'ZaJcjJfki TEDNIK V DANAŠNJI ŠTEVILKI TRBOVLJE, 13. JUNIJA 1963 ŠTEVILKA 25 | I ■k š LETO XVI 4| • LIDIJA ŠENTJURC IN ZORKA PERŠIČ V HRASTNIKU — stran 2 e PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI — str. 3 e TEŽAVE ZASAVSKIH RUDARJEV — str. 4 e ALŽIRSKA DELEGACIJA V TRBOVLJAH — stran 4 • BO POMOČ HITRA IN UČINKOVITA — stran 5 • HRASTNIK V TEH DNEH — stran 8 Tudi v nedeljo, 16. -junija, ko bomo volili poslance v republiški zbor Skupščine SRS in zvezni zbor Skupščine SFRJ, bomo že v zgodnjih jutranjih urah opravili svojo dolžnost, in s tem potrdili našo globoko zavest, saj se zavedamo, kaj je socialistična družbena ureditev, kjer je samoupravljanje temelj razvoja in napredka. Vse, kar snujemo, je namenjeno nam vsem, da bi srečno živeli in ustvarjali, da bi bili naši dosežki kar največji in kar najbolj popolni. Zaradi tega bomo kot državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, kot upravljale! in proizvajalci odšli s ponosom na volišča! MEDNARODNI TELOVADNI DVOBOJ V TRBOVLJAH (K. R.) TRBOVLJE — V soboto, 15. junija 1963, bo v Trbovljah dvoboj mladih reprezentanc Italije In Jugoslavije v vajah na orodju. Tekmovali bodo člani do 22. leta starosti. V Italijanski vrsti, ki jo vadi znani švicarski telovadni strokovnjak Giinhardt, je več talentiranih telovadcev, ki se pripravljajo za olimpijske Igre v Tokiu. Jugoslovanska reprezentanca bo Imela težko nalogo; opravičiti bo morala sloves, ki sl ga je Jugoslavija priborila v svetu z Mirom Cerarjem ln drugimi znanimi jugoslovanskimi telovadci. Tekmovanje bo kvalitetno In vabimo vse ljubitelje orodne telovadbe, da si ga ogledajo. Prireditev se bo začela ob 19. url na gledališkem odru Delavskega doma v Trbovljah. ZADNJE DNI SO OBISKALI ZASAVJE NEKATERI POSLANCI IN POSLANSKI KAN-DIDATI. Tako sta se v ponedeljek mudila v Zagorju poslanski kandidat za zvezni zbor Skupščine SFRJ In član IP SRS Silvo Hrast in poslanka gospodarskega zbora Skupščine SFRJ Zorka Peršič. — Na občinskem ljudskem odboru so ju seznanili z nekaterimi problemi zagorskega gospodarstva, potem pa sta v družbi predstavnikov Zagorja obiskala obrat sevnlške konfekcije »Lisca«, Lesno Industrijsko podjetje in Industrija gradbenega materiala. Popoldan pa so pripravili še razgovor obeh gostov s predstavniki delovnih organizacij In političnega aktiva. Tovariš Silvo Hrast Je obiskal v torek še Trbovlje. — Na sliki: Silvo Hrast in Zorka Peršič med razgovorom na zagorskem Oblik Občani Zasavja - volivci občin Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik! V nedeljo, 16. junija, bomo volili poslance v zvezni zbor Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in f republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije. Naši kandidati so: SILVO HRAST, ki ga bodo volili v občinah LITIJA, ZAGORJE OB SAVI, TRBOVLJE In HRASTNIK v zvezni zbor Skupščine Socialistične FR Jugoslavije STANE VOLK, ki ga bodo volili volivci občine LITIJA v republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije MIRKO DRAKSLER, ki ga bodo volili volivci občine ZAGORJE OB SAVI v republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije JOŽE LAZNIK, ki ga bodo volili volivci občine TRBOVLJE v republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije JOŽE GREBEN, ki ga bode volili volivci občine HRASTNIK v republiški zbor Skupščine Socialistične republiko Slovenije Vse kandidate so predlagali zbori volivcev; nove občinsk e skupščine v Litiji, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku pa so jih na sejah 3. junija sprejele za naše kandidate! OBČANI ZASAVJA! OPRAVITE SVOJO DOLŽNOST V NEDELJO, 16. JUNIJA, ŽE V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH! Zborovanje v Ljubljani Lidija Sentjurc in Zorka Peršič V petek je bilo v Ljubljani predvolilno zborovanje, na katerem je govoril kandidat za poslanca v zvezni zbor Skupščine SFRJ in podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta EDVARD KARDELJ. Te veličastne manifestacije se je udeležilo okrog 200.000 ljudi iz vse Slovenije; nekaj tisoč tudi iz Zasavja, ki so odšli v Ljubljano s posebnim vlakom, avtobusi, osebnimi avtomobili ter drugimi prevoznimi sredstvi. in da tu leta ne smejo nič pomeniti, pač pa samo sposobnost odgovornih ljudi na družbenih funkcijah, njihova privrženost socializmu in zaupanje občanovjvanje. Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj je zatem govoril še . o nekaterih drugih, aktualnih samost oj- vpraSanjih Na koncu pa je v Hrastniku Letošnje volitve za nove pričenja hromiti skupščine — občinske, okraj- nost delovnega človeka in dene, republiške in zvezno — lovnega kolektiva in se kaj , , -spadajo vsekakor med zelo lahko spremeni v svoje na- . , i u j -i. pomembne dogodke v razvo- sprotje/ da namreč zavira ^an0v k'da skr™za' ju nase socialistične družbe, gospodarski in družbeni raz- po„ojc'= v kntčrih bo delo it* nrmrlnril nn vnppllii trt v a- ,a5 nomuciA ki P 8 J # t tCl lil DO ClClO Prejšnjo sredo sta bili na obisku v Izvršnega znanih z uspehi občine v Hrastniku članica zadnjih letih. Pri tem so po-odbora zveznega udarili, da so zadnja leta nag,aSi' ‘Udi °a" diJa šentjurčeva In poslanec gospodarskega zbora Skupščine SFRJ Zorka Peršič. Dopoldne sta sl v sprem- odbora SZDL Jugoslavije Ll- predvsem vlagali sredstva V rekonstrukcijo obstoječih to- ISHšI SiSS eMsI ™ klamo, kjer sta imeli tudi razgovor s predstavniki podjetja. Zanimali sta se predvsem za nadaljnja rekon- ESiS lEH llflštf “ -" hom, za vse produktivnejšim s tem pripravijo nov gospo- lovnega človeka in delovnih darski perspektivni plan, ki kolektivov, ki je nujno po-naj zagotovi nove korake na- trebna, da bi lahko vsak dc-prej v materialnem razvoju lovni kolektiv zavestno in naše dežele in izboljšanju iniciativno razvijal vse svoje življenjskih pogojev našega sposobnosti in sposobnosti ljudstva. svoje organizacije, ter na ta Na prvi pogled je to nekaj način vložil največji možen preprostega in samo po sebi delež v skupne napore. umevnega. Toda v resnici ti V nadaljevanju je tovariš " <,<■ dve nalogi vsebujeta reševat- Edvard Kardelj poudaril, da !„ r . , . e " ; .. nje cele vrste problemov, ki je z novo ustavo m^čno a to e nn segajo bolj globoko v življe- okrepljen tudi vpliv človeka ’ nriMntmn nje naše družbe. Zato pa z delovnega mesta neposred- pncakl'JCm° mora naša socialistična prak- no na delo in odločitve skup- JU JI Qan' sa pravilno združevati na- ščin v občinah, okraju, re-predne težnje socialistične publiki in federaciji. Novi skupnosti in hotenje delov- zbori delovnih skupnosti so nega človeka z znanjem znan- pravzaprav specifični delavski stvenika ter z realnimi mate- sveti za posamezna področja rialnimi možnostmi, ki jih dela. V teh zborih mora priti delom in k vse hitrejšemu napredku v vsakem pogledu in da vselej ravna kot dober la Tovarno kemičnih izdelkov delke te tovarne. Zatem si je tovarišica Lidija Šentjurc ogledala rudniški obrat Novi Dol, tovarišica Zorka Peršič pa je obiska- vam, manj pa je šlo sredstev za družbeni standard. V prihodnje bodo posvetili več skrbi tudi razvijanju obrti. Predstavniki posameznih gospodarskih organizacij pa so zatem povedali obema gostjama nekatere probleme, s katerimi se srečujejo pri proizvodnji. Tako so tovariši iz Steklarne opozorili na precej slabo kvaliteto kremenčevega peska, iz rudnika pa na pomanjkanje vagonov, kar vse vpliva na manjšo proizvodnjo. gospodar in dober tovariš svojemu sodelavcu in do drugega kolektiva. Zato moramo razumno gospodariti ne samo zase, temveč za vso skupnost bosta oba Hrastnik, kjer si je ogledala obrat tripolifosfatov in elektrolize. Nadalje so na tem razgovoru seznanili tovarišici Lidijo šentjurc In Zorko Peršič na Popoldne sta imeli na ob- probleme v zvezi z gradnjo činskem ljudskem odboru nove Zasavske ceste, tovari-razgovor s političnim akti- šica šentjurčeva pa je zatem' vom hrastniške občine. Pred- odgovarjala na nekatera vpra- stavniki