnik 7. Alojz Vogrinec, KV železokrivec 8. Boris Škreblin, gr. tehnik 9. Martin Horvat, gr. delovodja 10. Slavko Kovačič, gr. delovodja 11. Lovak Franc, gr. tehnik 12. Janez Hladen, strojni tehnik 13. Jožica Topolnik, ekon. tehnik 14. Mirko Skribe, ing gradbeništva 15. Nežka Kramarič, ekon. tehnik 16. Erika Bošak, adm. tehnik 17. Avgust Majcen, betoner 18. Srna jo Ramulič, tesar 19. Drago Draganič, tesar 20. Stjepan Zupanič, tesar • Samoupravna skupnost — Skupne službe, Svet centrale 6 Jože Željko, delovodja 7 Branko Blaži, skladiščnik 8 Marija Kukavica, gr. tehnik 9. Vid Pantoš. strojnik 10 Stjepan Cižmešija, tesar 11 Nedo Dakič, strojnik 12 Safet Serizovič, tesar 13 Remzo Jusič, zidar 14 Svetozar Bjelajac, zidar 15. Stjepan Goričanec, zidar 16. Josip Cahun. strojnik 17. Jože Ficko, tesar 18. Jože Mežnarič, tesar 19. Satih Ahmetaj, delavec 20. Savo Brankovič, zidar • Jesenice 1. Ignac Brenčič, dipl. gr. ing. 2. Lojze Cepuš, pomočnik dir. KSS 3. Milan Galič, samostojni konstrukter 4. Marija Hribar, šef knjigovodstva 5. Jurij ing, Jamnik, programer IBM 6. Marinka Kačar, vodja finančnega poslov, s tujino 7. Vinko Koleto, raziskovalec gradb. tehnologije 8. Matija Krnc, višji gradb. tehnik 9. Milka Marc-Kloboves, samostojni pravni referent 10. Jovo Milanovič, KV skladiščni delavec 11. Marjana Pečaver, analitik (nadaljevanje s 4. str.) 11. Demal Softič, KV tesar 12 Slobodan Panič, KV tesar 13. Bela Benko, KV tesar 14. Daniel Kokol, KV tesar 15. Peter Gašperovič, KV tesar 16 Milan Rek, skupinovodja 17. Antonija Sinček, snažilka 18. Nedeljko Šišarica, KV železokrivec 19. Ivan Jazbec, KV strojnik 20 Ivan Irner, delovodja 21. Vladimir Prosenik, gr. tehnik 22. Stane Mesareč, gr. tehnik 23. Stane Žalik, skupinovodja 24. Rajko Dabič, KV tesar 25. Srečko Barukčič, KV tesar 12. Ivan Pergar, statistik 13. Nuša Piškur, tajnica glavnega direktorja 14. Janez ing Pogačnik, samostojni tehnolog I. 15. Pavel Satler, vodja nabave po vrstah materiala • Ljubljana okolica 1. Niko Burnik, dipl. gr ing. 2. Vinko Damjan, gr tehnik 3. Ivan Kralj, gr. delovodja 4. Nada Suljič, tajnica 5. Jože Horvat, vodja delavnice SODOBNI PREGOVORI 1. Ce hočeš star si odpočiti, se moraš tega mlad učiti. 2. L-.-ega čaka polna skleda, pridni lahko v prazno gleda. 3. Nit: enkrat ne da, kdo. dosti ne ima. 4. Ce čas je danes v resnici zlato, za delo ga nihče trošil ne bo. 5. Mnogi delajo, kot bi morali jutri umreti, zaslužijo, kot bi hoteli večno živeti. 6. Je osei šel včasih le enkrat na led, danes se drsa. Res čuden je svet. 7. Kdor se z volkom brati, mora z njim tudi spati. 8. Kdor se znajde, srečo najde kdor je klada, tisti pada 9. Kredit na kredit raskošna palača, dinar na dinar slaba pogača 10. Sklepe znajo hitro storiti delanja pa brez skrbi odložiti. Skupina upokojencev v Mariboru V skladu z 2., 13. in 25. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v GIF Gradis ter sklepa XXII. seje upravnega odbora centra za izobraževanje GIF Gradis RAZPISUJEMO v zimski sezoni 1973 74 naslednje tečaje in seminarje: I. TEČAJI ZA GRADBENE POKLICE: a) Za kvalificirane zidarje Tečaji bodo organizirani v Ljubljani, Celju in Mariboru Začetek tečaja: 7. 1, 1974 b) Za kvalificirane tesarje Tečaji bodo organizirani v Ljubljani, Celju in Mariboru Začetek tečaja 9. 1. 1974 c) Za kvalificirane železokrivce Tečaji bodo v Ljubljani in Mariboru Začetek tečaja 11. 3. 1974 v Ljubljani in 9. 1. 1974 v Mariboru POGOJI ZA SPREJEM: — 2 leti praktičnega dela na delovnem mestu polkvalificira-nega ali priučenega delavca — da je starejši od 18 let — da ima priporočilo TOZD v kateri je zaposlen Teoretični del tečaja obsega 215 ur. Praktični del pa 1556 ur, oziroma polaga kandidat po 8 mesecih praktičnega dela v TOZD, zaključni izpit za kvalificiranega delavca ustrezne stroke. II. TEČAJI ZA VISOKVALIFICIRANE DELAVCE Tečaji bodo v ZIC v Ljubljani in trajajo 12 tednov. Pričetek tečajev: a) za tesarje 7. 1. 1974 b) za zidarje 4. 2. 1974 POGOJI ZA SPREJEM: — najmanj 5 let praktičnega dela na delovnem mestu kvalificiranega zidarja ali tesarja — opis dosedanjega dela in priporočilo TOZD III. TEČAJI ZA STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACIJE a) Težka gradbena mehanizacija (bager, buldožer) Začetek tečaja: 7. 1. 1974 in 11. 3. 1974 Vsi tečaji bodo v Ljubljani v ZIC in trajajo 8 tednov POGOJI ZA SPREJEM: — Kvalificirani delavec strojne ali sorodne stroke — Zdravniško pregledan od pooblaščenega zavoda za zdravst- veno in tehnično varnost — da je starejši od 18 let — da predloži potrdilo o dosedanjem delu in priporočilo TOZD ter da ima vsaj 500 ur praktičnega dela. Za strojnike brez prakse se tečaj podaljša za 15 dni. b) Tečaji za žerjaviste in voznike avtodvigal 1974, za strojnike avtodvigal pa 6. 5. 1974. Vsi tečaji bodo v ZIC v Ljubljani. POGOJI ZA SPREJEM so isti kot pri strojnikih težke mehanizacije. Za strojnike brez prakse bo organiziran poseben tečaj, ki se prične 11. 2. 1974. IV. TEČAJI ZA GRADBENE POKLICE — OZKI PROFILI a) Tečaji za priučene zidarje Začetek tečaja 7. 1, 1974 b) Tečaji za priučene tesarje Začetek tečaja 7. 1. 1974 c) Tečaji za železokrivce Začetek tečaja 9. 1. 1974 Tečaii za priučene zidarje, tesarje in železokrivce bodo I.iub- POGOJI ZA SPREJEM : — da ima kandidat najmanj 1 leto zaposlitve na delovnem mestu polkvalificiranega delavca v stroki — da ni mlajši od 18 let . — da ima priporočilo TOZD o svojem dosedanjem delu in uspehih Kandidati bodo imeli 190 ur teoretičnega dela ler 1042 ur praktičnega dela v TOZD pod vodstvom inštruktorja d) Tečaji za GD in ltonzolna dvigala Tečaji trajajo 10 dni in se organizirajo po potrebi e) Tečaji za strojnike lahke gradbene mehanizacije Tečaji bodo v ZIC v Ljubljani in trajajo 8 tednov Začetek tečajev 7. 1. 1974 in 11. 3. 1974. POGOJI ZA SPREJEM: — sposoben gradbeni delavec, ki ima veselje do strojne stroke — da ni mlajši od 18 let — da ima priporočilo TOZD f) Tečaji za signaliste bodo organizirani po potrebi V. TEČAJI ZA INŠTRUKTORJE UČENČEV Začetek tečaja 11. 3. 1974 in traja 8 tednov POGOJI ZA SPREJEM: — poklicni delavci s 5 letno prakso in opravljeni izpit za VK delavce, skupinovodje, ali pomožni delovodje da predloži priporočilo TOZD ter opis dosedanjega dela. Poleg razpisanih tečajev bodo organizirani še: — Tečaji za tehnično strokovni kader — za skladiščnike — za tajnice — za vodje kadrovsko socialnih služb — za novo izvoljene člane delavskih svetov — za sindikalne in mladinske funkcionarje — za člane Zveze komunistov — za vodstveni in vodilni kader — za elektrikarje — za voznike viličarjev — za varilce. Prošnje za sprejem v razne tečaje in seminarje se vlagajo prek kadrovsko socialnih oddelkov v temeljnih organizacijah z ru-ženega dela (TOZD). Dokler bo obstajal Gradis Maribor, tako dolgo bomo vsako leto vabili naše upokojence V četrtek dne 19. 12. 1973 se je v Gradisovi restavraciji v Mariboru zbralo 135 bivših delavcev upokojencev. Na tradicionalno novoletno srečanje jih je povabila osnovna organizacija sindikata. Ob kozarčku dobre kapljice in kosila, kot ga znajo skuhati le mariborske kuharice, se je obudila marsikatera misel in orosilo oko, ob ponovnem srečanju starih prijateljev. Da, prijetna in potrebna so takšna srečanja. Upokojence je v imenu celotnega kolektiva pozdravil direktor TOZD ing. Borut Maister. V izredno lepih in vzpodbudnih besedah je orisal sedanje delo in uspehe TOZD Maribor, ob zaključku svojega govora, pa dejal: »Dokler bo obstojal Gradis Ivan Mahnjec Mariboru, tako dolgo bomo vsaj enkrat na leto vabili naše upokojence.