Dopisi. Iz Maribora. (Prestave — čitalaica — 8lov. druatvo). Tajaik zaaaega »Deutacher Schulvereia" gimaazijski profeBor Zelger je prestavljea v Gradec. Jedaako je moral Jud dr. Borgcs od tukajšaje sodaije oditi v Cmurek. Željmo obema: srečao! Nam je treba na spddnjem Štajerskem uradaikov, profesorjev, učiteljev, ki so sloveaačiBe dobro zmožai. Preden ae bo miru, dokler tega ne dožcaemo. Hočemo ia tirjamo popolae jedaakopravaosti v uradih ia aolab. — Ci- talnica obhajala je zopet dva večerna shoda z govori. Poaebao zaaimivo govoril je g. Podkrajšek o pLuegarjih", zvečer 18. dec. spregororil je aekaj besed uredaik nSlov. Go8p.a v spomia hrvatakemu romaBopiacu preraao umrlemu Auguata Šeooa. Na sv. Stefaaovo smn čitalai5arji izvolili aovega predsednika, ker g. Ulrib aikakor ai botel zopetae volitve sprejeti. Čitalničarji so mu izrazili priai'5ao zahvalo za požrtvovalai večletai trud za aapredek čitalaice. Novi predsedaik je g. dr. Glaačaik; odboraiki, deaaraičar ia tajnik ostali so prejšaji. Udov šteje čitalnica 85, veselo zaameaje aapredka! — V aedeljo 8. jaauarja suidejo ae aaši posl&aci ia maogi rodoljubi štajeraki v Mariboru, da oaaujejo aam aeizmerao potrebno politično sloveasko društvo štajerBko. Bog pomozi ia sreča juaacka. Od sv. Martina pri Slov. Gradci. (Nova5aaje) ali rrekrutiriaga" se bode baje 1. 1882 vršila v Mahreabergu. To bi pa bila velika sitBoba za slov. graški ia šoštaajski okraj, Faatje bi imeli silao daleč boditi, jedaako tudi župaai, ki bi morali po 7 dai tako daleč od doma ostajati. S tem bi tudi sreajski stroški aaraščali, ker bi si župaai za pot morali več račuaiti. Faatom ia staršem pa stroakov itak nibče ae povrača. Zato je odbor okrajaega zastopa v Slov. Gradci zopet pravo zadel ia vaem dobro ustregel, ko je dae 22. decembra t. 1. proaajo poalal Tisokej c. k. aamestaiji v Gradec, aaj se aova5eaje vrši za šoštaajski okraj v Šoštaaji, za 8lov. graški pa y Slov. Gradci. — Na prizadevaaje c. k. okrajaega glavarja dobili so po toči poškodovaai 1000 fl. podpore. Lepa pomo5! Bodi blagemn c. k. glavarju Bajpii8rčaejša zahvala! Od Tolstega vrha pri Konjicah. (Sloveaski uradoval) je Baš župaa aže več let. Vkljub temu dobajali ao mu od c. k. glavaratva celjskega ia c. k. sodaije koajiške vedno le aemaki dopiai ia ukazi. Nekokrat pride aemak obrazec ali blaaketa, aaj se o nekera zatoženci v kazeaaki obravnavi od župana vpiae, kar mu je zaaaega o fljegovem zadržaaji. Župaa pro8i od c. k. okrajae sodaije slovenak obrazec ps ga ae dobi. Isti župaa je do tiate dobe pri cerkvi tudi priklicaval razae razglase pa tudi posilae dražbe itd. Ta po8el se mu je odvzel ia dal sodaijskemu listonoai, ki Bemško piaaae razglase aloveaaki tolmači. Takšaega tolmačarja trebalo bi tudi v sosedai Crešaovski fari, kder aemško pisaae razglaae kar Beraški priklicavajo, a aihče jih ae raznme! To je po mojem prepričaaji velika aitaoba za Sloveace, ki veadar jedaako Nemcem plačujejo ceearske davke, pravic pa ae uživajo jedaakih. Nikoli še aiaem čul, da bi Nemcem aloveaake razglase priklicarali. — Meaeca novembra bil eem v Celji pri advokato g. dr. Seraeci zavoljo aeke Beveste. Veaelja zavzet sem bil, ko 8em v ajegovej pisaraici 5ul samo aloveaski govoriti, diktirati; vse se piie slovenski. Prvokrat sem sliaal, kako se v ljubem domačem jeziku lepo pravilno in zastopno pisati sme. Slava g. dr. Sernecu. Vea dan je prihajalo vae polno Slovencev, vsakema je 8e