občine in delovnih organizacij so jih najprej se- šanja. (Pb) Obveznosti in odgovornosti _ Nedavno tega je bilo v Tr- trebno nekaj napraviti, pa sc varjali, da delajo v Zvezi ku- da je dosežena stopnja "malte- najnepošredneTe do"toraza ce- !)ovljah Posvetovanje mladih zadovoljujemo s stanjem ka- munistov, tu pa, da so an-rialnega razvoja naše družbe, letna vsakdanja problemati- komunistov ki sta ga pripra- kršno je, pn tem pa se vse gažiram v mladinski organi- Nedvomno pa velja poudariti, da bo v prihodnje treba posvetiti večjo pozornost obveznostim in odgovornostim mladih komunistov, tako s strani organizacije ZMS kot osnovnih organizacij ZK. (Pb) Ta skiadnost pa ni odvisna ka na vseh področjih družbe- viIa, občinska komiteja Zve- premalo angažiramo za samo od delovanja skupščin nega dela in ustvarjanja, od 7? komvmistov m Zveze mla- p redek, in vodilnih političnih orga- proizvodnje do splošne so- Pine 1Z Trbovelj, nov, temveč tudi od dela sle- cialne, politične in kulturnih Posvetovanje jo opozorilo hernega našega delovnega ko- aktivnosti. Zato naše skup- na premajhno angažiranost ščine niso več skupščine nc- mladih komunistov v delu kakšnih splošnih političnih organizacije Zveze mladine. lektiva in družbeno zavesti slehernega delovnega človeka. Vzemimo npr. planiranjem enotno gospodarsko politiko. reprezentantov, kot je to v To se kaže predvsem v ti* buržoaznih parlamentih, mar- stih mladinskih aktivih, ki Brez planiranja in brez enot- več postajajo vse bolj direkt- imajo v svojih vrstah precej -ne gospodarske politike ni no nadaljevanje družbenega mladih članov Zveze komu-ttsmerjart ja gospodarskega dela in samoupravljanja J ju- nistov. razvoja. A brez usmerjanja di v njihovem delu. To pa Obveznosti le-tch so v pri-gospod.u skegn iti z voj a la nje- tudi pomeni, da naš odbor- merjavi z ostalim članstvom gove relativne stabilnosti ni nik ali poslanec, ki hoče mladinske organizacije, znati socialne \'arnosti za delovne- vestno opravljati svojo odgo- ga čjoveka.. Joda, ^postano.-vorno funkcijo, ne sme biti planiranje preveč centralizi-; boter kakršnimkoli zahlo-rano, tehnokratsko, poteni vam, interesom ali ambicijam delovnih Na posvetovanju so nadalje predlagali naj bi se izdelala tudi analiza o družbeni aktivnosti mladih komunistov. Doslej se je v marsikaterem aktivu dogajalo, da so se nekateri mladi aktivisti izgo- Pred ustanovitvijo občinskih odborov (Mn) TRBOVLJE — Na zadnjem posvetovanju, ki ga ZaJaotAi TEDNIK UfianovlJtD decembra 1947 -mašilo občinskih odb. SZD1 Hrastnik, Lilija, Irbovlje, Za 4°rje ob Savi — Glavni urednik Stane ŠUŠTAR, odgovorni ■ rednik Marijan LIPOVŠEK - Urejuje uredniški odbor -Uredništvo In uprava Trbov Me, Trg revolucije ll/U, tele ion SU-I9I — Račun pri NB Trbovlje 660-13-608-1 _ p0M metna številka 20 din — ročnlna (z dnslavnlno): mesečna 60 din. četriletna 180 din, polletna 360 din, velulclna 720 din — Poštnina plačana v gotovini - List tiska CP .GORENJSKI TISK«, Kranj -Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo organizacij in komun, marveč posrednik med skupnim in posameznim-interesom, nosilec usklajevanja teh interesov, toimae individualnega interesa v skupščini jn tolmač skupnega interesa v delovni organizaciji in komuni. Tovariš Kardelj je tudi poudaril, da rotacija ne pomo- no večje kot si to mnogi predstavljajo. Mladi komunisti bi morali v celoti odgo- sindikata delavcev industrije \a jati za to ali je njihovo in rudarstva za Slovenijo v mladinsko vodstvo in celotna Trbovljah so med drugim organizacija dovolj aktivna tudi poudarili, da združuje ali ne. Tega pa doslej pri ve- nov republiški odbor blizu čini mladih komunistov ni 650 sindikalnih podružnic, bilo čutiti.' Zalo je razumljivo, da v pri- Na posvetovanju je bilo hodnje nov odbor ne bo mo- dne — Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik — s sedc-v je pripravil Republiški odbor žein v Trbovljah. Verjetno bo sklicana ustanovna konferenca tega odbora še la mesce. Stiki z Jesenicami (b) TRBOVLJE — V sobo to so prišli na obisk v Tr- jjosebej poudarjeno, da ideo- gel imeti lake povezave s sin- bovl je predstavniki družbe- loško izobraževanje članstva organizacije Zveze mladine glede na potrebe, ki v tem pogledu stalno naraščajo. ni — kakor sc pri nas pogo zelo zaostaja po obsegu, pošto — ■ bodisi v šali bodisi sebno pa po kakovosti in de-zares govori — odrivanje sta- janskem vplivu na mladega ilh kadrov in postavljanje človeka. In ravno v tem mladih. Rotacija pomeni, da ključnem vprašanju dela vod- ic sedaj prj nas še močneje kot poprej poudarjeno in zagotovljeno načelo, da so vse javne politične funkcije odprte slehernemu občanu, ki ,e pripravljen in sposoben sodelovati v socialističnem upravljanju in ki zato uživa zaupanje občanov. To sc pravi, da bodo v tem upravljanju sodelovali stari m mladi štev in aktivov ni zaslediti vidnejših prizadevanj mladih komunistov. Takšen odnos do dela je karakteriziral eden izmed diskutantov, ko je dejal, da mladi vsi pozdravljamo plenume in številne sestanke višjih organov, da smo zelo zadovoljni z njihovimi ukrepi in s tem, kar so napravim Ko pa j<; po dikalniml podružnicami, kot so jih Imeli npr. prejšnji republiški odbori delavcev rudarstva, kovinarjev Itd. Zaradi tega bodo morale sindikalne podružnice kar najbolj tesno sodelovati z republiškim odborom in ga sproti seznanjati tudi z vso problematiko. Mimo drugega so se na posvetovanju še dogovorili, da zaradi premajhnega števila elanov v Zagorju ob Savi in Hrastniku nc bi kazalo ustanavljati občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, pač pa bodo ustanovili enoten občinski odbor za vse tri zasavske ob- nih In političnih organizacij ter občifle z Jesenic. V Trbovljah so sl ogledali nekatera podjetja in objekte, zatem pa so imeli razgovore s predstavniki družbeno političnega življenja Trbovelj. Urejen prostor pred železniško postajo v Trbovljah (ar) TRBOVLJE — Zeli-; Trboveljčanov, da bi uredili prostor pred železniško po* stajo, je končno uresničena-Prostor- je kockovan in lepo urejen in poslej v deževnem vremenu nc bo več negodovanj zafadi blata in luž. Pred nedeljskimi volitvami Občani v samoupravnem sistemu Nedavno izvoljene občinske potrošniški sveti, hišni in skupščine, ki so bile izbrane z veliko volilno udeležbo, so postavljene pred pomembne naloge. Med njimi lahko izdvojimo kot eno od najvažnejših nalog: krepitev družbenega samoupravnega sistema. Občinske skupščine bodo z družbeno političnimi organizacijami usmerjale družbeni razvoj v čim bolj razviti samoupravni sistem. Nadaljnji razvoj socialistične demokracije si ne moremo zamisliti brez kar najtesnejšega in neposrednega sodelovanja občanov pri reševanju vsakodnevnih problemov. Zbori občanov bodo morali — še bolj kot doslej — postati tribuna občanov in mehanizem družbenega samoupravljanja. Kako bodo zbori organizirani, kaj bodo obravnavali in kdaj bodo posamezno vprašanje postavili na dnevni red — bo precej odvisno od članov nove občinske skupščine in od organizacije SZDL. Do nedavnega je bila splošna praksa, da so bili zbori volivcev bolj formalnega značaja, vendar se to ne srne več ponavljati. Izboljšati bo, treba tudi vsebino zborov občanov, ki pa sc kaže predvsem v tem, kako odgovorni organi rešujejo posamezna vprašanja, ki so jih postavili občani na zborih volivcev. Učinkovitost pri reševanju problemov bo v veliki meri pripomogla, da bodo zbori neprimerno živahnejši in kvalitetnejši. Prav tako pričakujemo kar največ -jo iniciativo občanov in sodelovanje občanov, saj član samoupravnega organa ne sme biti pasivni spremljevalec dogajanj. Njegova prisotnost nal bo tista, ki bo predlogom dala življenjsko vsebino. Zato imajo prav družbo no politične organizacije nalogo in odgovornost, da usposobijo delovne ljudi za upravljavce. poravnalni sveti), ne opravljajo v redu svoje dolžnosti. Tu bi morali takoj ukrepati in 'postaviti na to družbeno