« Buren aplavz, topel stisk roke, je razpoloženje še povečalo. Za prisrčen sprejem se je v imenu upokojencev zahvalil Ivo Mahnjec, ki je sestavil tudi pesmico, ki jo objavljamo v celoti. Vedno znova se človek veseli, da na stara leta pozabljen še ni. To je res lepo, res lepo od vas, da niste pozabili na nas! Na vas, ki smo nekoč na viharnem stali in svoje moči »Gradisu- dali, to ni nam žal, ponosni smo na vse, kar danes doživljamo! Greš tako mirno na sorehod, in kamor gledaš vsepovsod na vsakem oglu, mrgoli na novih zgradhih Gradisovci. Če tako gledajoč stojiš. _ v mislih vodstvo ti častiš! Gigantsko delo in skrbi perfekten štab, čez tega ni! Kozarce sem in zdaj izpi, naš Gradis, vodstvo, naj živi! In prav srčna hvala za vabilo za jesti, piti in plačilo in skupaj glasno kličemo: stokrat hvala in živijo! Lepa in človeška misel Gradisovega mariborskega kolektiva, saj svojih sodelavcev, pa če tudi niso več aktivni, nikoli ne pozabijo. Tovariši, hvala Vam! Pogovarjal sem se z mnogimi upokojenci ter vsem zastavil isto vprašanja, kaj dela, kako se kot upokojenec počuti, ter kako gleda na današnje srečanje. Moram priznati, »fantje od fare so«, vsak si je našel svojega konjička in nikogar ni med njimi, ki ne bi doživljal polnega življenja, še celo premalo časa imajo Vsi kot eden. pa so neizmerno srečni, da vezi, ki so jih desetletja, kovali s svojim delom niso popustile. Hvala vam. so dejali in vsem delavcem: Gradisa zaželeli" »Srečno Novo leto 1974«, Moj konjiček je bilo delo Franc Veiksler — Počitek, kakšen neki. Zato ni časa. 2e prej je bil moj konjiček delo in takšen sem tudi danes. Čez dan obdelujem vrt in gojim vrsto različnih cvetlic. Popoldan in zvečer pa sestanki in koference. Sem predsednik krajevnega odbora Kidričevo, odbornik krajevne skupnosti, aktiven član društva upokojencev, delegat stanovanjskega podjetja in skratka nikoli mi ni dolgčas. Srečen sem. da Gradis ni pozabil na nas. kot tudi mi ne bomo. Rad bom prihajal na takšna srečanja, do- Franc Veiksler kler bom le mogel hoditi. In pokojnina? 987.— dinarjev, veliko ni. toda živi se. Se sreča, da so otroci že preskrbljeni. Kuham za 4-člansko družino Julijana Bobič — Upokojenka sem že od leta 1970, in ta tri leta so minula kot bi mignil, 830,— imam pokojnine, in moram reči, kar zadovoljna sem. Za veselje imam malo vnukinjo in zdi se mi, da sem se zopet pomladila — pa še res je, škoda, da nam ni poslala svoje slike. Sindikalni organizaciji, za današnji prijeten dan, najlepša hvala. Ivan Bezjak Večina naših delavcev je bilo invalidsko upokojenih Ivan Bezjak — Naš poklic je težak. zato tudi toliko predčasnih upokojitev. »Kaj delam sedaj, vprašate?« Isto kot prej. Tesarski poklic je povsod zaželen, še posebno na deželi, ko je treba vedno kaj popraviti in tudi na novo zgraditi. Mislil sem, da bom v pokoju lahko počival, ali ti ne dajo miru. Končno pa. delati moraš do smrti, in nrav je tako. Današnje srečanje pa je prav prisrčno in zelo sem počaščen, da ste me povabili. Prijetno sem bil presenečen Franc Trojner — Verjeli ali ne, prijetno sem bil presenečen, ko sem prejel vabilo na današnjo slovesnost. Veste, to mi veliko pomeni, saj sem bi! pri Gradisu le skromen delavec. Temu primerna je tudi moja pokojnina. Kar 550 dinarjev mi vsakega prvega našteje na roko. In kaj sedaj delam? Veliko ne morem, pasem krave, popravljam orodje in.opravljam lažja hišna dela, torej dolgčas mi ni. Predčasno v pokoj Maks Vrbančič — Čeprav bi še rad delal, sem moral predčasno v pokoj. Komaj 20 let imam delovne dobe. Po poklicu sem bil kvalificiran zidar — saj veste, kako je v gradbeništvu vedno na, prepihu, danes pa me noge že težko nosilo. Pokojnino imam še kar lepo. 970 dinarjev, vendar pa za nas upokojence cene vse prehitro rastejo. Za današnje srečanje pa najlepša hvala. Sveti Peter v pokoju Albin Vnuk — eden izmed redkih, ki vsaka štiri leta obhaja svoj rojstni dan. Rojen je namreč 29. februarja. 74 let ima že na »grbači«, pa izgleda kot mladenič. Še predno sva začela pogovor, mi je povedal kar štiri dobre vice. Naj- Albin Vnuk bolj mi je ugajal tisti o svetem Petru — toda zapisati ga pa ne smem. »Kam pa kam« je zadnjič srečal nekega soseda. »Oh, od davi iščem posojilo za nakup avomobila, pa nikjer srca nikjer duše, nikjer človeka, ki bi mi ga dal. No, če boš posojilo iskal med upokojenci, ne boš nikoli prišel do avtomobila,« sem mu odvrnil. Štirje Gradisovci iz ene družine Alojz Polanec — Leta 1958 sem prvič prestopil prag vaše hišo in ponosen sem na to. V podjetju so se izučili tudi moji sinovi — žal mi je eden umrl pri prometni nesreči Pri Gradisu sem bil zelo zadovoljen. Če bi mi danes kdo dejal, da naj se vrnem na delo. bi to takoj sto- ril. Lepi spomini me vežejo na Gradis, in ponosen sem na objekte, ki smo jih skupno gradili, še posebno na Impol v Slovenski Bistrici, .-.jer sem bil od vsega začetka. Danes imam 1070 dinarjev-pokojnine in še kar dobro izhajamo. Letos sem ustrelil srnjaka in srno Vinko Trafela — že naslov pove da je Trafela dober lovec. 36 let že hodi po zelenih gozdovih. Kot. upokojenec ima še mnogo več časa, zato; ni nič čudnega, če je letos že ustrelil srno in srnjaka. »Dela mi tudi doma ne zmanjka,« je dejal " »Za .današnji prelepi dan 'pa v Gradisovem Vestniku napišite, da nam je bilo leno in hvala vsem, ki so organizirali današnje srečanje. Maks Kirbiš Gradis je dobra »firma« d.i moja sinova sta v Gradisu, je še Maks Kirbiš — Kaj pravijo ore- : pristavil, bivaki naše vasi. Vsako leto te vre- In doma? Delam vse od kraja, sem bije na srečanje upokojencev? No, gospodinja, perica , , . Žena je bolna, to morajo biti zares dobri ljudje in V življenju je pač nekakšen red, ki dobra, »firma«. Res. Gradis je dobra mu ne moreš izbegniti — končno pa »firma« jim ponosno odgovorim. Tu- od dela živimo. Najprej je vse povabljene pozdravil direktor ing. Borut Maister 1 Mize so bile dobro založene Želimo še več takšnih srečanj Alojz Polanec Nasmejani obrazi ob koncu srečanja VlovolelM žd\z naših delavca/ šim delavcem tu v Mariboru veliko sreče in zdravja.« IVAN ZAMUDA, strugar v KO Maribor: Človek ima vsako leto tisoč in tisoč želja, nekatere kmalu ugasnejo, nekatere se uresničijo, nekaj pa je takih, ki nas spremljajo skozi vse leto. Eni si želimo zdravja, drugi denarja ali pa lepe počitnice, odvisno pač od tega, kaj kdo najbolj potrebuje. In ravno dnevi ob Novem letu so tisti najbolj pravšni čas, ko razmišlja mo o sto malih rečeh, ki naj bi nas čakale v novem letu in o teh smo se pogovarjali z našimi delavci. Tako so pripovedovali: GABRIJEL LIPIČ: »Sem že star Gradisovec — v 17 letih sem oblezel že marsikatero gradbišče, zato je čisto razumljivo, da se moje želje za kot je sedaj. Seveda bomo delali, kolikor se bo dalo, zato pa tudi želim, da bi bil v naslednjem letu zdrav, to pa želim tudi vsem so- Gabrijel Lipič Milan Dragomirovič novo leto navezujejo na podjetje. Tu pri Gradisu sem že navajen in mislim tudi ostati, zato si v letu 1974 želim, da ne bi bilo slabše kot letos, tudi zaslužek naj bo vsaj tak delavcem. Rad bi, da tudi mojo družino ne bi doletela nobena nadloga.« MILAN DRAGOMIROVIČ: »Vsem svojim sodelavcem tu v Celju in Nova vodstva Med prvimi, ki so izvolili svojega novega predsednika, je bil delavski svet gradbene enote v Celju. Namesto prejšnjega Marjana Adamiča je to dolžnost prevzel ing. Jože Malgaj. Ko smo govorili o delu, ki ga je prevzel novi delavski svet, nam je sedanji predsednik povedal, da bodo nadaljevali delo po programu starega. Med glavnimi nalogami tega programa je spremljanje problematike poslovne enote Obravnavali bodo še naprej predloge gospodarskega načrta enote in na podlagi tega bodo tudi sprejemali letni plan. Spremljali bodo poslovanje enote in to tudi analizirali ter tako našli rešitve za določene probleme, ki obstojajo. Pri obravnavanju poslovnih uspehov te TOZD bodo seveda morali paziti tudi na izpolnjevanje obveznosti, ki jih enota ima, saj bo le tako poslovanje resnično uspešno. Volilna komisija za volitve v delavski svet v TOZD LIO Škofja Loka Volitve članov delavskega sveta v centrali ostalim Gradisovcem želim, da bi novoletne praznike kar najlepše preživeli. Za drugo pa želim, naj ostane tako kot je, da le ne bo slabše. No ja, zaslužek bi tudi lahko bil v naslednjem letu kaj večji. Zase si želim, da bi mi šlo vse po sreči, da bi bil zdrav. Tako želim tudi celotnemu Gradisovemu kolektivu.« STANKO ŠTUHEC, VK zidav na gradbišču hotela pod Pohorjem: »Za leto 1974 si želim, da bi bil zdrav in bi lahko delal. Tako je tudi zaslužek siguren. Zaenkrat pri Gradisu ni slabo, no, lahko pa bi novo leto prineslo tudi boljše plače, saj vsi vemo. da nam ni nikoli zadosti. Za moje »privatno« življenje pa si želim, da bi čim prej spravil hišo pod streho. Sicer pa mislim, da bomo naslednje leto tudi kar dobro prestali, če bomo le imeli dosti dela in če bomo složni.« IRMA MOGE, kuharica v samskem domu v Mariboru: »Pri Gradisu sem že trinajst let in v tem času sem bila kar zadovoljna, zato tudi moje želje za naslednje leto niso kaj posebnega. Želim le, da bi bilo vsaj tako dobro, kot je bilo do sedaj in ne slabše. Tudi jaz si želim, da bi imeli v Gradisu dosti dela in bi bili tudi mi potem brez skrbi.