ustreglo v slovenskem jeziku. To je očiten dokaz, da se slorenski nradovati ame in more. Zato pa je tadi vsakega alovenskega župana narodna dolžnost slovenačine povsodi držati se. Nemčurji nas sicer se vedno k ateni pritiakavajo pa ne udajmo se, ne udajino se! „ Iz Brežic. (Šlab 8vetovalec.) Lani na sv. Stefanovo 8em kupil pri g. J. Toporišiči, posestniku v Mesteci, par volov za 300 fl. in aicer 8 tem pogojem, da enega ob svečnici, drugega pa na pustui daa odpeljam. Dal sein posestniku aro. Ko pridem po prvega vola in mu hočem 150 fl. izročiti, me odvrne a tem, da mi vola neče dati. Rečem mu: ako mi vola ne da, spravi me v velike zadrege, ker ne morem blizu in hitro lepih volov dobiti za meanico. Vse zastonj. Drugi dan je po nasvetn njegovega soseda g. M. Dragoviča vol ua Italijanako prodan. Ko, zdaj sta se veselila iu nose vibala: ,,zdaj sraa mu pa pokazala." Prisiljen izročim g. dr. Koceliju v Krškem tožbo. Njegov koncipijent g. dr. Slanec me pri sodnijski obravnavi izvrstno zastopa — za kar mu bodi najiskrenejša zabvala — in dožene, da je bil g. Toporiaič ob8ojen. Sedaj ee ima svojemu prijatelju in slabemu svetovalcu zahvaliti, da mora čez 200 fl. plačati. To bodi posestnikom v jednakih alučajih na svarilo priobčeno! Franc Krulec, meaar. IzVranskega okraja. (Celjakim nemčurjem za novo leto.*) Slovenci smo vse preveč prizanealjivi proti nasim narodniin nasprotnikom, ki ae tako silno ošabno in zaničljivo proti nam obnaaajo, da človeka, ki ima le iakrico narodnega čutja, mora 8rce boleti. Po svojih opravkih čestokrat dojdem v neruškutarsko gnezdo Celje, kakor ga nekateri zovejo, in skoraj vselej naletim na grde zaničevalce nase naroduosti, kteri pa ne zauicujejo saino naš jezik teniveč vsa slovensko časupisje in njih urednike, naj huje pa obrekujejo naše vrle slovenske poslance. Zadujič pridem v prodajaluico g. V. R. ker sem si hotel neki alovenski š.... naročiti. Preccj si začuejo koinijčki, katere je nekoliko nemška knltura oblizala tako, da so od nje pijani in očabni, iz tnene norčevati in naglo povpraševati zakaj je bilo do sedaj nemško veljavno posibmal pa ne več itd. Sicer sem tem predrznežem, nekatere zasolil, brbet, obrnil in ael. Takira ošabnim kukavicarn se lahko v okom pride, ako se narodnjaki ceskega gesla poprimemo ,,svoji k svojim": kar tudi hofiemo. Toraj bi bilo želeti, da bi uauu kdo celjskih narodnjakov, kateri vse Celjaue dobro pozna, po čaaopisih naznaniti blagovolil vseb vrnt trgovce in prodajalce, krčoiarje in rokodelce, kteri 80 narodnjaki ali vsaj nam pravični in ne nasprotui, *) Ob enem odgovor na vodni članek ,,CLllier-Zeitung" štev. 101 in 102. pri kojih bodemo kupovali in ai delo naročevali itd. grde nemčnrje pa pri mira pustili. Kteri švabe boije l.jubijo bodi jim drago! Jaz, odkar se pri gops. Rakuscb-i frajmaurerska Celjanka tiaka in nas Slovence zaničuje iu sramoti, ne obiščem njegove prodajalnice, pa tudi kot župan in načelnik kraj. aolakega 8veta tiakovine, katere potrebujem, si rajše v Ljubljani naročim. Sicer bi pa tega ne storili, ako bi bil nam Slovencem pravičen. Vže pred več leti neki rodoljab piše: ,,Vsak slovenski rodoljub naj gre raje k tistemu trgovcu knpovat, ki je prijatelj našega naroda, pa če bi tudi ravno za krajcar ali dva blago draže plačal, kakor pa k trgovcu, ki se je iz tujega k nam preselil, in ki za naš narod drugega nima kakor grde besede, obrekovanje in p8ovke. Dajmo raje domačemu človeku