odgovorno mesto druge ljudi. Mišljenje, da bo že ljudski odbor urejeval vse najnujnejše probleme, ki izhajajo iz zapletenih družbenih odnosov, je vsekakor zmotno in je negacija samoupravnega sistema. Država kot administrativni organ .odmira, na drugi strani pa se močno razvija neposredna socialistična demokracija, ki se kaže v obliki samoupravljanja. Še hitrejšo uveljavitev samoupravljanja bomo dosegli z napori vseh občanov, zlasti pa tistih, ki delujejo v raz- vejanem samoupravnem mehanizmu, npr. v občinskih skupščinah, svetih skupščin, svetih. krajevnih skupnosti itd. Izkušnje iz prakse kažejo, da so bili doslej v 'teh organih vedno isti občani. Taka praksa je vsekakor, škodljiva. Samoupravni sistem se bo mnogo hitreje razvijal, ko bo sistem rotacije omogočal, da se bodo lahko družbeno uveljavili široki sloji delovnih ljudi. Delovanje v samoupravnih organih je dobra šola za kadre, ki so nosilci osnovne samouprave v krajevnih' skupnostih. JOŽE DERNOVŠEK, poslanec Litije v organizacijsko političnem zboru Skupščine SRS Naše nadaljnje važno delo - statuti Jože Laznik, predsednik ob- — Glede licrdtcl zaposlcirih v rudarstvu v primerjavi z ostalimi pano gami gospodarstva nizki. Ena . . , od možnosti za rešitev teh ^f>nC 1SkaP30 ,1' Problemov fe vsekakor tudi ljudem zelo široke možnosti sodelovanja v samoupravnem mehanizmu. Razen že omenjenih zborov volivcev lahko razvijajo občani svojo delovno in družbeno iniciativo v okviru Tu imajo delovni ljudje zelo široke možnosti, da najdejo svoje področje dela.) V sami ustavi je zapisano, da občani v okviru krajevne skupnosti Organizirajo komunalne, stanovanjske, gospodarske, kulturno prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti, ki imajo končno samo edini cilj: omogočili občanom višji družbeni bi življenjski standard. Prav od delovanja in neposrednega sodelovanja samih občanov ie odvisno mnogokrat, kako so urejene življenjske razmere. Večkrat ugotavljamo, da razni organi, ki delajo r okviru krajevne skupnosti (npr. rati ustanovitev industrije, ki bo imela perspektivo. Do-še premalo razmišljali; dosedanji predlogi pa so biti premalo skrbno proučeni in premalo tehtni. Zanimivo pa je ob lem. rskem rudniku povečana proizvodnja, večje storitve ter znižanje materialnih stroškov; najti pa bo treba tudi novo odkopno metodo, ki bi dajala večjo storitev ob nižjih stroških, čfmprej p* bo treba rešiti tudi trenutne težave okrog pomanjkanja vagonov. Poglobili ho veljalo tudi sodelovanje občanov pri vseh važnejših vprašanjih, še posebej pa bo potrebno, da bodo zbori občanov sklicani res po potrebi jn da bodo na zborih dosledno poročali o realizaciji sklepov in pred- stavljajo vprašanja v zvezi z nadaljnjim razvojem gospodarstva. Menim, da bo nova občinska skupščina s svojo strukturo laže reševala vsa ta pereča vprašanja, seveda bo pa treba najprej člane nove občinske skupščine podrobneje seznaniti z vsemi problemi in načrti. In še na nekaj kaže opozoriti: gospodarjenju v kolektivih bo treba posvetiti več pozornosti, da sc ne bi ponovili primeri slabega gospo ne SRS Jože Koritnik nieni, da bo naloga poslancev tega zbora čim tesnejši stik z volivci. ki so zastopani v zdravstveni in socialni službi. — Problematika zdravstvene službe je nedvomno zelo obširna in raznovrstna. Zdravstvena služba je šele novembra 1960 dobila zakon o organizaciji zdravstvene službe, ki je tudi v tej dejavnosti uvede! samoupravo, delitev dohodka in drugo. Po-preje, ko so bili zdravstveni pa je naša bolnica glede prostorov zelo na tesnem. Njene kapacitete zavzemajo 129 namesto 80 postelj. Glede pridobivanja kadrov pa smo na boljšem. V bližnji prihodnosti bomo dobili kar sedem specialistov, šola pa se tudi precej srednjega strokovnega kadra za potrebe otroškega oddelka zasav* ske bolnice. V perspektivi pa bo potrebno misliti tudi na ustanovi-tev zdravstvenega ceatra kot Danes se pojavljajo v zdravstveni službi predvsem problemi okrog prostorov. Najbolj pereč problem glede tega jc v hrastniški občini, kjer pa kaže, da so sc resno zavzeli za ureditev novega d urjen ja, kol Je bil to slučaj zdravstvenega doma. Zaradi v nekaterih,zagorskih delov- pomanjkanja prostorov je niti organizacijah. Del krivde razumljivo, da jim je pti- zavodi še proračunske usta- izključno strokovnega orga-nove. Je bilo razumljivo, da na, ki bi statistično analiziral so se pojavili določeni pr o- kazuističn* obolenja. Zakon blemi, predvsem glede naba- predvideva, da se lahko tak ve instrumentov itd. |—......•f*"''”1 ” “nf* ali center ustanovi za eno ali več komun skupaj. Glede na sorodnost teh obolenj bi tak zdravstveni center lahko deloval za celotno Zasavje. Problemov okrog zdrav-stvenc službe je zares precej, tako da bo tudi delo našega zbora marsikdaj precej težko. (Pb) Težave zasavskih rudarjev fl II I I I n i n H B I Alžirska delegacija v Trbovljah Zaradi pomanjkanja vagonov sta se oba zasavska premogovnika — Rudnik rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik in Rudnik rjavega premoga Zagorje znašla v težavnem položaju. Tako so na Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik dobili v mesecu maju skoro 600 vagonov. manj, kot so jih potrebovali, v prvih sedmih dneh junija pa so dobili vsak dan povprečno po 40 vagonov premalo. Na Rudniku Trbovlje — Hrastnik so deponirali v maju nad 3.300 ton premoga, delno pa so omejili proizvodnjo premoga. Mesečna proizvodnja premoga pa se je s tem zmanjšala v maju za najmanj 8.000 ton premoga. Na zagorskem rudniku naročajo dnevno povprečno 130 vagonov, dobijo jih pa po 60. Pri povprečni. dnevni proizvodnji 2.200 ton premoga primanjkuje vagonov za okrog 1.000 ton premoga dnevno. Ker zagorski rudnik nima deponij, je bil prisiljen zmanjšati proizvodnjo premoga, na drugi strani pa vskladiščiti rovni premog, kjer je le mogoče. V kolikor se v naslednjih dneh ne bo stanje spremenilo (po izjavi 7.6.), bodo začeli skladiščiti premog na nogometnem igrišču »Svobode« v Kisovcu. Tudi na zagorskem rudniku so težave okrog pomanjkanja vagonov vplivale na občutno nižjo mesečno proizvodnjo premoga v maju. Zaradi tega ker oba zasavska premogovnika ne moreta v dogovorjenih rokih pošiljati premoga kupcem, nastajajo pri kupcih težave v zvezi s proizvodnjo. Zagorski rudnik je zato npr. predlagal kupcem, da naj bi le-ti priznali dodatne stroške, hkrati pa naj bi začeli odvažati premog iz Zagorja ob Savi s tovornjaki, v precejšnji meri tudi s tovornjaki kupcev, ker rudnik sam nima na voljo dovolj prevoznih sredstev. Zasavski rudarji so pripravljeni po svojih • močeh pomagati pri rešitvi tega problema, prav bi bilo, da bi vsi uporabniki železniških vagonov dosegli kar najhitrejše. nakladanje in razkladanje vagonov, da bi na ta način kolikor je mogoče omilili težave v zvezi s pomanjkanjem železniških vagonov. (ma) VAGONOV ŠE ZDAJ NI! Pomanjkanje železniških vagonov močno tare tudi zasavske rudarje. Ker v Zagorju ob Savi nimajo primernih prostorov za deponijo premoga, so morali skladiščiti premog, kjer je le bilo mogoče. Zdaj pa zagorski rudnik urejuje cesto do bunkerja, da bi lahko začeli odvažati premog s separacije s tovornjaki. Zaradi pomanjkanja železniških vagonov se je proizvodnja premoga v obeh zasavskih rudnikih znižala. — Na sliki: zagorski rudnik je deponiral nekaj premoga kar pri obratu Kisovec zraven nakladalnega prostora 42 - urni delovni teden Znano je, da naša nova organizacije obilo dela pri tčj to v prihodnje obilo analiz in ustava dopušča najdaljši de- neenostavni nalogi. V nekate- variant za sleherno delovno lovni čas 42 ur v tednu. Če- rih podjetjih v Zasavju so si- organizacijo, lega dela pa ne prav se ni sprejet zvezni za- cer že pričeli razmišljati o gre odlašati, kon, ki bo določal roke in pa možnostih prehoda na dvain- Analize za taksen delovni^ pogoje za prehod, velja po- štirideseturni delovni teden, teden bodo morale upoštevati udariti, da čaka vse delovne Nedvomno pa bo potrebno