« ŠTEV AN JAZIC iz Donjih Petrovičev že tretje leto hodi po naših gradbiščih. Kot PK delavec za novo leto želi vsem članom kolektiva, da bi bilo še naprej tako uspešno in da bi imeli dovolj dela. Poleg tega želi, da bi malo bolje skrbeli za delavce, saj niti za hrano niti za stanovanje ni najbolje urejeno. Seveda pa si Valter Masten To je le nekaj največjih nalog, ki so si jih zadali člani delavskega sveta, te pa spremlja še cel kup drugih, ki se bodo pojavljale, ki pa jih bo treba tudi reševati. Tudi v kovinskih obratih v Mariboru so si izbrali novega predsednika delavskega sveta, To je Valter Masten in že takoj drugi dan po izvotlitvi smo ga poprosili, da nam je povedal nekaj besed o svojem bodočem delu na tej funkciji: »Novi predsednik sem komaj prvi dan in se pravzaprav še nisem navadil na to spremembo, Nasplošno pa mislim o delu delavskega sveta, da bo nadaljeval z reševanjem problemov, ki jih je reševal tudi stari delavski svet. Rad bi, da bi vsi člani aktivno delali, pa ne samo na sejah, ampak tudi v samem kolektivu med zaposlenimi. Sproti naj bi spremljali vse probleme in jih potem prenašali na naše seje, kjer bi jih reševali. Posvetiti bomo morali dosti pozornosti pripravi sej, da bodo namreč materiali za posamezne točke dnevnega reda na voljo članom že precej časa pred sestankom, ker bodo le tako potem znali o problemu razpravljati. Naš delavski svet se bo moral najprej spoprijeti s problemi razširitve obrata. Sicer pa smo tudi v preteklem obdobju dosti razpravljali o tem. Treba pa bo misliti tudi na proizvodni program; razširili ga bomo z nekaterimi novimi proizvodi. Z razširitvijo obrata bomo morali posodobiti tudi organizacijo dela in sam proizvodni proces. Zaenkrat to še ni mogoče, ker nimamo dovolj prostora. Komaj čakamo, da bomo začeli zidati novo halo, šele potem bomo res lahko zadihali.« tako kot vsi ostali želi tudi to, da bi bili tudi OD malo višji Sicer pa je v Gradisu zadovoljen, saj pravi, da v drugih organizacijah ni nič bolje. Zato bo tudi ostal še nekaj časa. Do prihodnjega novega leta pa prav gotovo. Stevan Jazič LENČKA MIHALIČ; servirka v menzi samskega doma v Mariboru: »Prav za novoletne praznike nimam kakšnih posebnih želja, saj bom silvestrovala kar doma. Upam, da bo vseeno prijetno. Za celo leto vnaprej pa želim, da bi naše podjetje imelo dovolj dela, saj ga bomo tako tudi mi potem imeli. Tudi denarja, upam, da bo zadosti, vsaj tako kot letos. Za novo leto želim vsem v Gradisu, predvsem pa na- »Gradisov sem že od leta 1945, zato so tudi moje novoletne želje vezane predvsem za podjetje. Zaenkrat se mi sicer zdi, da je pri nas vse v redu, smo veliko podjetje, Ivan Zamuda imamo dosti znanih strokovnjakov, s katerimi složno delamo. Zato bi radi, da bi bilo tako tudi v naslednjem letu. Za naš obrat pa si želim, da bi čimprej dobili nove proizvodne prostore, ki jih že toliko časa čakamo. Moje osebne želje pa so tudi nekoliko vezane na podjetje — rad bi, da bi bil tudi naslednje leto zdrav in bi se tako lahko še naprej ukvarjal s športom in TRIM, ki je v našem obratu precej razvit.« Predstavljen tudi sistem NOE V okviru izbora za sistem stanovanjske izgradnje je razvojno-organizacijska služba kot drugega izdelovalca opažev povabila predstavnike znane nemške firme NOE. Najprej so se nam predstavili z običajnim sistemom stanovanjske izgradnje, ki jo izvajajo s tako imenovanimi opaži NOE-combi-70. Sestavni element teh opažev so železni NOE combi nosilci in lesena plošča kot obloga opaža. Prednost teh opažev je predvsem v tem, da je dovoljen betonski pritisk kar 6 M p/m2. V kombinaciji z železnim profilom NOE-combi-lO in z nosilci NOE-com-bi-20 so možnosti uporabe teh opažev p[*hktično neomejene. Opaži se lahko sestavljajo tako po višini in širini. Pri tem je pomembno predvsem pritrjevanje opaža, saj je potrebno le na vsakih 2,25 m2 površine opaža. Poleg opažev za vertikalne stene obstoja tudi posebni opaž za strop. Le-ta se postavlja na posebne pomične konzole, ki jih že prej postavimo na določena mesta. Tako dobimo lepo oblikovano stropno ploščo brez vmesnih fug. Take opaže do velikosti 12 m globine. 8 m širine nato žerjavi premeščajo iz polja v polje s pomočjo račjega kljuna. Poleg teh standardnih opažev, ki jih lahko dobimo v treh velikostih, firma NOE razpolaga tudi s specialnimi opaži za kombinirano gradnjo, opaže za okrogle stebre opaže za opornike in pa univerzalni železni opaž. V drugem delu so nam predstavniki firme NOE predstavili tunelski opaž. Po zunanjosti je ta opaž skoraj povsem enak dvema pol tuneloma sistema OUTINORD. Tudi pri tem zasledimo zunanjo jekleno površino debeline 3 mm o*> straneh in 4 mm na stropnem delu, le oporna rebra- sta konstrukcija se nekoliko razlikuje. Sistem demontaže enega tunela je na prvi pogled dokaj enostaven, saj se stropni del tunelskega opaža s posebnim vitlom povsem loči od že zabetonirane plošče. To omogočajo premične »škarje«, ki so tudi dobro konstruirane. Seveda pa je glede na velikost in težo otežkočen predvsem transport iz celice v celico. Do nedavnega uporabljajoči račji kljun se ni uveljavil, saj zmanjšuje zmožnost žerjava zaradi lastne teže, zato uporabljajo v te namene jeklene vrvi. Tudi tu so poleg jeklene konstrukcije še naprave za ogrevanje, ki omogočajo hitrejšo gradnjo. Ciklus priprave betoniranja, ogrevanja je tudi tu, kot pri OUTINORD. enodnevni. Predstavili sta se nam torej že dve znani firmi izdelovalcev opažev. Vsak sistem ima prav gotovo svoje prednosti. Nedvomno pa so vsi ti sistemi opažev izdelani za velikoserij-sko stanovanjsko oz. industrijsko izgradnjo. Ob koncu velja še omeniti, da smo si ogledali tudi zanimiv film montažne stanovanjske gradnje IMS Žezel j, ki se je zelo uveljavil tako doma kot tudi v tujini. Čeprav gre za montažno gradnjo, pa z prednapetim betonom dosežemo zadostno trdnost zgradbe. Se celo več. Konstrukcija je mnogo bolj elastična in odpornejša proti potresom. Zato je tak način predvsem priporočljiv za sez-mična področja. Torej ni slučaj, da je ves novi stanovanjski del Banja Luke zgrajen po tem sistemu. mk Sestavljeni opaži NOE-combi-70 Večja skrb z Kadarkoli smo omenjali skrb za standard naših zaposlenih, je bila ena poglavitnih tem tudi skrb za prehrano in stanovanje naših ljudi. Ponekod so to uredili dobro ali vsaj primerno, drugod pa ne in moramo priznati, da naši Celjani včasih niso bili na najboljšem glasu glede reševanja teh problemov. Danes je nekoliko drugačna slika tudi v Celju. Našim delavcem je na voljo samski dom, kjer je prostora za 150 ljudi. Dom je lepo urejen in vzdrževan stanovalci pa imajo v njem urejeno tudi klubsko sobo, kjer se zadržujejo čez dan. V zadnjem času so pripravili tudi bolniško sobo, kjer leže bolni, da s svojo boleznijo ne motijo sostanovalce, pa tudi sami so tako v miru. Ostali del zaposlenih je nastanjen v stanovanjskih barakah, od koder pa jih bodo sedaj nekaj preselili v blok malih stanovanj, ki smo ga končali ravno ta mesec. Tam bosta Gradisovim delavcem na razpolago dva nadstropja, v obeh pa se bo lahko nastanilo 100 naših ljudi Ta stanovanja so za celjski Gradis prav gotovo velika pridobitev. s tem pa bodo tudi dokazali, da jim naši delavci niso deveta briga. Kako pa kaj v Celju skrbijo za prehrano zaposlenih? Malico imajo organizirano v različnih menzah v mestu: gostinskem podjetju »Ojstrica«, samopostrežni restavraciji Gaborje in v »Pošti«. Malico podjetje regresira s 60 dinarji, prav tako pa doda nekaj tudi k ceni kosila in večerje (kosilo stane 10 din večerja pa nizirano malico v rudniku lignita. V sosednjem Šoštanju jim malico pripravlja edino gostinsko podjetje, ki je tam, zato pa pravijo, da je hrana tudi tem razmeram primerna: neustrezna namreč. N. G. Samski dom v Celju je velik, vendar še vedno premajhen za vse naše delavce celjske enote 7 din). Tako je na gradbiščih v mestu Celje, v Velenju pa imajo orga- laino za fllill loku malih stanovanj v Celju imamo tudi mi dve nadstropji Zadnjič, ko smo bili v Celju, smo tam povprašali kako imajo urejeno prehrano za delavce in tako smo se tudi ob obisku v Mariboru pozanimali, kako skrbijo za lačne želodce naših delavcev. Pa so nam tako povedali: »Sedaj se v naši menzi tu v samskem domu hrani 400 ljudi. To se pravi, da smo kar velika »gostilna«. Naši delavci imajo na voljo zajtrk, malico, kosilo in večerjo. Z zajtrkom si postreže vsak sam, ker je treba