Neodrešena domovina in oomejno šoistvo. »NAŠE POKRAJINSKE SKUPŠČINE UJU«, s posebnim ozirom na »Obmejno šolstvo« in delovanje narodnih obrarabnih društev. Prosim Vas g. urednik obelodaniti te moje skromne misli, katere izvirajo iz dobrohotnosti, ki pa nimajo namena kritikovati. Predvsem moram povedati, da pišem kot obmejni šolnik. Pri dosedanjih pokrajinskih skupščinah se je mnogo, mnogo važnega obravnavalo in tudi sklenilo. Ko je bila zadnja pokrajinska skupščina v Ptuju, sem bil presenečen, ker ni bilo na dnevnem redu točke »Obmejno šolstvo«, katerega je v Sloveniji dovolj in katerega stališče je precej težavno na severu, posebno pa v predelu od Šent Ilja v Slov. goricah do Gor. Radgone. Prepričan sein, da se to ni izpustilo z dnevnega reda namenoma. Vsekakor je v bodočnosti potrebno večje pažnje polagati obmejnemu šolstvu. Po mojem mnenju bi morala imeti vsaka pokrajinska skupščina in kongres to točko na dnevnem redu. Pri takih skupščinah bi se dalc razmere obmejnega šolstva razčistiti in tudi izboljšati. Ako ne bomo stavljali te točke na dnevni red naših skupščin, bo izgledalo, da se nahaja naše obmejno šolstvo na višku — kar pa žalibog ni res. Seveda jc naloga okrajnih društev obravnavati vprašanja v tem pravcu, posebno tarn, kjer se nahajajo take šole. Taka poročila ali obravnave ostajajo le v stanovskem listu. Poročila pokrajinskiL skupščin pridejo v širšo javnost in na ta način bi se tudi širši sloji začeli zanimati za to vprašanje. Več zanimanja bi lahko polagala na to vprašanje tudi naša narodna obrambna društva, kakor družba sv. Cirila in Metoda, Jugoslov. Matica itd. S takim postopanjem bi se indirektno vplivalo na omenjena društva, da iic bi popolnoraa pozabila na naše obmejno šolstvo. Narodno obrambna društva imajo v prvi vrsti skrbeti za šolstvo v neodrcsenih krajih. Mislim pa, da ni krivično, če ini prosimo eno desetino dohodkov ieh društev tudi za naše obmejno šolstvo, katero je potrebno podpore, kajti skoraj yse šole na našem severu so bile za časa Avstrije. če ne direktno, vsaj indirektno podpirane od nemških obrambnib drušiev. Knjižnice teh šol, bodisi mladinske aii učiteljskc. so bile večinoma nemške, kar pa je bilo slovenskih, so tudi pisane ie v nemškem duhu. Vsaka taka šola bi morala imeti šolski oder, da bi od tu začela vlivati patrijotično čustvo otrokom in vadi starejšim. Kaj vse pomaga, če ni denarja! So šole na severu, oziroma kiajni šolski sveti, v katerih blagajne od pr3vrata sem ni stekel niti par novca, ker niso urejeue davčne razmere. Kako naj taka šola uspeva, če se ima bojevati z vsemi mogočimi težkočami. Take šole s.o potrebne nujne, izdatne podpore. Izgovor, da se bodo ljudje razvadili samo na podpore, ni umesten. S takim podpiranjem st bomo ljudem .prikupili — ne pa odtujili: ko bodo dovolj zavedni, bodo sami vzurževali vse. Tu ima odsek za obmejno šoistvo povcrjeništva UJU dovolj dela, da ukrene potrebno. Naloga odseka za obmejno šoistvo ie. da pride na lice mcsta, si ogleda položaj ter ukrene, kar se mu zdi umestno. Učiteljsko društvo za Svetolenartski okraj je napravilo sledeč sklep: »Uuttsljsko društvo Sv. Lenart v Slov. gor. bo vplivalo potoin odseka za obmejno šolstvo na obrambno društvo »Jugoslovcnska Matica« in družbo »Sv. Cirila in Metoda«, da naj eno izmed teh društev prevzaine severno mejo v svojo skrb.« Opomba: Še na nobeni skupščini ni bilo toliko govora o obmejnem šolstvu kakor ravno v Ptuju. V smislu novega poslovnika je deloval poseben »odsek za obmejno in neodrešeno šolstvo«, ki je napravil dalekosežne sklepe. Ti sklepi so bili s posebnim povdarkom natisnjeni v »Učit. Tov.« — po skupščini. Čudimo se torej gorenji trditvi, da se temu vprašanju ni posvetilo dovolj pažnje. — Uredn.