za vec faktorjev. Tako bo potrebno proučiti ■ vse notranje rezerve, njihovo aktiviranje za dvig proizvodnje in produktivnosti. Nadalje bo potrebno proučiti, ali število zaposlenih in njihova kvalifikacijska Te dni je bila na obisku v združenja »Rudis«. Ob obl- nikih, ki jih je treba obno- prvih delih sc bodo v dela v struktura v posameznih delov- Sloveniji delegacija alžirske sku v Trbovljah so se člani viti oziroma zgraditi na novo. Alžiriji vključili s svojo de- organizacijah zadovoljuje republike, ki jo je vodil po- delegacije še posebej zanima- Pri izvedbi teh del v okviru javnostjo in dobavo opreme potrebam po skrajšanem delav- močnik ministra v Ministrstvu li za delo Strojne tovarne, v prve sklenjene pogodbe bodo še ostali člani združenja niku, ali so potrebe prevelike za industrijo in energetiko Ljubljani pa za delo dveh sodelovali člani združenja »Rudis«. a/j' premajhne. . g. Lakrdari Abdelmalek. De- članov združenja »Rudis«, »Rudis«, in to Geološki za- Združenje »Rudis« že vzpo- Drži tudi ugotovitev, da legacija je obiskala tudi Tr- tako Metalurškega Instituta vod iz Ljubljane, Metalurški stavlja v Alžiriji svoje stalno imajo v mnogih podjetjih iz- bovlje, saj alžirsko Ministr- ter Geološkega zavoda. institut iz Ljubljane, Rudni- tehnično predstavništvo, prve gube ne samo v času, preiivc- stvo za industrijo in energe- Rezultat dosedanjega sode- ki svinca in topilnica Mežica ekipe pa odpotujejo na delo tem na delu, temveč tudi v tiko ter Direkcija za rudar- lovanja združenja »Rudis« z ter Oddelek za specialna ru- v teku enega meseca. Priča- precejšnjih izostankih z dela. stvo in geologijo sodelujeta Alžirijo so podpisani zaključ- darska dela Rudnika Trbov- kovati je, da bo združenje Prizadevanja vseh za čim- s strokovnjaki trboveljskega ki za prvo fazo del na rud- lje — Hrastnik. Po končanih »Rudis« s svojim delom v ce- boljšo izkoriščlanše celotnega loti upravičila pričakovanja delovnega časa pa so neločlji-. __ ..... alžirskih gospodarstvenikov, va. od popolne razčlembe de- ■mL M ■ 'til ki želijo, da združenje »Ru- janskega učinka delovnih ur v dls« v najkrajšem času uspo- rednem in nadurnem delu, sobi za proizvodnjo vsaj dva vzrokov, ki povzročajo obole-rudnlka nekovin v Alžiriji. losti ter druge upravičene in ne-V trboveljski Strojni tovar- upravičene izostanke z dela, ni je g. Lakrdari Abdelmalek ter ukrepe, ki jih velja stori-podčrtal v izjavi našemu ti v to smer. uredniku važnost pogodbe z če govorimo o boljšem izkor'-združenjem »Rudis«, in pa ščanju celotnega del. časa, ie nadaljnje sodelovanje, kar bo potrebno tudi opozoriti, da bi odvisno od izvedbe teh prvih nedvomno lahko dosegli boljše del. Poudaril je tudi, da sl rezultate z ustrezno delitvijo je ogledal že vrsto rudnikov, znotraj delovnih kolektivov, ni pa še bil doslej v tovarni, ki bi morali v večjem obsegu kjer Izdelujejo opremo za stimulirati racionalno izkori-rudnlke. V Trbovljah si je Sčanje mrtvega in živega dela zdaj tako tovarno tudi ogle- v določenem delovnem času. dal. Presenečen je bil nad na- Prehod na 42-urni delovni predkom, ki ga je dosegla teden je torej izredno obsežna Jugoslavija In izrazil željo po in zapletena naloga, povezana še nadaljnjem tesnem sodelo- z nešteto komponentami v ne-vanju Alžirije z združenjem nehni medsebojni odvisnosti, »Rudis«. Med pogovorom v ki bodo zahtevale rešiti neka-STT so gostu Iz Alžirije pri- terc probleme tudi v okviru povedovall o delu In načrtih komune ali več komun. Celot-združenja »Rudis« in ga se- na naloga pa zahteva predznanj z delom posameznih vsem takojšnjih temeljitih pro-• ‘ članov tega združenja. učevanj. Alžirska delegacija z g. Lakrdarljem Abdclmalc kom ob obisku v Strojni tovarni S; S (p) Bo pomoč hitra in učinkovita? Že nekaj let tare prebivalce industrijskega naselja Šmartno v litijski občini problem — pomanjkanje šolskih prostorov. Od leta 1958 naprej imajo na. šmarski osnovni šoli pouk v treh izmenah. Ob uvedbi pouka v treh izmenah so začeli razmišljati o gradnji novega šolskega poslopja, z gradnjo katerega so začeli 1959. L, vendar so to gradnjo zaradi pomanjkanja sredstev doslej že dvakrat ustavili. Po potresu so še večji problemi, saj je zdaj pouk v petih učilnicah v štirih stavbah v Šmartnem. Največja želja Šmarčanov je — dograditi novo šolsko poslopje vsaj do začetka novega šolskega leta. V razgovoru o problemih šole v Šmartnem, ki ga je pripravilo prejšnji teden naše uredništvo v Šmartnem, so sodelovali predsednik ObO SZDL Litija Stane Volk, predsednik šolskega odbora Drago Kepa, šolski upravitelj Jože Grošelj in predsednik KO SZDL Šmartno Boris žužek. nek. Starši so tedaj zahtevali, da je treba preseliti otroke v varnejše prostore. S stanjem pa so v posebnem pismu seznanili tudi predsednika Skupščine SRS tovarišico Vido Tomšič. Stanje se je torej ob potresu še poslabšalo. V starem upravičeno pričakujejo pomoč, za katero pa želijo, da bi bila dovolj hitra, da bi začeli čimprej z deli pri dograditvi novega šolskega poslopja. Za rešitev tega problema so se zavzeli v Šmart- .manj nem in Litiji vsi, v Šmartnem pa še posebej poudar- dustriji usnja je namreč zaposleno precej žensk. Po ugotovitvah ankete 90 šoloobveznih otrok nima pravega varstva, v času ko sta starša v službi, prav tako pa tudi naj-90 predšolskih otrok. šolskem poslopju, ni bilo mo- jajo pomoč predsednika litij-goče več vzdržati. Zdaj so ske občinske- skupščine Sta-učilnice razvrščene v 4 stav- ncta Pungerčarja, bah v Šmartnem, in sicer v Vzporedno z gradnjo nove-telovadnici doma TVD Parti- ga poslopja bi morali v Ko so leta 1958 uvedli na osnovni šoli Šmartno pri Litiji pouk v 3 izmenah, je bilo ha šoli 390 učencev. V šolskem letu 1962/1963 sta v 15 oddelkih 502 učenca, v novem šolskem letu 1963/1964 pa bo v vsakem primeru 17 oddelkov z okrog 540 učenci. Tako grozi uvedba ČETRTE IZMENE za 2 razreda. Uvedba četrte izmene je sicer teoretično mogoča, praktično pa ne, saj je že zdaj pouk ob treh izmenah od 7. do 18.30 (v prvi izmeni od 7. do 11., v drugi izmeni od 11.05 do 14.15 in v tretji od 1430 do 18.30). Rešitev, da ne bi uvedli četrte izmene, bi bila " preselitev enega oddelka na litijsko šolo, vendar sc starši Šoloobveznih otrok s tem predlogom ne strinjajo. Ob začetku gradnje šolskega poslopja so računali, da bo imela nova šola okrog 500 učencev, za katere bi bilo ha voljo 16 učilnic in bi bil tako pouk v 2 izmenah. Tudi če bi bilo novo šolsko poslopje že dograjeno, bi morali letos iskati eno učilnico že izven novega šolskega poslopja. Ob začetku gradnje so se odločili za krajevni samoprispevek Ob začetku gradnje novega šolskega poslopja so se bili v Šmartnem odločili za uvedbo Krajevnega samoprispevka, s katerim bi zbrali okrog 6 milijonov din. Tedaj so bili računali, da bodo tako zbrana sredstva osnova za najetje posojil, računajoč seveda pri tem tudi na pomoč ObLO in OLO. Novo šolsko poslopje za osnovno šolo v Šmartnem so dozdaj dogradili do III. gradbene faze, za gradnjo pa so doslej, porabili okrog 42 milijonov din. Iz krajevnega samoprispevka zaposlenih jc bilo zbrano 2,700.000 dinarjev, !z krajevnega samoprispevka kmetijskih proizvajalcev pa bo predvidoma zbrano okrog * milijone din. Zraven tega s° pa prispevali dodatna sredstva še delovni kolektivi, tako kolektivi Lesne industrije, Kresniške industrije >Pna in Industrije usnja po l milijon din. Gozdno gospodarstvo Ljubljana pa 1,5 mi-iona din. OBČINSKI UUD- SKI ODBOR LITIJA pa je doslej za gradnjo nove šmarske šole najel za okrog 34 MILIJONOV DIN POSOJIL. Redni pouk močno oviran Od leta 1958 naprej, ko je bila uvedena tretja izmena, je pouk močno oviran. Učilnice so z ozirom na površino in pogoje prenatipane, saj je npr. v 7. razredu 42 učencev, v 6. a razredu pa 39 učencev. Zaradi uvedene tretje izmene trpijo predvsem gospodinjski in tehnični pouk ter telesna vzgoja. Pa tudi dodatna pomoč učencem, da bi se izboljšali učni uspehi, je v večini