na delo v zgodnjih urah in tudi ob istem času ne odhajajo. Zjutraj lahko jedo kavo ali čaj. zraven pa kruh. Cena tega obroka je 2 dinarja, zato je tudi bolj pičel. Malico pošiljamo na vsa gradbišča tu v Mariboru, pa tudi v Ruše in na avtocesto (delavcem gradbene enote Maribor) To so enolončnice, precej izdatne in delavci so kar zadovoljni z njimi. Cena malice je 3 dinarje. Tudi kosila pošiljamo na tista gradbišča, kjer delajo tudi popoldne, drugače pa delavci jedo tukaj v menzi. Cena tega obroka je 8 dinarjev. Trudimo se da bi bila naša hrana dobra in da bi je bilo dovolj. Pri hrani naših delavcev res ne moremo gledati na dobiček, saj je naša poglavitna skrb, da so vsi siti. No. še o večerji: njena cena je 5 dinarjev. Pri sestavljajnju jedilnika in nabavljanju hrane izkoristimo vse možnosti. No, z nabavo pravzaprav nimamo nobenih težav. Pa tudi sami smo marsikaj konzervirali, tako da imamo na zalogi lastno kislo zelje, repo, srpsko solato, vloženo papriko itd. Ostalo kupimo Jedilniki so raznovrstni. naj vam povemo nekaj jedi kosilo z juho s fridelini, grahovi kotleti, pire krompir zelena solata in kruh: večerja s piščančevo obaro, čajem in kruhom: za malico pa smo na primer imeli danes kislo zelje, mešano s fižolom in hamburško slanino. Skušamo oač jedi pripravljati tako, da so vš»č večini delavcev in kar pohvaliti se moramo, da ni bilo kakšnih pritožb.« Pod Pohorjem gradimo bolel Pohorje nas Gradisovce že pozna: iali smo pa tudi hotel Bellevue ob s svojimi stroji naselili ob spodnjo tam imamo svoj počitniški dom, de- gornji postaji žičnice. Sedaj smo se postajo, kjer raste nov hotel. Gra- Ko so začeli izkopavati za temelje, so imeli na gradbišču kmalu kar malo jezerce diti smo ga začeli v septembru 1973. Hotel bo B kategorije in bo imel 60—80 ležišč. 20 sob bo dvoposteljnih, 20 sob enoposteljnih, vse pa bodo imele kopalnice in stranišča. V samem objektu bo še snack bar restavracija s kuhinjo 4-stezno kegljišče in savne. Hotel bo 4-etažen in narejen v planinskem stilu, da s svojim izgledom ne bo motil okolice. S tem objektom se pravzaprav začenja izgradnja turističnega centra na Pohorju. V drugi fazi gradnje je predvideno tudi letno kopališče in tenis igrišče. Investitor je hotel Turist iz Maribora. Ko smo obiskali gradbišče, so bili narejeni kletni prostori in začeli so delati že pritličje. Povedali so, da So iz najhujšega že zunaj, da pa so imeli veliko težav pri temeljenju; tla so namreč peščena in ilovnata, pridružila se jim je pa še talna voda in imeli so pravo močvirje. Sedaj dela na gradbišču 43 delavcev, objekt pa bo moral biti končan do l.sep-tmbra 1974. Predračunska vrednost objekta je 13 milijonov din. VVir lernen Deutsch. 55. Lektion In dieser und in der folgentien Lektion vvoilen wir die vvichtig-sten starken Verben kennenlernen. sehen er sieht sah hat gesehen (videti) essen er isst ass hat gegessen (jesti) bitten er bittet bat hat gebeten (prositi) sitzen er sitzt sass hat gesessen (sedeti) liegen er liegt lag hat gelegen (ležati) geben er gibt gab hat gegeben (dati) geschehen es gesehieht geschah ist geschehen (zgoditi se) lesen er liest las hat gelesen (brati, citati) fressen er friesst frass hat gefressen (žreti) messem er misst mass hat gemessen (meriti) vergessen er vergisst vergass hat vergessen (pozabiti) treten er tritt trat ist getreten (stopiti) Lesen Sie die Satze in der dritten Ferson Singular Prasens, imperfekt und Perfekt: 1. Der Schiller sieht das neue Bild. 2. Die Knaben essen das Friihstiick, 3. Die Auslander lesen die deu-tsche Zeitung. 4. Ich vergesse den Regenschirm. 5. Die Hunde fressen das Fleisch. 6. Die Kinder bitten die Eitern um das Bil-derbuch. 7. Die Verkiiufer geben den Kaufern die Ware. 8. Die Lente treten auf die Strasse. 9. Die Frauen sitzen im Zimmer. 10. Taglieh geschehen viele Unfiille. befehlen sprechen sterben nehmen kommen emfehlen stehlen gelten helfen brechen treffen er er er er er er er er befiehlt spricht stirbt nimmt kommt befahl sprach starb nahm kam empfiehltempfahl siiehlt štabi gilt galt er hilft half er bricht brach er trifft traf verderben er verdirbt verdarb erschrecken er erschricklirschrak vverfen er vvirft ivarf hat befohlen (ukazati) hat gesprochen (govoriti) ist gestorben (umreti) hat genommen (vzeti) ist gekommen (priti) hat empfohlen (priporočiti) hat gestohien (krasti) hat gegolten (veljati, žaleči) hat geholfen (pomagati) hat gebrochen (zlomiti) hat getroffen (zadeti, dobiti se) hat (ist) (pokvariti) verdoben ist ercshrocken(prestrašiti) hat geworfen (vreči) Setzen Sie folgende Satze ins imperfekt und Perfekt: 1. Der Jager befiehlt, der Hund gehorcht. 2. Der Tasehendieb siiehlt die Uhr. 3. Das furchtsame Madchen erschrickt leicht. 4. Die Jungen helfen der Mutter im Garten. 5. Bei efnem Eisenbahn-ungliick sterben viele Menschen. 6, Schlechte Beispieie verderben gute Sitten. 7. Der kleine Bruder zerbricht die Vase. 8. Das Kind wirft den Bali in das Wasser. 9. Mein Reisepass gilt zvvei Jahre. 10. Ich treffe den Freund in der Stadt. beginnen er beginnt begann hat begonnen (začeti) gewinnen er gevvinnt gevvann hat gevvonnen (dobiti, pridobiti) schvranmen er schvvimmt schvvamm ist geschwommen (plavati) rinnen er rinnt rann ist geronnen (teči, . , puščati) sinnen er smnt sann hat gesonnen (misliti, snovati) spinnen er spmnt spann hat gesponnen (presti) Setzen Sie folgende Satze ins Imperfekt und Perfekt: 1. Die Spinne spinnt einen langen Faden. 2. Die Vorlesungen an der Universitat beginnen um neun Uhr, 3. Das Blut rinnt durch die Adern. 4. Der beriihmte Turner gevvinnt den Kampf. 5. Der Taucher schvvimmt unter VVasser. 6. Die Feinde sinnen auf eine neue List. binden er bindet band hat gebunden (vezati) finden er findet fand hat gefunden (najti) sinken er sinkt sank ist gesunken pogrezniti trinken er trinkt trank hat getrunken piti) gelingen er gelingt gelang ist gelungen uspeti) ringen er ringt rang hat gerungen (boriti se) klingen er klingt klang hat geklungen (zveneti) singen er singt sang hat gesungen 'peti) springen er springt sprang ist gesprungen (skočiti) zvvingen er zvvingt zvvang hat gezvvungen (siliti, prisiliti) Setzen Sie folgende Satze ins Imperfekt und Perfekt: Der Reisende findet kein Hotel. 2. Am Abend sinkt die Sonne in VVesten. 3. Die Sangerin singt vvunderschon. 4. Die Glocken klingen laut. 5. Die Ringkampfer ringer miteinander. 6. Der Hund springt tiber den Bach. 7. Die Mudigkeit zvvingt die Menschen zur Ruhe. 8. Der Flug liber den Ozean ist heute nicht mehr ge-fahrlicb und gelingt meist. 9. Das Kind ertrinkt beim Baden. 10. Diesel erfindet 1893 einen nenen Motor. Fortsetzung und tjbung mit starken Verben folgt in der nachs-ten Laktion. Worter vvichtig — važen kennenlernen — spoznati s Bilderbuch — knjiga s slikami r Unfall — nezgoda Setzen — postaviti r Jager — lovec gehorchen — ubogati r Tasehendieb — žepar furchtsam — boječ r Junge — mladič s Eisenbalinungluck — železniška nesreča s Beispiel — vzgled e Sitte — navada, običaj r Reisepass — potni list e Spinne — pajek r Faden — nit — besede e Vorlesung — predavanje e Ader — žila beriihmt — slaven r Turner — telovadec r Kampf — boj r Taucher — potapljač e List — zvijača r Reisende — potnik e Glocke — zvon r Rinhkampfer — rokoborec miteinander — eden z drugim r Bach — potok e Mudigkeit — utrujenost r Flug — let, polet meist oder meistens — večinoma erfinden — iznajti rimski bazen na Ježici bo narejen do konca poletja v letu 1974 j ->Tako veliko središče kot je Ljubil??3' ba nobenega zimskega kopali ?a’"“ je že marsikdo vzkliknil. . cSa obmorska mesteca se že nekaj sa ponašajo s kar lepim številom j h bazenov — no, pa to jim žar -° Posebno, če so hoteli obdr-1 in dobiti nove turiste. Da pa mePrebivaIci Maribora, večnega tek-eca Ljubljane, že lep čas kopajo svojem zimskem bazenu, Ljubljan-n n’ Da se ne morejo, to pa je torej -odpustljivo! Tako je sedanje stari®’ vendar pa le kaže, da bo kmalu ofugačno. V Tivoliju lahko že vi-mo rebra bodočega bazena, ki si-vod °e bo 'me* olimpijskih mer, . ,,e za plavanje pa bo vseeno do-rt-T". Ker oa 3e *iudi v Ljubljani dosti bialo ga in bi bil samo en bazen preža vse so začeli graditi še ene_ Dn na Jezici Temu drugemu bomo ,jj svetili malo več besed, saj ga gra-lubljanska enota Gradisa. bližini avtocampa, ki je poleti k; n turistov, gradimo zimski bazen, kjj.P®! bi bil dopolnilo bazenom