62
Dopisi.
Na Ptuji 6. febr. J. Z. Mnogo zasluženi gosp. Ivan Kerpan, bivši predstojnik mariborske gimnazije, že več let na Ptuji stanujoči in občno spoštovani zavoljo svoje izverstne učenosti, so po doveršenem 50. letu svojega dubovništva drugo novo sveto mašo v staroslavni mestni cerkvi sv. Jurja še 8 tako krepkim glasom zapeli, da malokteri mlad duhoven tako. Ponosna naj bo cela Slovenija, ktera je tako čverstega sivostarčka doživela; ponosijo pa se naj posebno njihova lastna mamica, ktera so tako modrega in močnega sinka izgojili, da jih v sivi starosti nadušenost za vse koristno in krepka beseda v bogoslavljenji zapustila ni! O njihovih zaslugah govoriti se ne prederznem; saj so dobro znane; le toliko opomnim, da so slavni jubilant izversten latinec, gerk, lah, francoz, nemec in španjolec, da pa tudi prav dobro slovensko umejo, preradi ;,Novicea bero, veliko veselje o napredovanji slovenske omikanosti imajo, — da ob kratkem rečem: veri domorodec so, kterega naj nam Bog še mnoge leta ohraniti blagovoli. Lepi te svečanosti so se pridružili prostovoljno prečastiti duhovni župniki in pomočniki iz bližnjih okolic, da bi s svojim občno spoštovanim in ljubljenim učiteljem milega Boga zahvalili za toliko milost in dobroto. Visokočastiti gosp. nadžupnik in dekan mestne fare, gospod Jakob Staudegger, svetovavec lavantinske in sekovske škofije, znani imenitni dobrotnik mnogih hvalevrednih zavodov, čeravno že tudi blizo jubilant, so s krepko in serčno besedo tako mično pridigovali, da je marsikte-remu poslušavcu beseda serce prešinila; po doveršeni službi Božji pa so lepo kerdelce zbranih imenitnih mestnjanov in Uradnikov, kakor tudi vseh onde poslovajočih duhovnov v svojo gostoljubno stanovanje vzeli in jih prav pošteno postregli, in tak zlato gostovanje z zlato milodarnostjo ovenčali.  Zivio!
Iz Ljubljane.    13. t. m. je imela krajnska hranilnica (sparkasse)   svoj  veliki  letni  zbor  v  pričo  Njih eksc. deželnega gospoda poglavarja grofa Chorinsky~ga. Z ogovora višjega njenega predstojnika gosp. Janeza Šlaker-ja posnamemo  svojim  bravcom  najimenitniše  reči zastran gospodarstva te družbe v preteklem letu, v kterem je hranil« niča še očitniše kakor druge leta pokazala, na kako terdnih nogah da stoji, in djansko poterdila vse, kar so ji na čast ^Novice" takrat govorile,  ko  so  prigovarjale ljudem,  naj nikar  ne    verjamejo   oplašenim   mevžam   in   lažnjivim   sleparjem. Vendar so bili, kakor gosp. predstojnik v svojem ogo-voru pravijo, vsi opomini le bob v steno: v 6 mescih so lani oplašenci vzeli 355.000 gold.   nazaj,  in s tem si  škodovali sami sebi,   ker  so  prišli   ob  obresti (činže)   ali pa svoj dnar izročili  nevarnim  rokam;  škodovali  pa  so tudi hranilnici, ker je mogla mertvo ležeči dnar vedno pripravljen imeti, da ga je mogla vsaki dan poverniti ljudem. Ali je ta skušnja kaj spametovala ljudi,  bo prihodnji   čas učil;   Bog daj pa, da bi takega časa več ne bilo! — Kakor rajtenga kaže, je lani 5039 ljudi položilo 575.636 gold. v hranilnico, 4733 je pa 503.750 gold. nazaj vzelo.   Obrest (činžev) pa 4 od 100 je plačala lani svojim deležnikom v vsem skupaj 104.067  gold.   17   kr.,   od   kterih   so  si   pa   deležniki   le 11.063 gold. 42 kr.  izplačati dali, — 93.003 gold. 75 kr. so pustili v hranilnici, da jim obresti spet obresti neso.   V vsem skupaj je bilo v hranilnici lani za 2 milij. in 817.958 gold. in 31 kr. dnarja  naloženega,  tedaj za 164.789 gold. in 75 kr. več kakor predlanskim; pa bi ga bilo gotovo še veliko več,  ako bi ne  bil  omenjeni  lanski hrup tega kriv. Hranilnici  lastno  premoženje  je  narastlo   lani  na 267.541 gold. in 57 kr.;  že to  premoženje daje vsem,   ki imajo pri nji svoj dnar naložen, varnost za 9 od 100. Predlanskim je 11.161 ljudi svoje premoženje v hranilnici naložilo; lani ga je prineslo na novo še 1689 ljudi, nazaj vzela ga je 1884.   Kaj pa je hranilnica počela z vloženimi ka-pitali?    Rajtenga  kaže, da 1 milijon in 196.603 gold. ima naloženih s pupilarno varnostjo na hišah in zemljiših, v zastavnih obligacijah  dunajske  banke  ima 646.850 gold.,  ki so zagotovljene na 349 hišah in 760 zemljiših; čez 900.000 gold. ima v drugih obligacijah, 65.000 gold. ima izposojenih na zastave,  hiša njena je  vredna 37.000 gold.,  gotovega dnarja  pa je  imela  konec  leta  117.021   gold. — Z ljubljansko  hranilnico   je   pa  tudi   združena   zastavilnica, kamor ljudje mnogih stanov, ako jim dnar mine,  nosijo to in uno reč v zastavo, da dobe kak goldinar v sili. Od vseh Svetih 1858 do vseh Svetih 1859 je hranilnica posodila na 23.996  zastav  89.288 gold.,  in  ker je  že  pred imela na 15.970 zastav 73.983 gold. izposojenih, je lansko leto skupno izposojilo  na 39.966   zastav  zneslo 163.271 gold.    