primerov nemogoča, čeprav mnogi prihajajo v šolo že ob 6. uri zjutraj in se zbirajo v zasilnih prostorih. In še nekaj: radijske šolske ure, ki bogatijo pouk, poslušajo največkrat ob tranzistorju v naravi, ker je tako najboljše. Težave okrog pomanjkanja šolskih prostorov občutijo prav vsi. Tako se lutkarji zbirajo na podstrešju: modelarji, ki dosegajo lepe uspehe v republiškem merilu, uporabljajo kletne prostore; tudi šolska knjižnica nima primernih prostorov; šolska mlečna kuhinja, v kateri je dobivalo pozimi malico od 350 do 400 otrok, jc bila v zasebni hiši in je bilo treba pripravljeno hrano prenašati v šolske prostore. Zdravstveni pogoji niso najboljši Zaradi neprimernih prostorov in neprimerne šolske opreme sc slabša zdravstveno stanje otrok. Učilnice je pravzaprav nemogoče zračiti, premalo je tudi sanitarij. Ob zadnjem zdravniškem pregledu jc bilo ugotovljeno, da ima precej učencev slabo držo zaradi premajhnih in prenizkih klopi. Težave pa se porajajo tudi zategadelj, ker prihajajo učenci iz Libcrge, Preske, Javorja in Leskovca tudi po 20 kilometrov dšleč, največ peš, pozimi vsi pre-mraženi ali premočeni v te neprimerne prostore. Sedanje stanje je nevzdržno Po potresu je bil sklican na zahtevo staršev in šolskega odbora roditeljski scsla- zan, v sindikalni knjižnici Industrije usnja, v kegljišču in v Zadružnem domu. Na litijski šoli so si sposodili table, da so sploh lahko začeli s poukom. Zaradi takega stanja hromi sama organizacija pouka, kar se bo vsekakor poznalo na končnih učnih uspehih. Trpi zlasti še predmetni pouk na višji stopnji. Sicer je po potresu komisija priporočila vodstvu šole, da naj organizira pouk v starem poslopju tako, da bosta vladala red in disciplina. Ker pa je v posameznih oddelkih veliko učencev in pa zaradi večizmenskega puka, ko je ob izmeni v razredih in na hodnikih najmanj 200 otrok, praktično ni mogoče poskrbeti oziroma zagotoviti popoln red. Pomoč bi morala biti hitra Z ozirom na nevzdržno stanje v Šmartnem vsekakor Šmartnem obnoviti in adap- Razumevanje kolektivov V Šmartnem še poudarjajo, da so kolektivi z vsega območja omogočili, da so sploh lahko začeli s poukom v zasilnih prostorih. Predil- To jc le ena od mnogih razpok tirati tudi staro šolsko poslopje, v katerem bi med drugim uredili prostor za šoloobvezne otroke, zraven tega pa še prostore za vzgoj-novarstveno ustanovo, ki je v Šmartnem zdaj še ni, a bi jo nujno potrebovali. V In- Takala Jc notranjost stare šole v Šmartnem (sicer bolj podobna jami) niča Litija, Lesna industrija Litija in Gozdno gospodarstvo Ljubljana so namreč prispevali 1,200.000 din za nakup nove šolske opreme za 3 učilnice. Tako je bilo sploh mogoče začeti s poukom v zasilnih prostorih, ker bi morali v nasprotnem primeru pouk predčasno končati, ker je bila v prejšnjih prostorih stara oprema (vezane klopi), ki je ni bilo mogoče prenašati in je zdaj našla svoje mesto na podstrešju. Mimogrede: v Šmartnem se poudarjajo, da bi kazalo ob sodelovanju kolektivov in nove občinske skupščine rešiti tudi pereče vprašanje stanovanj za prosvetne delavce. V kraju zdaj. namreč ni niti 1 primernega družinskega stanovanja za učitelje. Učiteljska stanovanja so slaba, samske sobe pa so v privatnih hišah, največ na podstrešjih. Zaradi neurejenih stanovanjskih razmer sc vsako leto 'odseli več učiteljev, lani npr. kar devet. Ni pa tudi žcljenega odziva na razpise prostih mest. Manjka zlasti kadra z višjo izobrazbo za predmetni nor k # Zaradi opisanega stanja ® bodo v Šmartnem pri Li- # liji podaljšali pouk za dva # dni. S 1. junijem so uki- # nili šolsko mlečno kuhi- # njo. ŠMARČANI ZDAJ # NESTRPNO PRIČAKUJE- # JO VESTI O DODELITVI # SREDSTEV, DA BI CIM-» PREJ NADALJEVALI Z # DELI PRI GRADNJI NO-® VEGA ŠOLSKEGA PO-® SLOPJA, DA BI KONČNO S IZGINILO Z DNEVNEGA # REDA VSEH SESTAN-S KOV PEREČE VPRAŠA- # NJE SOLE Marijan LIPOVŠEK POŠTNI PREDAL 82 Iz tehničnih razlogov v nekaj zadnjih številkah nismo objavili naše stalne rubrike »POŠTNI PREDAL 82«. — Danes smo spet začeli objavljati pisma. — Pričakujemo, da boste tudi v prihodnje - tako kot doslej -sodelovali v tej naši rubriki, pri pisanju pa vam želimo kar največ uspehov. Uredništvo ZT ČUDNO ZA DANAŠNJI ČAS! Tovariš urednik! Vem, da bo moje pismo osupnilo vsakega dobronamernega prebivalca Trbovelj, saj je dokaj nenavadno, da bi v naših Trbovljah pri belem dnevu zahrbtno napadli človeka na njegovi posesti, čeprav tega napada z ničemer ne izzove. Žrtev takega napada sem bil sam, in sicer 25. maja v popoldanskih urah, napadla pa sta me na moji njivi na Golovcu v Zgornjih Trbovljah F. P. in njegov sin P. P. Prvi me te napadel z gorjačo, drugi pa me je udaril s pestjo. Posledice udarcev z gorjačo so krvave podpludbe po desni strani hrbta in omejena gibljivost desne roke, posledice udarca v obraz pa razen drugih poškodb tudi omajana zgornja sprednja zoba. Kaze, da jima samo dejanje in dejstvo, da se niti branil nisem, ni bilo dovolj. Kljub temu, da sta videla, da krvavim, je rekel oče. sinu: »Še premalo sva ga, še večkrat jih mora dobiti/« Sin pa je očitno s tem vzpodbujen zagotovil: »Saj ga bom itak enkrat ubil!« Ta napad — seveda v mnogo ostrejši obliki — je sledil prvemu izpadu, ko je F. P. priletel name z motiko, očitno z namenom, da me udari, vendar se je v zadnjem trenutku vzdržal m me le nekajkrat sunil, Plato pa pričel metati kamenje za menoj. Tudi to se je zgodilo na moji posesti, in sicer aprila letos. Vprašujem se, če je mogoče. da na tak način uveljavljajo svoje »pravice« posamezniki, saj je zadosti drugih mest, kjer se te zadeve urejujejo. Zato zasluži ta fizični napad kar največjo obsodbo. Filip KRIŽNIK, Golovec 6, Trbovlje P. s.: Pismo nas je presenetilo, saj nismo pričakovali, da Je mogoče, da se zgodi kaj takega v Trbovljah. Objavili smo ga z namenom, da opozorimo javnost, da opisan primer ni način za morebitno reševanje medsebojnih sporov, če ti obstojajo. ZAKAJ SO VOZNI REDI? Tovariš urednik! V ponedeljek, 3. junija, je avtobus SAP-Turista, ki vozi na progi Zagorje— Trbovlje, oziroma Loke— Trbovlje, odpeljal z Lok predčasno. Zaradi tega je nekaj potnikov zamudilo avtobus. Avtobus bi moral odpeljati ob 6.15, odpeljal pa je dve minuti prej. Sicer dve minuti res ni veliko, vendar dovolj, da potnik lahko zamudi avtobus. Zdi se mi tudi, da je čas odhoda neprimerno izbran, saj čaka avtobus potem v Zagorju na križišču do 6.30. Še 'posebej zaradi tega pa je tudi nerazumljiv in neupravičen predčasni odhod z Lok. Sicer ne bi pisal, če bi bil ta predčasni odhod edini. Dostikrat se namreč dogodi, da avtobus odpelje ■tudi prepozno, kar potniki občutimo, saj moramo bili ob določenem času v službi ali pa v šoli. Ko že pišem o avtobusnem prometu, bi omenil tudi to, da eden od voznikov avtobusov pelje kar mimo postaje, pa čeprav tam stoji več potnikov. Šele na posebno opozorilo potnikov ustavi avtobus in se vrne po potnike na postajo. Zdi se mi, da smo delno krivi za to tudi potniki, ker že prej nismo opozorili na te nerodnosti. Ob vsem tem pa je treba priznati, da je zdaj promet bolje urejen kot prej, ko so bili na cesti Je avtobusi »Avto-prevoza«. Želim, da bi uprava poslovalnice SAP-Turista v Zagorju odpravila navedene pomanjkljivosti! E. S., Loke 39, Zagorje P. ».: Z veseljem bomo objavili odgovor uprave poslovalnice SAP - Turista na pismo E. S. — Uredništvo osr—r— "»-v-. Jv- *• * Razgovor o zagorskih pev< Že v prejšnji številki naše- hu sistematično razredno pet-ga tednika smo pisali o uspe- je. hu, ki ga je dosegel pevski Kakšne metode ste uporab-zbor z osnovne šole »Toneta ljali pri razrednem petju? Okrogarja« iz Zagorja na mladinskem pevskem festiva- ročniku Albina Weingerlaf ki lu v Celju, kjer je osvojil se v svoji koncepciji močno In načrti? prvo mesto. — Če nas je to pot ocena presenetila, bomo v prihodnje 'n* 1T/'T/U1 ■ zastavili vse sile, da bomo Dve leti delamo po pri- , , , , „ — - - lahko tudi drugo leto zastopa- li Zagorje ob Savi kar se da uspešno. Bolgarski mladinski Mislim ^ delo z mladindfJfijfah sa-mo Pevci kasneje - TJMutacij-ske ftm tesneje v u, zbore. Ugotavh^ %>, da trenutno ’*vju ni smo « z Rihar. ti **»„"*!”