v je..ln*: investitor je Gostinsko podle Bežigrad, ki ima v bližini tudi svoje gostinske objekte. Zimsko kopališče bo prav gotovo vedno polno, saj si bodo tam lahko privoščile kopanje tudi družine z manjšimi otroki — njim bo na voljo mali bazen s površino 32 m2. Veliki bazen bo dolg 2’5 m, širok pa 10,5 m. Razen obeh bazenov bo objekt imel pod svojo streho še druge prostore. Tu bodo še savne, ki so danes pri takih objektih že kar nepogrešljive, pa prostor za počivanje, o-bla-čilnice in garderobe ter frizer. Seveda bo na voljo tudi bife, ker pač tak objekt brez njega ne bi bil popoln, pa tudi Slovenci smo take narave, da bi ga zelo pogrešali. Za rekreacijo bo poleg plavanja poskrbljeno tudi s kegljanem, saj naši delavci gradijo tudi kegljišče ob bazenu. Predračun za celoten objekt je bil 12 milijonov dinarjev, zaradi podražitve pa bo treba dodati najbrž še nekaj dinarčkov. Z gradnjo je ljubljanska gradbena enota začela junija 1973, končati pa morajo do konca letne sezone v letu 1974. Na gradbišču dela sedaj 40 delavcev. N. G. Zaenkrat gre vse pa plani tet ®ra° kar cela družina tu zaposleni: žen®1 sin in jaz«. V ljubljanskih Kovinskih obratih je že 25. leto zaposlen Juliano Mar-tinis, doma iz Udin v Italiji. V Gradis je prišel kot delavec, nato pa se je izuči! za elektrikarja, V vseh teh letih službovanja v našem podjetju je obiskal marsikatero gradbišče na terenu, pravzaprav je do zadnjih let večino dni preživel na zunanjih deloviščih. Bil je v Mariboru, Šoštanju in med drugim tudi v Skopju po potresu. Danes dela na Smartinski cesti in poskrbel je tudi že za naslednika pri Gradisu: njegov sin namreč dela v našem podjetju. Razen tega sina ima še dva in hčerko. Do pred kratkim se je vseh šest članov družine stiskalo v majhnem stanovanju, sedaj pa ima rešen tudi ta problem, saj je dobil od občine trisobno stanovanje. Ko smo ga vprašali, če že kaj misli na upokojitev, je dejal, da ne, saj potrebuje še dosti delovnih let pa tudi če bi jih imel že dovolj, ne bi mogel pustiti službe. Delal bo dokler bo mogel. Za lep jubilej mu vsi čestitamo! Strokovni izpili Dne 27. novembra 1973 je Skupščina SR Slovenije sprejela zakon o graditvi objektov, ki bo stopil v veljavo deveti dan po objavi v Uradnem listu SRS, kar bo predvidoma okoli 15. decembra t. !. Po določlih novega zakona morajo imeti strokovni izpit delavci, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo, izvršujejo kontrolo nad njo, odgovorni vodje del in nadzorni organ nad deli. Odgovorni vodjo del pa je lahko v mejah svoje strokovne izobrazbe diplomirani inženir, inženir in diplomirani tehnik. Na vprašanje, do kdaj bo delovala sedanja ureditev strokovnih izpitov, ker je uzakonjeno, da bo program in način opravljanja strokovnih izpitov urejen z družbenim dogovorom, vam sporočamo, da bo sedanja izpitna komisija sprejemala vloge do uveljavitve zakona o graditvi objektov. Izpitni termini v 1974. letu so naslednji: I it in pismeni del ustmeni del 12. I. 22., 23., 24. I. 9. II. 19., 20., 21., II. 9. III. 19., 20., 21., III. Dr. Orožen Milan _ Ljubljanski kovinarji zmagali na kvizu V svojem programu dela si je Gradisova mladina zastavila med drugim tudi nalogo, da bo mlade usposobila in pripravila za večje sodelovanje v upravljanju podjetja. Če pogledamo namreč naše odbore, svete, komisije itd., smo v njih do sedaj našli zelo malo mladih. Večkrat smo se vpraševali mi mladi in tudi ostali starejši člani kolektiva, kaj je temu vzrok. Ali so mladi res tako nezainteresirani ali pa jih starejši ne znajo pritegniti medse in še huje — jim ne zaupajo. Končne prave ugotovitve nismo našli ne eni ne drugi, prav gotovo pa je eden od vzrokov za tako stanje tudi nezadostna seznanjenost mladih z dogajanji v podjetju in samim ustrojem podjetja. Pa smo sklenili, da bomo to neseznanjenost zmanjšali, če že ne čisto odpravili kakšen pa bo način za to, je bilo prepuščeno posameznim aktivom mladine, saj vsak sam najbolj ve, kaj bi bilo zanj najbolj primerno. Večina se jih je odločila za predavanja, na katerih naj bi mladi izvedeli vsaj tisto glavno o podjetju. V okviru celotne mladinske organizacije pa smo se dogovorili, da bomo pripravili kviz znanja o Gradisu. Kviz je v letošnjem letu pripravil mladinski aktiv centrale. Sicer smo se domenili, da bodo na njem sodelovali vsi mladinski aktivi podjetja, vendar so eni iz teh. drugi pa iz drugih razlogov omagali že pred začetkom, tako da se je 7. decembra zbralo v Ljubljani le 6 ekip iz mladinskih aktivov: Jesenice KO Ljubljana. Nizke gradnje, Celje. Lavne na Koroškem in KO + GV Maribor. Vsi aktivi so dobili predhodno učni material, snov pa je obsegala tri večja področja: — zgodovina Gradisa — ustroj Gradisa — gospodarjenje Gradisa. Ker je letos bil kviz prirejen prvič, je bila temu primerna tudi kvaliteta, vendar moramo med tistimi dobrimi lastnostmi poudariti prav gotovo namen te akcije: pokazati, da mladina našega Gradisa ni nezainteresirana za delo in da lahko marsikaj naredimo tudi v podjetju, ki je raztreseno po celi Sloveniji. Kviz je poskrbel tudi za napet in učinkovit zaključek: ekipi KO Ljubljana in KO + GV Maribor nikakor nista mogli najti zmagovalca, saj sta obe enako dobro odgovarjali vse dotlej, dokler niso ostala le še tri izmed dodatnih vprašanj, ta pa so potem odločila zmagovalca kviza — Ekipa MA Kovinskih obratov iz Ljubljane. Drugi so torej bili Mariborčani, tretji Jeseničani, četrto in peto mesto pa si delita Celje in Nizke gradnje. Zadnji so bili mladinci enote Ravne na Koroškem. Naši mladi so prišli na kviz kar dobro pripravljeni. Zal pa so imeli premalo gledalcev in poslušalcev. ki bi jih bodrili, saj so izmed vseh povabljenih kvizu prisostvovali le sindikalni predstavniki enot Jesenice in Celja ter izvršnega odbora sindikalne organizacije, od ostalih pa le ing Branko Vasle, direktor APS. Upamo, da nam bodo ob naslednji taki večji akciji tudi posvetili več pozornosti (da ne bo ostalo spet vse pri obljubah). Nada Gašpir V prejšnji številki smo pisali, daz so se mladinci na Ravnah zatrdno odločili, da bodo izvedli delovno akcijo na bloku malih stanovanj. Akcija je res bila, mladin udarnikov Pa je bilo kar 25. Delalo se je kot za stavo in toliko dobre volje, kot so jo kazali mladi gradbinci, že dolgo nismo videli na kakšnem našem delovišču. Ko je bila akcija končana, ni nihče tarnal, da je utrujen, ampak so družno sklenili, da bodo namenili še kakšen prost dan takemu delu. Ravenski mladinci pa niso zanemarili tudi ostale delovne naloge, ki so si jih zastavili na predzadnjem sestanku Š< vedno ie ena najpomembnejših nalog priprava za sprejem novih članov v ZK O tem 80 precej razpravljali zadnje čase, Pa zadnjem sestanku pa jim je nekaj vspodbuclmh besed oovedal tur i direktor GE Ravne Tone Zaletelj. Prepričan je. da je med -mladimi do-v°lj kandidatov za včlanitev v ZK, treba jih je poiskati in predlagati Za sprejem. V njihovi osnovni organizaciji imajo namreč 17 komunistov, vendar je večina teh starejših °d 30 let. Mladi so se strinjali z mislijo, da bi bilo treba popolniti mesta v ZK z mladimi člani Z večjo Prisotnostjo teh bi lahko tudi sami Posredovali svoje probleme in tako Pripomogli k njihovemu hitrejšemu teševanju. Za vse tiste, ki bi želeli vstopitj v ZK, bi naj priredili semi-nfr- ki bi nomagal mladim do pra-mine odločitve. Prav tako kot ZK bomo morali udi samoupravne organe popolniti mladimi člani. Idealna priložnost za to je bila sedaj, ko so se volili novi člani v delavske svete. Ker se mladina v svojem prostem času največ ukvarja s športom, bo treba urediti pogoje za njegov razvoj tudi med ravenskimi mladinci. Ker nimajo na voljo igrišč, bodo poskusili s prostorom, ki je sicer last kmetijske zadruge, vendar ne- izkoriščen. Tam naj bi z udarniškim delom in s sredstvi TOZD Ravne uredili primerna igrišča. V ta namen so izvolili tudi športnega referenta, ki naj bi skrbel za oživitev športne dejavnosti in vsega, kar je z njo v zvezi: Branka Urnauta. Za posamezne športne panoge so mu določili še pomočnike. N. G. Želimo več mladih v ZK Cas ob novem letu je lepa priložnost, ko lahko pogledamo nazaj, kaj smo v zadnjem letu naredili in kaj nam je še ostalo za naslednje. Tudi celjski komunisti so v zadnjem mesecu na svoji konferenci pretehtali svoje uspehe, obenem pa so si zastavili tudi naloge za naprej. O njih smo se pogovarjali z bivšim sekretarjem OO ZK Rudijem