kaj skupiti, kakor tujcu, ki samo zato k nam pride, da si žepe napolni in potem jo zopet, | Bog si ga vedi, kam pobriše. Podpirajmo lepo med seboj drug druzega, kakor bratje, da naš deuar pri nas doma ostane." Iz Haloz. (Razne reči.) Nek kmet v Brezovci dobil je po obč. uredu v zveličavni švabščini pisan list, ktere nobeden prost Haložan ne ume, ae besede ne, kako ae le celo napisano stran, v kterej je lehko mnogo kmetu skrivnega zapopadeno. — Kaj pa je bilo v tem pismu? Nič druga nego prav prijazen plačilen nalog, valed kterega ima dotičnik v 14. dneb globo v znesku od 11 gld. 87 kr. tem gotoveje platiti, ker bi bil po preteku tega časa rubljen. Zaradi česa pa? Omenjeni kmet je lastnik kotla za kuho aliv, droži, tropin itd. Postava pa veleva, da 8e imajo takani kotli vsako tretje leto meriti. Ta kotel bil je istinito 1. 1878 merjen in sicer pred priSami od finančnega stražnika ptujskega, a samo do vratu, in držal je 80 litrov. Letoa je bil opet od finančnega stražaika ptujskega raerjen in čisto apolnjen, zategadelj je držal 84 1. Ker tedaj, reče se v omenjenem dopiau dalje, ta kotel prvokrat prav merjea ni bil in se po dokazih od tiste dobe 66krat rabil, zaradi tega se je finančnej blagajnici velika škoda zgodila, ktero imate z zgoraj omenjeno svoto v obroku od 14 dnih zanosljivo poravnati. To je res /aloKtno za kmeta, da mora kaznovan finanČD. uradi ali jihovi poverjeniki avoje tu pa tam prav ue izvršujejo! Da bi se to t Iz Mahrenberškega okraja. (Obl Kakor sem iz zanesljivega vira izvedel, jalo mahrenberako učiteljsko društvo v t. m. v g. Lukasovih proatorih obletnie( dosetletuega obstanka. To sicer ni kaj p> vendar je pa t« zanitnivo, da se pri tau. o.v»chnosti, kjer se je toliko govorilo in napijalo in prazue alarae zmlatilo, nobeden ni ne preBvitljega cesarja, ne predsednika okr. šoljskega sveta, g. c. k. okr. glavarja Slovenjegraškega 8pomnil, ampak da ao gospodji učitelji le avojega gospoda c. kr. kakor se rad sam imenuje,   hvalili in povzdigovali, kakor da bi ob sam imel ajihovo arečo ia nesrečo, ajihovo življeaje ia BJihovo smrt v svoji oblasti. Da se bovošegai Bekateri učitelji ae morejo veaeliti, ako po atari šoli ia mešaikih ae udrihajn, ae je tudi pri tej priložaosti pokazalo; aek mladi učitelj je v huaioristiČBeiB govoru začel popisovati stare šole, šolmajstarje, župaike ia kubarice, kateiim so morali obutelj čediti itd. Naposled so gospodje učitelji ia gospice ueiteljice se poprijeli okolo polaoči ia plesali do mladega dae — v adveatu! Stari učitelji tega aiso delali. Iz Koroškega. (Razae.) Uže preveč so aas drugi Sloveaci dregali, da smo enkrat morali sami začeti misliti aa političea list. No, z aovim letom pričae izbajati rMir" po 2krat v meaeci. Omislili so ga aara celovski Barodajaki. Hvala ia slava ajini! — Vreme imamo večjidel lepo. Nadejali smo se saega v Božiči pa ga ai bilo. — Železaico v Lavaatskej doliDi hočejo porinoti do Kaittelfelda v goreujeai Štajerskeui, da jo zvežejo z Rudolfovo; proti jugu pa jo aategaoti od Drauberga do Celja. — Vsem aarodnim sreajam Baprej je št. Jakobska v Rožu. Poslala je dne 26. oktobra 1881 prošajo deželoeani aolskeBiu avetu v Celovec, uaj se v aoli podučuje ae v tujej aemaeiai, aaipak v domačej sloveašeiai, aemški se otroci pozaeje aaj vadijo, ko so uže sloveaski brati ia pisati ae uaučili. Odgovora ae Bi pa sreoja je voljoa tožiti tijaa gori do upravnega aodišča. Pravica mora biti.