• 5T> ” Bcue™*nom' dMie"- -»i» <««-**•«. **• y Novem mestu bolje - ft* - — m i . , 3 dom tom zbora. čeva, ustanovitelja in vodja zbora »Bodra smjana« iz Sofije. Na podlagi petja po tem Weingerlovem načinu nam je uspelo predvsem pritegniti Kje je iskati vzroke za uspeh, ki ste ga dosegli v Celju? — Zbor je dejansko dve leti sistematično vadil, pri če- sov>Kl mer smo upoštevali vso tehni- retl,no-ko dihanja, dikcijo in artiku- Kako je sprejel zbor vest ladjo. Več kot same pevske o uspehu na festivalu? nam dal novih smernic za še bolj načrtno delo z mladimi pevci. Morda bi bilo umestno, da bi mislili v Zagorju ob Savi tudi na to, kako bi si iz to- H Brzojavka Bonča Bončeva Dirigent mladinskega pevskega zbora »Bodra smjana« iz Sofije, Bončo Bončev, je poslal tovarišu ■n Avgustu Šuligoju naslednjo brzojavko: »Dragi brat! Sporoči predsedniku občine, prijatelj ljem in vsemu prebivalstvu Trbovelj, posebno še vsem našim gostiteljem, pevcem Slavčka in kolektivom tisočero zahvalo vodstva zbora, pevcev in njihovih staršev. Nikoli ne bomo pozabili prekrasnih Trbovelj in njenih prebivalcev. - Bončo Bončev.« FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA kot v Trbovljah de- *Jsr. ;L-a: vaje pa je doprineslo k us pe- na obeh osemletkah osnovali en sam rezprezentativen ski pevski zbor, vendar „„ iavsu«t-tak način, da delo s pevskimi * ncyj P R zagor- že imam0m -. Unalavskegt ‘T*1*« Bili smo ravno pri večer- zbori na šolah ne bi trpelo. pretnm*" Ai "*c/j »m —*---- —*—~ ~ — B sloJ„ '. njene predstave Millerjeve po martn J. pri- drame »Vsi moii sinovi« v G Branko Babič, predsednik stvom. Svojo vlogo je odlič-Zveze Svobod in prosvetnih no zaigrala glavna igralka društev Slovenije je na za- Valja — Ivica Jarčeva, ki je ključnem govoru v soboto uspela z vsemi soigralci omi- naglasil, da je VI. republiška liti elemente agitke in dose-samo revija najboljših dramskih či, da je bilo delo prikazano "dušile družin Slovenije povsem kot eno od velikih dram in Ja ' jd sten ™ uspela. Najbolje so bile oce- zgodb, ki se dogajajo širom po S‘Pkega pevskegt f ( Pomagali ustvariti * 2a delo s S Zeli0 * valiti vsem, k k de- svetu. " yrl~ drame »Vsi moji sinovi« v Gledališki družini Svobode-stajni 0,l ‘ potre- izvedbi domačinov, Zupanči- Center iz Trbovelj in režiser- čeve drame »Hiša na robu ju Karlu Malovrhu k uspehu mesta« v izvedbi Mariborča- naše iskrene čestitke z željo, nov in Arbuzove »Irkutske da bi uspeli tudi na zvezni zgodbe« v izvedbi Trbovelj- reviji na Hvaru, čanov. lu it 0^° "pta vi šolt 1 pedagog ( __ profesotj» . ei»gerlu ter obl* "bora, profesot)» in projeso«» volčiču. Slednji i* t l(seljem vzel ’ri‘ [' |“i je tudi Po splošni oceni je bila najboljša predstava Trboveljčanov. Kljub nekaterim manjšim težavam je bila °&arja«, predstava boljša kot v Trbov- prev. Mladinski pevski zbor osnovne šole »Tone Okrogar« Iz Zagorja ob Savi «tem mestu zbora »d. E>v; garja« ' njo ned lenju. zagorsy bod i® ' Svo- ^te darstvo uprav- ra.iz- Ijanje janja pa nehno Ijah, saj je režiser Karlo Malovrh tokrat pogumno črtal, s čimer mu je uspelo dati predstavi še boljši efekt. »Irkutska zgodba« v izvedbi Svohode-Center je bila lep primer naštudiranega dela, ter kot celotne enovitosti ansam- Ob S. Š. PROSLAVA RDEČEGA KRIŽA (p) RADEČE — Nedavno tega so tudi v Radečah pri Zidanem mostu slovesno proslavili 100-letnico Rdečega križa. Tako so Radečani priredili povorko, zatem pa so imeli v dvorani Svobode slavnostno akademijo, ki so jo izvedli podmladkarji RK člani radeške Svobode, tej priliki so izročili 5 PROSLAVA 110-LETNICE RUDARSKE GODBE IZ HRASTNIKA — V nedeljo bo na stadionu Rudarja v Zgornjem Hrastniku proslava 110-letnice Rudarske godbe. Slavnostni del bo začel ob 10. uri, sodelovali pa bodo mimo domačinov še godbeniki iz Zagorja, Trbovelj, Steklarne flrastnik, Zidane ga mosta in Radeč, po vsej verjetnosti pa tudi godbeniki Železarske godbe iz Celja. — Ljudsko rajanje pa se bo začelo ob 15. url. Na sliki: godbeniki Rudarske godbe Hrastnik bla in domiselnosti režijskega koncepta. Igralci pa so znali poiskati stik z zlatih in 52 srebrnih značk rffejzaslužnejšim radeškim kr-občin- vodajalcem. ji v restavraciji »Koper« v Odobreno posojilo STT Celju, ko sta prišla k nam (s. š.) Trbovlje — Uprav-Ju.rCj. \reze>r talnlj celjskega nj odbor Splošne gospodar-mladinskega festivala, in Boris sge banke je na seji 3. junija Ferlinc, član glasbene komisi- razpravljal o poroštvih za , je, ki sta ndm sp^orocila, da posojila in odobril vrsto po- *n nas je strokovna žirija ^ oceni- membnlh investicijskih zah- Pon! la za najboljši mladinski pev- tevkov industrije, ki naj bi vanj* ski zbor A. kategorije, ter da jjf, banka kreditirala v letoš- N® bomo naslednji dan zastopali njem letu. Med drugim je (P1 ., našo republiko na koncertu re- bilo odobreno enoletno poso- bot° ku/, ^ic.. ,/ r^°" publiških in zamejskih zborov. jlIo v vislnl 250 milijonov din velj s.„' M?lrjev. Uspeh nas jc nadvse razve- tudi trboveljski Strojni to- ki nske lil, otroci so bili izredno varni, in sicer za kreditiranje briga®; |,„lveznl prodaje serijske opreme. Jamskih stojk in Jamskega oporja. „ hkrati H’tla ne- 'ekmo- cesto - s<> selil, srečni, saj nas je vse v resnici taka ocena nadvse presenetila. Zavedali smo se močne konkurence drugih kvalitetnih zborov. Aktivnost mladih (p) HRASTNIK — Na zadnji seji občinskega komiteja ZMS Hrastnik so razpravljali med drugim tudi o aktivnosti mladih na zadnjih volit- tlclovid avtoii'00^ tošnJI dijak®'. '^adnji Šofer Industrije gradbenega materiala Zagorje JANEZ BRVAR je pred dnevi prejel od Tovarne avtomobilov In motorjev Maribor mimo drugega ročno uro kot nagrado za več kot 100.000 prevoženih Ste v Celju prenočili? — Na žalost ne! Pri tolikšnem številu zborov, ki so nastopali v Celju, namreč ni bilo mogoče več najti prenoči- vah in v predvolilni dejavno-šča zd naš zbor. Pevci so mo- stl. Ugotovili so, da so se rali ponoči nazaj v Zagorje mladinci množično udeležili ter se vrniti drugo dopoldne tako predvolilnih razgovorov ,rb ^ t tsrt »i r#/!# V ?/•»»? t# ieh.iti ltnt hiftt vnlifpv fpr Hn sc* Z&P . dirjev ® lHno. iflko spet v Celje. V tem je iskati tudi vzrok, da se je pri nastopu v nedeljo poznala utrujenost. Menim, da bi bilo treba v kilometrov s tovornjakom prihodnje zagotoviti v Celju TAM-Pionir brez generalnega prenočišča tudi za vse sloven-popraviia ske zboreI kot tudi volitev ter da se morajo mladi tudi na bližnjih volitvah Izkazati tako, kot so se doslej. Na seji pa so razpravljali tudi o tekmovanju mladinskih aktivov za dvig produktivnosti. Komisija za gospo- Ukt*1? Podjt*Jč„ ljevsl® ' Pred »a >'ajl k "^ka. * Kblente- nrr lil Nova nakladalna rampa v Industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savj, ki so jo pred dnevi izročili namenu. Z njo je mogoče preje kot v 15 minutah naložiti vagon s sortiranim žganim kosovnim apnom enta. *°Piso Psv in Večina zaposlenih v Termoelektrarni Trbovlje stanuje v naselju ob Rudarski cesti, kjer so pred dvema letoma dogradili stolpnico, v kateri so tudi klubski prostori. Zraven stolpnice pa so uredili otroško Igrišče ter igrišče za odbojko, kjer Je mogoče najti vedno zadosti vnetih športnikov Pred dnevi se je v Trbovljah mudila Izpitna polagalo diplomo prvih 7 slušateljev, ln sicer nlk in ELIT Trboylje. Slušatelj iz ELIT stroj«, ki ga bodo začeli kmalu Izdelovati Iz Ljubljane je bila zadovoljna z znanjem — Ostalih 12 slušateljev pa bo opravljalo el to In HlnlfiA lllltip komisija TSš Iz Ljubljane, pred katero je iz STT ter po 1 Iz Rudnika Trbovlje-Hrast-Trbovlje je opravljal diplomski izpit »Pralni v tej trboveljski tovarni. — Izpitna komisija slušateljev, saj je bila povprečna ocena 3,7. diplomo v jeseni. — N s sliki: izpitna komi Hrastnik v teh dneh Urejanje sedanji predvolilni dejavnosti komunalnih problemov voU‘Y‘h y občinsko skop-() HRASTNIK — Komunal- soto 50 v hrastniški občini štev, od tega 118 za vodovod- *?po Proslavili 100-Ietnico ne naprave, za kanalizacijo jedočega križa. Popoldne je Komunalna skupina pri obrtno-komunalnem podjetju »Usluga« Hrastnik je lepo uredila gradnjo cest in ^ulic^69, °p^onirji ^reše^liT" že marsikateri kotiček hrastmske doline na^itd^Samo^podjetje1‘bo ®kipe- eian.