Kranjcem in sedanjim — Friderikom Ki-šem. Tako sta povedala: »Svoj akcijski program smo razdelili na več delovnih področij: na gospodarske probleme, idejno politično usposabljanje, uvajanje ustavnih dopolnil, kadrovsko politiko in povečanje angažiranosti članov ZK. Če si po-bliže ogledamo prvo področje, potem lahko naloge strnemo na uveljavljanje načel stabilizacijskega programa in prizadevanje za zmanjšanje režiiskib stroškov, obenem pa moramo napraviti prosto pot delavski kontroli. Na področju idejno-političnega usposabljanja je najvažnejša naloga ta, da bi mlade komuniste bolj angažirali pri delu in sicer preko raznih seminarjev in predavanj, vse to pa seveda ob naših finančnih možnostih. Pri uvajanju ustavnih dopolnil nam je med najvažnejšimi nalogami uvedba delavske kontrole. Nasploh se to področje dela prepleta s že omenjenim področjem, ki stremi za reševanjem gospodarskih problemov. Pri vsem tem delu se zavedamo, da brez mladih v naši organizaciji ne bomo mogli reševat’ teh nalog, zato bomo morali odslej posvečati več pozornosti sodelovanju z Zvezo mladine in iz te organizacije črpati nove moči za naš krog. Zavedamo pa se tudi, da bomo kaj naredili ie s kvaliteto svojih članov, ne pa kvantiteto, Sestanke bomo morali uvesti na določen dan — redno, da ne bo nesporazumov, določbi pa moramo tudi možnost za izredne sestanke, v katere bi aktivno vključili tudi različne predavatelje. Ti bi nam na zelo kratek in jedrnat način predstavili določeno aktualno temo in kasneje vodili razpravo. Novi sekretariat bo ob naslednji priložnosti določil ljudi, ki bodo zadolženi za izvedbo vseh nalog in določil tudi rok izvršitve.« Illlllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Gradisov vestnik ^ajtte°r Ljubljana Joško Repše pozdravlja prisotne na proslavi v »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno filHilllllHSll Nizke gradnje: Mladinci na gradbišču v Žičah bodo znova poizkušali organizirati tečaj slovenskega jezika, Že nekajkrat so namreč tisti mladi, ki so doma v drugih republikah, izrazili željo, da bi jim kako pomagali pri učenju našega jezika. Nizke gradnje: Kot veste, se je v zadnjem času organiziranost mladine bistveno prenovite. O teh spremembah je mladim v Nizkih gradnjah spregovoril Miro Maksimovič. Mladinski aktivi se bodo formirali v vseh TOZD, imenovali pa se bodo »Aktiv mladih delavcev«, Z ozirom na odstotek zaposlenih mladincev bodo zastopani tudi v predsedstvu sindikata. Bom učencev Nove Jarše: V tem mladinskemu aktivu so napravili predračun za svoje delo v naslednjem letu. Delo so razdelili na šest področij: skrb za učni uspeh, za tekoča materialna vprašanja v domu, za vzdrževanje higiene in vzgoje, za idejno-vzgojno delo, za kulturno-prosvetno dejavnost in skrb za športno udejstvovanje. Največ denarja so planirali za predavanja o družbenopolitičnih temah in za razne specializirane dejavnosti, nekaj ga bo treba pa oddvojiti tudi za športne rekvizite. Centrala: Mladina na centrali bo med svojimi člani poiskala mlade, ki zaslužijo, da jih sprejmejo v Zvezo komunistov. V osnovni organizaciji ZK na centrali sta namreč le dva člana, ki sta mlajša od 25 let. Najmlaiši - pa pridnimi Ko smo obiskali gradbišče GE Ljubljana na Ježici, nam je delovodja dejal, da bi lahko včasih napisali tudi kai o ki <=e odli- Ilija Simič kujejo z delom, ne samo o objektih. Povedal nam je, da imajo pri njih na gradbišču mladega fanta, ki je pravzaprav tudi najmlajši, pri delu pa ne zaostaja za ostalimi. Tako smo seveda želeli spoznati tega fanta, ko so ga tako hvalili. Ulja Simič je star sedemnajst let in v pogovoru ie zelo skromen, tako da je bilo treba vse »informacije« kar vleči iz njega: — Koliko časa si že pri Gradisu? — Sedaj sem komaj tri mesece tukaj. — Pa te kaj moti, da si naj mlajši? — Ne, včasih se kdo kaj pošali, drugače pa se z vsemi dobro razumem. — Kako pa ti je drugače všeč v Gradisu? — Mislim, da ni slabo in sem se res že kar privadil. Delo mi je všeč in sedaj bom šel na tečaj za pol-kvalificiranega železokrivca. — Te ta poklic veseli? — Ja, zelo. Potrudil se bom, da bom kasneje lahko šel delati tudi izpit za kvalifikacijo, ker bi zelo rad postal kvalificiran železokrivec. KEGLJANJE Oživljena rekreacija na centrali Osnovna organizacija sindikata skupnih služb je pred novoletnimi prazniki v okviru športne rekreacije delavcev organizirala prvenstvo skupnih služb in biroja v namiznem tenisu, Že po številu prijavljenih tekmovalcev je bilo sklepati, da je akcija pravilno zastavljena in da si delovni ljudje želijo tovrstne rekreacije. Omembe vredno je predvsem to, da so se prijavili predvsem starejši, medtem ko pri mlajših kadrih ni prevelikega zanimanja za namizni tenis razen pri učencih. Tekmovanja bodo potekala kar ves teden, tako da bo »sak lahko meril moči z več tekmovalci. Prvi dve skupini sta že končali tekmovanje. Pri moških sta se v finale uvrstila Janez Švajger in Tone Martinšek, pri ženskah pa Ljuba Tome in Marija Knafelj. Tekmovanje poteka namreč po skupinah, kjer igrajo tekmovalci vsak ■» vsakim. Zmagovalec skupine pa se uvrsti v finale, kjer se bodo pomerili za naslov prvaka. Zaradi večjega zanimanja se je sindikat odločil, da tekmujejo lahko le neregistrirani igralci, kar daje še posebno draž tekmovanju. O rezultatih tekmovanja bomo pisali v prihodnji številki. Pri tem velja poudariti, da bo v prihodje tudi prvenstvo v šahu, v okviru akcije TRIM pa izlet na Češko kočo. mk uspešni V organizaciji MZTK (Mestna zveza za telesno kulture) — odbora za rekreacijo je bilo prvo sindikalno tekmovanje v kegljanju. Sodelovalo je 58 moških in 17 ženskih ekip. Tekmovali so od 13, 10. do 10 11, 1973 ob sobotah. Gradis je sodeloval v moški in ženski konkurenci. Gradisovo sindikalno ekipo so sestavljali igralci iz več ljubljanskih TOZD. Dosegli so naslednje rezultate: Moška ekipa je osvojila drugo mesto z 2485 podrtim: keglji, posamezniki pa so kegljali takole: Koh-ne 445, Cedilnik 430, Milkovič 423 (vsi iz Železokrivnice); Bele 406, Curk 404 (iz KO Ljubljana) in Žnidaršič 377 iz centrale. Zenska ekipa (Erjavčeva in Duhovnikova iz GV Ljubljana, Fartko-va iz centrale) se je uvrstila med prvih deset najboljših, njena članica Erjavčeva pa se je uvrstila v posamični konkurenci med prvih pet naiboljših. Kriterij za skupno uvrstitev moške in ženske ekipe posameznega podjetja je bil seštevek podrtih kegljev obeh ekip. Po tem kriteriju je osvojil Gradis prvo mesto z 2939 podrtimi keglji pred Figovcem z 2916, Iskra-Čommercem z 2776 itd. Maši vojaki pišejo Za novo leto 1974 vam vsem pošiljam iskrene čestitke, obenem pa se zahvaljujem za redno pošiljanje Gradisovega vestnika, ki ga zelo rad berem. Jože Mihelič Titovo Užice Alojz Založnik prejema nagrado Fuad Kadirič Predsednik delavskega sveta Leopold Ilovar je na slavnostni seji podelil nagrade Podeljene so bile Gradisove nagrade in na sliki so naši nagrajenci Vsak mesec težko čakam Gradisov vestnik, saj me zelo zanima, kaj se dogaja v Gradisu, še posebej pa v celjski enoti. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem vodilnim te enote, še posebej pa Ivanu Koscu in Francu Skrabarju za lep odnos v času mojega dela V podjetju sem bil PK tesar, sedaj pa sem v vojski v Beogradu, kjer vozim nakladač, Rad bi, da bi tudi potem, ko bom prišel iz vojske, vozil pri vas nakladaš ali buldožer; sicer pa bom vseeno prišel takoj po odsluženju vojske k vam v službo. Kadirič Fuad V. p. 6633-6 11002 BEOGRAD NAGRADNA KRIŽANKA Ko boste križanko rešili, jo izrežite in jo pošljite na naslov: Uredništvo »Gradisov vestnik«, 61000 Ljubljana. Korytkova ul 2. Pii žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do 1 februarja 1974 Na kuverto pripišite »Nagradna križanka«. Med reševalce, ki bodo križanko pravilno rešili, bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1 nagrada 160 din 2 nagrada 50 din 3, nagrada 30 din Pri reševanju vam želimo veliko veselja in mnogo sreče pri žrebu! V mesecu novembru 1973 se je pri delu poškodovalo 41 delavcev, na poti na delo in it dela pa sta se poškodovala 2 delavca. Do sedaj se je poškodoval vsak 14. delavec. Kateri pa je poprečno boloval 17 dni. v tem mesecu je izgubljenih 7.752 dni zaradi bolovanja, ali 7.58°/» TOZD CELJE (3 poškodbe) GOLUBIČ Marjan, KV tesar — Pri prenosu tirnic je stopil na žičnih in se zbodel v stopalo desne noge. KASTRATI Sulejman, PK tesar — Pri