Ker pa so ljudje med letom 27.789 zastavljenih reči rešili, je imela o vseh Svetih lanskega leta še 12.177 zastav, za ktere je izposodila 58.052 gold.   In tako kaže rajtenga od konca do kraja dobro gospodarstvo naše hranilnice,   ktera popolnoma zaupanje  zasluži in  pri  kteri,   —  kakor smo  že  večkrat    I rekli — skor nič druzega ne pogrešamo, kakor samo to, da     I svojih dnarjev premalo posoja na kmetije. — Zdaj pa še nekaj novega.    V tem zboru je bilo sklenjeno,   da bo hranilnica,   kjer   ni drugej pripravnega prostora našla,   nazi-     I dala   na   svojo   lastno   hišo   na   sejmišu   še  dvoje nadstropij    in   prizidala   na   levem  koncu   proti strelišu še toliko, kolikor ima tam praznega prostora. Ker bo tako hranilnica zidala na   svoji  zemlji  in pod staro streho,   bo   za to dozidanje obernjeni   kapital  dobro naložila, zraven pa mesto olepšala z mogočnim poslopjem na lepem prostoru. Pri tej priliki prosimo tistih   6 gospodov, ki so bili v ^zidarski odbor"  izvoljeni,  naj   pri  osnovi druzega ali tretjega nadstropja ne prezrejo  mnogokrat že raz-odete želje, da bi tu realna šola (nižja in višja") kaj pripravno mesto imela. Ker se pri novih stavbah da marsikaj tako uravnati, da utegne na več strani prav biti, bode bistro-   I
63
umen mojster z ozirom na to že lahko pravo zadeli brez škode za eno ali drago. — Še druga za učitelje krajn-skih ljudskih sol prevažna reč, ki so jo sprožili Njih ekscelencija gosp. deželni poglavar, je prišla v temu zboru v prevdarek: naj bi namreč hranilnica iz svojega lastnega premoženja darovala primeren kapital, ki bi se obračal udovam in otrokom uraerlih učiteljev v pomoč. Nadjati se je, da po izgleda štajarske hranilnice bo tudi krajnska storila kar bo mogla. Da pa se to določi, bo vzelo vodstvo hranilnice to reč poprej v prevdarek.
Iz Ljubljane. Naj povzamemo tudi iz zbora, ki so ga imeli mestni odborniki 16. dan t. m., važniše sklepe. Na predlog gosp. župana-namestnika je bilo sklenjeno, Njih Veličanstvu prošnjo pokloniti za obstanek deželnega poglavarstva v Ljubljani; — spominek Radecki-tov se ima s primerno slovesnostjo odkriti na sv. Jožefa dan; — teržaška družba, ki se je s zastavljenimi 3000 gold. zavezala gazno osvečavo v Ljubljani napraviti, bo zgubila svojo zastavo, ker ne more mož beseda biti; magistrat se je obernil draga m, da Ljubljana vendar kadaj dobi gazno osvečavo; — pritožba zavoljo Št. Jakobške šole je bila poravnana; ternovska farna šola naj se uravna po do-tičnih šolskih postavah; — dvema učiteljema je bil po-boljsek iz mestne kaše dovoljen; — prošnja protestantiške občine, naj bi — glede na to, da tudi protestantiški pre-bivavci plačujejo za katoliške šole in z vsemi mestnjani vred nosijo mestne bremena — mestna kaša darovala na leto 100 gld. v pripomoč učeniku slovenskega jezika, ki si ga želi tudi nemška protestantiška šola *) udinjati za svoje učence, je bila uslišana; — nekterim posestnikom mestnih gostivaic, ki so bile lani z vojaki in vojaškimi konji čez pravično mero obložene, je bilo primerno povračilo dovoljeno.
*) Ker  celo  ta na postave naših   šol   ne  tako  vezana   šola želi slovenščini  pravična biti, je le čudno, da v gosp. Wald-herr-jevi soli,  za ktero veljajo vse cesarske šolske postave,   menda še ni k tema  spoznanja prišla,   da je slovenski jezik jezik deželni in da ga  vsak potrebuje,   ki  v deželi prebiva, — da tedaj ni dosti in da je zoper postavo, ako se v vsakem razreda  na teden le ena  ura  določi  za učenje tega jezika!    Tudi v gospod M ar o vi nedeljski šoli,  ki je namenjena tukajšnim štacunarskim učencom, bi bila živa potreba, da bi  se  fantje  vadili slovenskega jezika,   da bi znali k rani ar jem. kakor se spodobi, saj kadaj po domače „rajtengetf pisati ali jim odgovor na pisma dati,   ki se jim pišejo,   da se jim naši domači  ljudje  ne  bojo smejali,   ako jim pošljejo ka-košne križe kraže na deželo ali pa jim odgovorijo v neznanem jesiku.                                                                            Vred.