‘ in drugi prispevalo k tej investiciji ~vccer Pa je bila v Hi*astni-i 200 milijonov dinarjev, osta- i^1 akademi;a, na kateri so lo pa bo porabljeno iz komu- , krvodajalcem podarili nalnega sklada. zlate m 60 srebrne značke. Na akademiji so razen pio- Telovadni nastop x|rjfl osemletk sodelovali, * se pevski zbor in godba na (p) HRASTNIK — Pionirji Pihala Svobode II. S sloves- Vplivno območje Hrastnika Oba zbora nove občinske južnih obronkih doline Brni- sleni. Tako odpade na zapo- skupščine v Hrastniku ^la na ca — Dol, tako da zajema v slene v industriji v vpliv- svoji prvi seji sprejela tudi svoje območje vse ncpogoz- nem območju kar 93 %, v ^_______________________________ * - _____________ ^ prvi odlok o vplivnem ob- dene površine severnega po- javni upravi 96% in v trgovi- in'^ia*dinri*Tz*"osemleUČ* v nosti ob lOO-letnici 'Rdečega močju Hiastnika. Zakon o bocja Kovka. Nad Hrastni- ni 95 % vseh aktivno zapo- hrastniški občini pripravljajo križa so poslali pozdravno urbanističnih projektili nam- kom (Frtico) se meja nada- slenih v občim. Vsled tega je za konec šolskega leta telo- brzojavko tovarišu Titu reč zahteva, da se za vsako ljuje proti jugu, vključuje razumljivo, da je narodni vadni nastop Na n-em bo področje in gradbeni okoliš spodnji del doline potoka Bo- dohodek tako glede na po- nast0Dn0 Več sto mladih te- O NOB do šolah določi vplivno območje, ki ben, za Savo pa do zavoja dročje, kjer je ustvarjen, kot iovarn Mantovanl). — To je moral bili oni drugi ugrabitelj, je govoril sam s seboj. Ujema se tudi z opisom, ki ml ga je dala Jeni Ger. Toda zakaj In kako? To so bila vprašanja, ki so mučila inšpektorja. O kakšnem spanju ni bilo niti govora. Moral je ojačati spremljanje g. Tompsa. Vedel je, da ima Tom tudi zasebno letalo in da je nebo preveliko, da bi ga lahko vseskozi spremljali. Tedaj je udaril po mizi in vzkliknil: — In zakaj imamo radarje? Zakaj imamo močno mrežo radarjev? Gospoda Tompsa moramo spremljati ves čas, pa naj potuje z vla-_ kom, ladjo, avtomobilom ali pa letalom!... Medtem ko je inšpektorjev obraz tistega dne in naslednjega dne kazal vse drugo razen zaskrbljenosti, je kazal Tomov obraz popolnoma drugo podobo. Nenehno je hodil gor in dol po svoji sobi, govoril sam s seboj In se večkrat prijel za glavo jezen in nerazpoložen. Še nikoli v življenju ni imel tako zavezanih rok, kot sedaj. Našel je sled za ljubljeno osebo in nato so mu ti policaji vse zmešali. Ni veliko manjkalo pa bi ga tudi umorili. Že dva dni sc ni dotaknil hrane. Na mizi je stala skoraj prazna steklenica gina, kljub temu se na njem ni videlo, da je užival zadnja dva dni le alkohol. Zdelo se mu je, da pije vodo in ne alkohol. Naslednjega dne zvečer, je zaslišal zvenenje na vhodnih vratih. Stari služabnik je šel odpret vrata. Slišal ga je, kako se z nekom nekaj prepira. Odgrnil je zaveso in zagledal hrbet neke žene. Mislil je, da kdo išče lastnico te vile in ni posvetil večje pozornosti razgovoru pred vrati. Kmalu so se iznenada odprla vrata njegove sobe. Presenečeno se je obrnil. V predsobi ni bilo svetilke in ni mogel takoj prepoznati ženske, ki je stala na pragu njegove sobe. šele ko je prestopila prag njegove sobe je prepoznal svojo mater. 16 Veliko pričakovanje — Tom!... Mati!... sta sc zaslišala skoraj v istem trenutku dva vzklika. Tom se je najprej čudil, da je prišla mati v New York, nato mu je bil jasen njen nenadni prihod. Zadnje dni se ji sploh ni Javljal, in mater je zaskrbelo kaj je. Ko sta se pozdravila In malo umirila, ji je začel pripovedovati. Gospa Tomps je z največjim zanimanjem poslušala vse, kar ji je pripovedoval. Ko je lom govoril, ni opazil, kako materi drhtijo ustnice in da komaj premaguje jok. Ko je nehal pripovedovati, je spregovorila z ‘ drhtečim glasom gospa Tomps in dejala: — Tom, ne obsojaj me. Veš, da imam samo tebe in koliko sem pretrpela zaradi tebe v času * vojne. Pravzaprav sem prišla, da te zaprosim, da se vrneš domov. Moram priznati, da sem tole pismo povsem slučajno vzela s seboj. Toda sedaj, ko sem poslušala tvoje pripovedovanje, sem spremenila svoje misli. Gledam te in vidim ‘ kako gori v tebi močan ogenj in zdiš se ml kot goreča sveča. Poznam ta plamen, ker je tudi mene nekoč tako žgal. Veliko let je že minilo, ko je tudi mene objel ta plamen, plamen ljubezni do tvojega očeta. Ne vem, kaj bi bilo, če sc najina ljubezen ne bi končala s poroko. Bilo je veliko ovir, zlasti s strani tvojega starega očeta in matere. Ver jemi mi Tom, če se ne bi poročila z njim, se ne bi poročila nikoli. To tl pripovedujem zato Tom, ker veje iz tebe enak plamen, kot Je iz mene. Zaradi tega tudi menjam svojo odločitev. In tu tl tudi izročam Pismo tiste, za katero trepetaš in se bojiš... Po teh besedah je začela Jokati. Glavo je skrila v dlani. Tom je bil tako presenečen, da ni vedel kaj naj stori. Ali naj bi objel in skušal potolažiti mater, ali pa naj pobere pismo, ki je Padlo materi Iz rok in je ležalo na tleh. Pristopil Je k materi in jo začel tolažiti. Sele ko sc je mati nekoliko umirila, je pobral Pismo, na katerem je bil njegov naslov. Tisto, kar ga Je pretreslo In hkrati razveselilo, je bil Avln rokopis. Nekaj časa ga je držal v roki in gledal mater, kot da bi pričakoval dovoljenja, da ga sme odpreti. Nekaj časa sta sc gledala, nato je pa * smehljajem dejala: — Vscdi sc Tom in ga prečllaj v miru. Jaz se boni med tem malo odpočila v sosednji sobi. Tom Je ni zadrževal. Odprl je pismo. Dragi Tom! Na svetu nimam nobenega, ki bi mi bil bliže, kot si ml Tl. Nimam nikogar, na katerega bi se lahko naslonila po listi tragediji, razen Tebe. Ne vem, če boš sploh kdaj sprejel to pismo, ker sem zaprta v neki trdnjavi, pravzaprav v neki lepi vili. Ne vem, če bom sploh kdaj zapustila to vilo, ne vem niti tega, zakaj so me ugrabili in pripeljali sem. Edina svetla točka v mojih mislih si Ti, dragi Tom. Velikokrat se vprašujem, če sem naredila napako, in ali sem precenila svoje sposobnosti. Sprašujem se, ali bi te morala poslušati in ubogati... če bi sprejela Tvojo pomoč in Tvoje nasvete, ne bi bila danes zapornica, verjetno bi bilo vse drugače. Toda dva razloga sem imela, da nisem tega storila. Prvega sem Ti že povedala; za drugega Ti nisem hotela povedati, ker vem, da ga ne bi hotel sprejeti. Nisem želela še Tebe vmešati v to grozno pustolovščino, kjer bi lahko zgubila glave oba. Tega nisem storila samo zato, ker Te imam rada, temveč tudi zato, ker bi bilo to z moje strani preveč egoistično. Čeprav bi se srečala tudi danes ob enakih okolnostih, in če bi vedela kaj me bo zadelo, bi storila enako, kot sem to storila sedaj. Tudi sedaj mi ni žal zaradi tega. Vprašal se boš, zakaj Ti sploh pršem? Pišem Ti zato, ker si mi govoril, pa tudi zalo ker sem prepričana, da me imaš rad. Po smrti mojih staršev in moje hčerkice si Ti edini človek, ki mi je to dejal, in kateremu sem verjela. To je pravzaprav edina zahvala, ki Ti jo lahko dam za vso Tvojo dobroto. Ta čas, ko sem tu, sem veliko razmišljala o najinem zadnjem razgovoru in dojela, da si Ti edini, ki je ublažil moje bolečine. Kaj naj bi Ti pripovedovala? Ugrabili so me, ker sem bila nekomu v napoto, čeprav so želeli, da se ne bi zvedel pravi vzrok oziroma osebnost, ki se skriva za vsem tem. V začetku so govorili o odkupnini, ki jo bo baje plačal za mene oče moje prijateljice Jeni in zato so tudi dovolili, da je utekel z mojo prijateljico. V začetku sem tudi sama verjela v to. Toda