razkladanju siporex plošč ga je ena udarila po rami desne roke. MEMClC Sulejman PU zidar — Pri opaženju plošče mu je spodrsnilo in je padel. Pri tem je poškodoval levo nogo v kolenu. TOZD JESENICE (7 poškodb) HEMIDIC Mustafa, PU tesar — Pri prenosu plohov je vrgel ploh na ostali kup plohov, pri čemer je en ploh odskočil iz kupa in ponesrečenca udaril na mezinec desne roke, HRNJICA Ibro, NK delavec — Pri čiščenju transportnega traku z žico, transportni trak je bil v pogonu, je trak zgrabil žico, žica pa mu je opraskala prste na desni roki. BEGUŠ Lucija, NK čistilka — Ponesre-čenka je šla v službo po prehodu za trgovino Fužinar na Jesenicah, koder jo je zbil na tla motorist. Pri tem si je zlomila levo nogo ter rebra. SALIHI Mu je, NK delavec — Zerjavlst je z žerjavom zlagal opažne elemente. Pri zlaganju elementa na element je ponesrečenec podložil komad lesa na spodnji element. Ko je odpenjal žično vrv je podložni les premaknil ter mu je stisnilo desno dlan. HASICIC Latif, KV tesar — Pri montaži opaža za preklado mu je padla deska na mezinec desne roke in mu poškodovala , noht. MUHAREMOVIC Ibrišim, NK delavec — Pri montaži opaža je zabijal žebelj. Kladivo se je od žeblja odbilo in ga zadelo na kazalec leve roke, katero je držal v neposredni bližini žeblja. GRGIČ -Jožo, KV miner — Pri razbijanju betona v kleti računskega centra je .delal na odru viš. 180 cm, Ko je sestopal iz odra, mu je spodrsnilo in se je iz višine 1 m naslonil na cev, ki je bila sestavni del odra In sl poškodoval rebro. TOZD KOPER (— poškodbj V tem mesecu ni bilo zabeleženih nobenih poškodb. TOZD LJUBLJANA (9 poškodb) PONGRANC Andrija, KV tesar — Pri izdelavi opažev mu je v oko padla smet. SROL. Vincenc. VK zidar — Pri zamenjavi salonitne plošče na krovu sanitarij, katera je bila poškodovana se je ista strla in je z levo nogo podrsal ob špiro-vec. KESEROVIC Refik, PK tesar — Imenovani je s sekiro obsekoval komad deske, pri tem se je vsekal v palec leve roke. KAPAR1C Jože, gradb. delovodja — Nezgoda se je pripetila prt obračanju jeklene konstrukcije. Konstrukcijo so obračali s pomočjo naveze na bager. Pri tem je nastal zdrs žične vrvi lako, da je konstrukcija oplazila desno nogo imenovanemu. JELClC Nikica, NK delavec — Pri čiščenju lesa od opažev je imenovani nosil les na kraj, kjer ga je nato očistil. Pri tem se je ubodel v stegno leve noge. JELClC Dragan, NK delavec — Ko je šel po levstvl, je po ca. 1,50 m širokem hodniku zadel ob bet. zid (vogel bet. zidu) in si poškodoval koleno desne noge. GAŠI Izet, nočni čuvaj — Pri prehodu čez gradbišče, kjer je imenovani zaposlen kot nočni čuvaj je padel in se ranil po obrazu. CULIBRK Luka, NK delavec — Delal je pri izkopu za toplovodno kineto, koder mu je zaradi sipkega materiala padel kamen na roko in mu jo poškodoval. BREGOVIC Vinko, VK zidar - Pri napravi varnostne ograje mu je spodrsnilo na novo zapadlem snegu, tako da je padel. Pri tem je udaril z levo roko po deski v kateri je bil žebelj. TOZD L J, OKOLICA (4 poškodbe) TURSUN Esad, PK tesar — Ko je opa-ževal ploščo se je pri zabijanju žičnikov udaril s kladivom po prstu. MAŠIC Kakija, PK železokrivec — Imenovani je pri manupuliranju armature na plošči v drugem nadstr, v trenutku ko je žerjav dvignil arm. palice, vtaknil prst med palice, katere so mu poškodovale palec na levi roki. KAPIC Bečlr, NK delavec — Odbiral je še uporabne letve med odpadnim lesom ter je pri tem stopil na žebelj ln si ranil stopalo. KADIRIČ Mustafa, KV zidar — Sprejemal je na plošči v 5. nadstr. palete s siporexom katere je dvigal žerjav. Pri enem od takih dvigov je breme na žerjavu zadelo pažni element, ki je stal v pokončni legi. Konzola, ki drži element v ravnotežju je zaradi udarca popustila in opažna tabla se je zrušila na delavca. TOZD MARIBOR (6 poškodb) KOVAČIČ Štefan, PK tesar — Pri montaži cevnega odra je imenovanj polagal plohe po etažah za določeno višino 2 m. Ploh mu je zdrsnil iz rok in mu poškodoval palec desne noge. CIGLAR Mio, NK delavec — Pri Izkopu grad. jame je s sodelavci nalagal v japanar večji komad kamna ter sl pri tem poškodoval mezinec na ievl roki. BOŠILJ Jožek, NK delavec — Pri po-stavljanju sider v temelj za steno je odstranjeval razdelilno armaturo, katero je prej prerezal na dele, nato jih s kladivom odbijal od nosilnih palic pri tem mu je odbiti del priletel v desno oko, LAZAR Franjo, KV zidar — Na delovnem odru je na grobo ometaval palete. Nenadoma mu je spodrsnila noga, ker je bila na odru malta, pri tem pa mu je delec malte padel v oko. CITUŠ Stefan, KV tesar — Pri prenašanju opažnih plošč je stopil na desko, v kateri je bil zabit žebelj obrnjen navzgor, ter si ranil nogo. ŠKERGET Anton, VK zidar — Pri tie-montaži cevnega odra viš. 2 m, je odvi-jačil vzdolžno vez. Pri tem se ni prepričal, da je bila že odvijačena spodnja vzdolžna vez. Okvir se je nagnil, imenovani je odskočil z viš. 2 m ter si poškodoval členek desne noge. TOZD RAVNE (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nobenih poškodb. TOZD NIZKE GRADNJE (2 poškodbi) MUJIČ Zijad, NK delavec. Pri opaženju nosilca mu je ključ spodneslo in je padel iz opaža ter si poškodoval zapestji obeh rok. ALICEHAJI Mensur, PK tesar — Pri spuščanju lesenih remenatov je padel in se udaril v zapestje desne roke. TOZD KO LJUBLJANA (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nobenih poškodb. TOZD KO MARIBOR (4 poškodbe) FLAK Jože, VK delavec — Imenovani je z glavo udaril ob U profil, tako da je omahnil z nosilca, po katerem je hodil. Padel je na delavca v nižji etaži ter se od njega odbil na tla. NARAT Edvard, Strojni ključavničar — Ko je hotel skupaj s sodelavci dvigniti eno stranico bobna, katera pa se je vsled prožnosti, ki je nastala pri u vi jan ju, raz- pustila na večji premer tako padla, njemu na palec desne noge DRK Vlado, str. ključavničar — Imenovani je brusil končnik opaža z ročnim brusilnim strojem, Zaradi sklonjene drže stroja ni držal dovolj močno zato mu je ob dotiku stroj odbilo in ga zarezalo nad desnim kolenom. KRUŠNIK Ferdo. VK delavec — Pri pregledu podstavkov za PM 250 je imenovani stopil dva koraka nazaj ter padel čez varilni transformator. Pri padcu si je poškodoval desno nogo. TOZD LIO ŠKOFJA LOKA (1 nezgoda) TAVČAR Jurij, NK delavec — Pri či§' čenju hlodišča je stopil na desko, ki ni bila očiščena od žičnikov in se zbodel v levo stopalo. TOZD OGP LJUBLJANA (1 nezgoda) GORIC Predrag, KV ključavničar " Imenovani je čelno brusil kovinsko cev na brusilni plošči. Ko je vrtel cev je udaril po zaščitnem pokrovu, le-ta pa ga je zadel po kazalcu leve roke in mu prerezal prvi členek, TOZD SPO LJUBLJANA (2 poškodbi) KRIŽNIK Jože, KV voznik — V trenutku, ko si je imenovani prišel sposodit viličasti ključ k mehaniku, se je omenjeni nahajal med parkiranim kamionom — avtomikserjem in delovno mizo, je voznik tega avtomikserja na ukaz mehanika vključil motor, vozilo je poskočilo naprej, ker je bilo v prestavi in pri tem stisnilo ponesrečenca k del. mizi. ŠTREKELJ Valentin KV šofer — Pri zapiranju stranic kesona je stopil na ostro mrežo, ki je zelo elastična, ter si pd' škodoval desno nogo nad gležnjem. TOZD ŽELEZOKRIVNICA (1 nezgoda) MALINIC Milan, NK delavec — Z zajtrka se je peljal na svoje del. mesto 6 kolesom. Zaradi mraza in megle je pf" del s kolesa in si poškodoval levo no$Q* Bojan Bambič? NAGRADNA KRIŽANKA JOionika 1G13 Tudi to leto je hitro minilo s sabo dogodkov prineslo obilo, pa je pošteno, da tu se zapiše, ker brez analov kaj hitro se zbriše. Eno gotovo velja zapisati, da se množijo nam spet birokrati, da ob številnih z besedo bogato redko še najdeš nekoga z lopato. Vendar bi to se še vse prebolelo, ko bi nas drugo preveč ne skrbelo: Vsak, ki «■sedečki« zdaj drgne si hlače, misli rešiti probleme drugače, svoje proglaša za vsem merodajno, nudi, vsiljuje kot dobro in trajno. Praksa pa cesto vse to demantira, vsak dan nam nove probleme, odpira, mi pa potem si razbijamo glavo, le s kompromisi si najdemo pravo! Nauk iz te godlje zato naj bo tak: Vsega poznati ne more pač vsak in je rešitev samo sporazum, ki pa zahteva primeren pogum! To ob začetku se naj konstatira, ko se preteklost ponovno odpira, ko se uspešnost odmerja in vaga in perspektive iskati pomaga! Da sporazum smo med TOZD-i sklenili lahko kot velik uspeh bi cenili, saj smo za ozke in razne poglede, končno le našli enake besede Da potrdili bi to, smo se zbrali in sporazum smo naš nov podpisali. Jasno, podpis nam še ni garancija, da se sedaj vse pravilno razvija, mnogi so morda po tihem sanjali, da so s tem aktom spremembe končali, zraven pa pota bi stara ubrali, novo pa v glavnem ->pro forma« priznali! Ker se po novem vse v TOZD-u ustvarja tam se bo zbralo obilo denarja, vsak se počutil kot bajni bo Krez, če ne prevzemal bi zraven obvez! To pa so prava nam kaplja gorjupa, ki bo pobrala iz lepega kupa kar nam nekoč je režija pokrila, prave uspehe pri tem zameglila. Kakšna za stroške naj bodo merila, prve so spore v TOZD-ih rodila, vsak bi obveze čimbolj zanemaril, da bi velike uspehe ustvaril! Res pa le ena obstaja resnica: Kar boš zaslužil, je Tvoja pravica! Kriza, inflacija, druge nadloge že so prinesle dodatne tegobe, manjše dobičke in manjši ostanek na razpolago le boren prihranek. Zraven začudo pa zmotne ideje, da bo za plače ostalo kot preje, da niso važni uspehi od dela, da naj naprej gre delitev vesela! Če pa se TOZD-i utapljajo v izgubi, prav zagotovo, to krivi so drugi! Kriza zato nam spomladi diktira posel prevzeti kjerkol’ se odpira, tudi pri cenah ob suši ogromni moramo biti preklemano skromni! Take metode so nas založile, zraven pa dosti problemov rodile, manjši dobiček v blagajno se zgrinja, da nam na slabše gre, nas opominja! V takem za firme zaguljenem boju dosti namenit je tudi razvoju! Vsaka zdaj TOZD se za novim zgleduje, vsaka o novih metodah modruje. Vendar je treba le vedeti eno, da nam rešitev ne daje nobeno, dokler vsak TOZD le za sebe študira zase načine si nove izbira! Naša deviza zato mora biti: Iste metode povsod porabiti! To doprineslo bo največ uspehu in pa napredku v gradbenem cehu! Dc. produktivnost se hitro dviguje kadar se stroje izdatno kupuje stara resnica že vsem je poznana, tudi v TOZD-ih je jasno dognana. Vendar vsi vemo kako je težko spraviti skupaj denarje zato! &>T'eden smo štiri milijarde nabrali, Inesecev nekaj smo potrebovali! Končno mašine smo le nakupili, da s konkurenco bi lažje se bili, zdaj pa naenkrat so novi problemi s polno ostrino prisotni pred vsemi. Kaj nam pomagajo stroji, naprave, ie v kolektivih zasedbe ni prave, če se nenadoma ugotovi, da se brez kadra nov stroj ne vrti! To pg, na kadrovce naše leti, ker jih večina v pisarni sedi, ker jim je v redu predvsem kartoteka malo pa gledajo v tem na človeka! Treba bo več in seveda iz hiše, da se zasedba pravilna poišče: Letos nam Nemčija težje posluje, njihova kriza na nas se maščuje, razne ukrepe sprovesti želijo, da se odvisnih nekako znebijo! Mi se ukrepov preveč ne bojimo, ker še doma lahko vse zaposlimo, vemo pa tudi: nobena se juha vroča tako ne je — kakor se skuha. Tudi za Miinchen vse težji so časi, redko še kak naročnik se oglasi, slabo plačujejo naše usluge zraven pa kažejo vedno na druge. Mi bomo skušali to prebroditi pa iz izkušenj se kaj naučiti, kajti, kot kažejo vse analize, do konjukfure nas vodijo krize! Če inozemstvo visoko je v modi z Velom dogovor gotovo sem sodi! Smo se namučili preden vse klance smo prehodili do zadnje instance, končno začudo smo z naše strani enkrat hitrejši, kot v Rimu bili. Ko smo formalnosti srečno končali radi izdelke bi vsem pokazali, tv pa nam vreme, in tisoč stvari naše napore prav resno kazi. Ni še opreme, še ni navodila, da proizvodnja bi končno shodila, niti ni cene za naš proizvod, ki na tržišču odmral bi pot! ■ „ v 'j jlllll Maribor tudi študira, tržišče pota do kupcev uspešno si išče, pa se poloti variante montaže kamor bodočnost kar dobro že kaže. Lotil se hal je, vse sam projektiral zraven izkušnje bogate nabiral, ko so zadrege ga v tem zalotile, niso mu volje pri tem ohromile, vztrajno odpravljal je mnoge težave, danes prodaja izdelke kar prave! V Loki tesarstvo, mizarstvo le malo v naši bilanci lahko bi dodalo, treba iskati bo nove načine, da proizvodnja naprej se porine. Pa so zamislili nove si stroje, ki pri dobičku prinesli bi svoje. Nam vsem je draga ta iniciativa, ki nam neslutene možnosti skriva, eno pri tem pa nas le še skrbi, kdo bo dal hlode, da stvar ne »sfali«. Zdaj stanovanja velika so nuja, TOZD-om se novo področje ponuja, pa smo sklenili vse naše moči vreči m gradnjo, ki vsak jo želi! Pridno začeli smo, dobro hiteli, da bi pokazati nekaj imeli, ko pa smo prve objekte prodali naši računi so slabo kazali. Zdaj pa se vprašamo, kakšno zdravilo TOZD-e bi naše iz kaše rešilo? Ali projekte velja spremeniti, ali za skromnejše se odločiti, ali pri cenah še nekaj dodati, ali brez gradnje te vrste ostati? Kdo bo odločil, kaj naj se stori, to je vprašanje, ki v zraku lebdi! Ko smo projekte enkrat omenili tudi Biro naj bi ne pozabili! Mnogo k uspehu je hiše prinesel v mnogih zasnovah se dobro obnesel. Vendar med TOZD-i pogosto se čuje, da se nad njihovim delom huduje, da so rešitve jim dostikrat drage, da radi rokov nastajajo zgage, da bo za vse, kar se nalog obeta, zmanjkalo kadrov in tudi poleta. Mi pa se vprašamo, kaj je storiti da do primernih rešitev je priti! Lani gradbince so hude nadloge nujno pognale v nove naloge: bolj kot kdajkoli se vse integrira s tem si sigurnosti večje odpira. Združeni v sklope, tako se obeta — manj bo težav imel, več pa poleta, lažje na trgu bo posle nabiral tudi denarno samo profitiral. Mi bolj ob strani smo v akciji stali radi izkušenj od drugih bi zbrali, zvedeli kaj prineso ta načela, ali denarja več ali le dela. To za bodoče nam bodi vodilo kakšno v prihodnje se pot bo hodilo! To kar doslej se je tukaj nabralo, v glavnem probleme je naše kazalo, to kar nas žuli in dnevno preganja, kar ne pusti nam več mirnega spanja. Nekaj pa vendar ob takem pregledu naj se napiše o našem ugledu, kakšne uspehe smo si priborili pri konkurenci zavist prebudili! Semkaj našteti je — to je brez dvoma —e ko nam je Kraigherja dana diploma! Tako priznanje kot prvi gradbinci nismo dobili kot kakšni novinci, kajti za tako visoko priznanje znoja je treba in važno je znanje. Mi smo ponosni ker to smo dobili, še za napredek se bomo trudili! Zraven za dobro in dolgo je vlado tudi naš glavni pridobil nagrado. Tudi doma smo se končno zbudili svojo nagrado si prvič delili, GRADIS naj svoje najboljše ljudi enkrat na leto posebej časti! Tako priznanje — edini smo vsi — naš naj Marinčič kot prvi dobi, je komisija to vse proučila, delo njegovo lepo ocenila! Res je za hišo veliko že dal nam je rešitve izvirne podal, ko je konstrukcije tiste pospešil ki v industriji jih nihče ni rešil! Tudi za drugo in tretji nagradi našli med nami so pravi se gadi, naj za priznanje se zdaj veselijo in za napore še druge bodrijo. Ko smo nagrade pošteno delili, tudi smo TOZD-ov uspehe cenili in smo kaj hitro edini si bili, komu diplomo naj bi podelili. Daleč pred vsemi so tu Jesenice, ki pokazale kar največ so ice, ki za uspehe pa tudi dobičke so se povzpele na gornje stopničke! Torej diplomo pa tudi zahvalo, se Jesenicam je letos oddalo! Če za uspeh so denarji merilo, GRADIS med prve bi koj uvrstilo, saj se bo tokrat kot prvič število nove mil jarde vseh TOZD razglasilo. Ta nas številka s ponosom opaja, tudi za nove podvige navdaja, ko pa že raste prometa število naj bi se isto z dobičkom zgodilo! Da Komerciala še mnogo bo dela z vrsto ponudb naročnikom imela, kažejo že nam številni pozivi kjer interesi so naši prav živi. Jasno, da bomo se vsi potrudili, da bi te posle v roke dobili, saj energetski objekti so glavni, ki nam obetajo trend obetavni, zraven pa vrsta še drugih reči, kjer se nam delo dobiti mudi. Če nam uspelo vsaj del bo zboriti, v mnogih enotah smo s poslom pokriti. To pa sedajle edino ni delo, kjer se v podjetju na moč je hitelo. Treba skončati je zakonodajo, da nas sodniki kot TOZD-e priznajo, zraven statute in nove volitve treba izvesti bo do potrditve. To pa na srečo se skoraj končuje ni več skrbi, da bi prišlo do nuje, vse smo sedaj že do konca prignali špice v podjetju na novo izbrali. Ker smo pretežno izbrali si iste, to naj ne moti preveč formaliste, saj za kompletno zameno s težavo našli bi danes kaj boljšo menjavo! Zdaj ko obrali smo leto preteklo, da ni najslabše, lahko bi se reklo, saj kljub težavam smo v glavnem uspeli v boljše se čase ozirat začeli. Vidimo nove že perspektive nove naloge, uspehe mamljive, pa smo naenkrat kar boljše že volje saj se obeta okret nam na bolje, hitro še čaše si z vinom nalijmo pa na uspehe vseh nas ga izpijmo.