kmalu sem začela sumiti v to in se kmalu tudi prepričala. Vse je bilo urejeno tako, da so me zvabili v past. Prepričana sem pa, da moja prijateljica Jeni ni vedela o tem ravno tako ničesar, ko tudi sama ne. Prosim Te, če boš dobil to pismo in če se ne bi nikoli več videla, če bi me umorili, ji reci, da njo nisem nikoli sumila, njen oče — to je pa druga stvar; o tem imam sedaj povsem drugačno mišljenje. Vem, da se boš takoj začel spraševati kje sem, oziroma kje se sploh nahajam; pravzaprav Ti niti sama ne vem tega povedati. Nahajam se v neki vili na sami obali ob enem izmed severnih jezer; v bližini je nekaj takih vil. Edino ta v kateri sem, ima dimnik na nasprotni strani jezera obarvan z rdečo barvo, ograja Je pa prepletena z bodečo žico. Katero mesto je to, katerega hiše vidim v daljavi, tega Ti ne vem povedati. Nikoli nisem potovala tako daleč na sever in nikoli še nisem bila tu. To je tisto, kar sem Ti povedala; menim pa, da sem našla tisto kar sem tako željno in hrepeneče iskala. Kdo bi lahko sploh pomislil, da je to mesto tako daleč?!. Nekega dne sem povsem slučajno šla na ■ druga vrata oziroma vhod za hišo, ki je bil slučajno odprt in ki je bil prvič nezastražen. Mislim da se nisem zmotila in da sem dobro videla in hasiutila kaj se tukaj skriva. Toda to ni tako pomembno za Tebe, da bi te še s tem mučila; povedati pa Ti moram vseeno, da sem se spustila po nekaj stopnicah z namenom, da bom šla po hodniku, ki se je začel tukaj. Žal nisem daleč videla, ker sem prišla v popolni mrak. Tedaj sem zaslišala krik. Nekakšna spaka me je zagrabila in kot žogo vrgla ven. Na srečo da sem padla na travo, na mehko zemljo. Toda tisto kar sem videla spodaj ne bom nikoli pozabila! Ne bi želela, da bi še naprej razglabljala ker nima morda to nobenega pomena. Poskušala bom to preveriti In se maščevati. Na mene zelo pazijo, in ne ravnajo grdo z menoj, čutim, da stoji za prebivalci te vile nekdo in da me ta »nekdo« ščiti pred mojimi čuvarji, za katere bi se lahko reklo vse prej kot pa to,-da so normalni ljudje, toda največkrat so prave zveri, ki hi me raztrgale če ne bi bilo tega nevidnega zaščitnika. O tem zelo veliko razmišljam; zakaj, kako in doklej? 13 VON PAULUS o velikem porazu Hitlerjev adjutant Schmundt je Hoffman-nu zaupal, da mu je Martin Bormann, Hitlerjev namestnik ukazal, naj poleti z letalom v Stalingrad in prinese von Paulusu — pi« štolo. Z njo bi se kot krivec ža poraz moral ubiti. Taka je bila vsaj Hitlerjeva želja. FOTOGRAFIRALI SO PREDAJO Schmundta je Hitlerjev ukaz opravil v neprijeten položaj. Rekel je generalu Jodlu, da kljub zvestobi in predanosti Hitlerju ne more opravit; tega, kar mu je izkazano, ker bi to ponižalo njegovo vojaško dostojanstvo. Schmundt je dejal Jocllu: •>Von Paulusa poznam kot zglednega ofi-cirja, zvestega Hitlerju. Če se bo res ubil, kaj bo z njegovimi vojaki? Samo on pozna položaj v celoti. Treba je vedeti, da ni mogoče ustvariti takoj novega von Paulusa, ki bo ostal v tem tragičnem položaju do konca *s svojo armado.-- Jedi je molčal in Schmundtu potrjeval s kimanjem. In Schmundt ni poletel s pištolo v Stalingrad. Hoffmann ne ve, kaj je bilo temu vzrok: ali si je morda premislil Hitler ali pa -- kar je še verjetneje — ni bilo mogoče priti z letalom do von Paulusa. Ko so prispele prve tuje fotografije o predaj: in so bile objavljene v tujih časnikih, jim Hitler v začetku spit* ni hotel verjeti;' Hoffmann pravi, da je trdil, da so to fotomontaže in nikakor ne resnični posnetki von Paulusove kapitulacije. -Vprašal bom za mnenje enega izmed strokovnjakov,« je reke). Naročil je Hoffmannu, naj pregleda fotografije in pove o njih svoje mnenje. Hoffmann je odgovoril, da slike niso montaža ali fotografska prevara, ampak pristni posnetki. Hitler si je ogledoval fotografije to njegov obraz je posivel. Nato je položil časnik na mizo in ga obrnil tako, da so bdle slike spodaj. Vstal je počasi in odšel brez besed, kot da bi bil duševno odsoten. Od tega dne Hoffmann, ki je bil pogosto v njegovi družbi in se je pogovarjal z njim o različnih stvareh, ni nikdar več slišal, da bi Hitler omenil Stalingrad ali von Paulusa. Bilo je, kot da von Paulusa in Stalingrada Nemčija sploh ni doživela. Ko je bilo v Stalingradu vse končano — po predaji — so vojaki videli svojega povelji nilca, Itako so ga odpeljali v neznano smer." Preživeli pripovedujejo, da je bil ven Pau-lus duševno odsoten, bled in sploh ni gledal naokoli niti ni poskušal, da bi se s pogledi ali kretnjami poslovil od vojakov to oficirjev, ki jih je spravil v ta klavrni položaj samo zato, ker je hotel ostati do konca poslušen »višjim ukazom-. SODELOVANJE S KOMITEJEM generalov iz Stalingrada. Komite je objavljal kilometrov severno od Moskve, kjer je dalj-! šj čas ostal osamljen. Ni mu bilo slabo. V, neki koči je izdelal pregled strategije, ki jo je uporabljal v bitki za Stalingrad, sicer pat je lahko bral to se celo ukvarjal s slikar-: stvom. Naslikal je nekaj diletantskih oljnih pejsažev. Prejel je tudi sporočila od doma. Tako je v Ivanovu zvedel, da je njegov sin padci V Netunu v Italiji v bojih z Angleži in Amer'-: kanci. Tedaj so sc v Sovjetski zvezi že pričeli zbirati Nemci, med njimi generali, to so ustanovili organizacijo proti Hitlerju. Nastal ja znan; komite Svobodna Nemčija, v katerem je bil tudi von Seidlitz, eden izmed, prvih generalov iz Stalinrgada. Komite jc objavljal razglase in sporočila Nemcem ter jih pozival na boj proti Hitlerju. Imel je svoj list, članki v njem pa so pozivali ujete Nemce k preusmeritvi prepričanja. Von Poulus sc dolgo ni maral tključiti v ta komite. Vztrajal je V svoji predanosti nemškemu vodstvu n zvc< štobi vojaški prisegi. i Ostanimo Ali se res 12plača potrošiti d' ajset do štirideset milijard d iariev izposojenega denarja za polet na Meser, pri tem pa z dne m sriti druge važne načrte na Z.cMljif To vprašati c je zastavil ugledni ame>i-ši publicist David Laza'renče v •i/fls York Herald Tribu-Kiv članku, ki je vzbudil id: iro pozornost. Lnvvrence pravi, da bodo republikanci med volilno borbo za predsednika ZDA 1. 1964 c uro nastopili proti »tekmi na Mesec«, že zdaj so sestavni vrsto vprašanj, ki jih bodo predložili volivcem: 0 Ali je važneje poslati astronavta na Mesec ali se temeljito posvetiti borbi proti raku, ki mu bo podleglo .43 mili tonov sedaj Se živečih Američanov? O Ali je razlikovanje Meseca važnejše za človeštvo od borbe proti duševnim boleznim, ki zasedajo četrtino vseh bolniških postelj v ZDA? • Ka j pomeni prgišče zemlje na Mesecu tistim 17 milijonom Američanov, ki gredo vsak večer lačni spat? • Ali je pot na Mesec življenjsko važnejša kot izboljšano cestno omrežje, na katerem ne bi več izgubilo življenje 40.009 oseb letno kot doslej? • Ali bi raje videli drugo stran Meseca kot otroke, ki raje na zemlji s jim ne grozi. več levkemija? • AH je važnejše poslati moža na Mesec kot ustvariti nove možnosti za izkoriščanje zemeljskih zakladov? Izvedenci pravijo, da bi bil uspeh na Mesecu le propagandistična z.maga, ki ne bi bila vredna 40 milijard dolarjev. Ameriška vlada namerava -do leta 1970 poslati na Mesec tri astronavte. Kritik tega načrta pravijo, da sc tako imenovane strateški prednosti praktično nepo membne in da je mnogo važ neje doseči napredek znano sti na zemlji. Polet na Mesec v tako kratkem času je mogoče doseči le na račun občutnega zmanjšanja življenjskega standarda. Nenavadna nezgoda Trije zamolkli udarci po gongu so odjeknili na odru opere v Lyonu. Zavesa bi se morala dvigniti, predstava »Manon Lescaut« bi se morala pričeti. Polni pričakovanja so se gledalci udobno namestili v svojih sedež'l\. Dirigent je dvignil taktirko, igralci in pevci so se razvrstiti po odru. Toda tudi po desetih minutah se zavesa ni dvignila. Slednjič se je prikazal direk- Š2 vedno ceneje... Vsakega ameriškega kozmonavta zavarujejo pred poletom v vesolje za 100 tisoč dolarjev. Zavarovalna premija je torej zelo visoka, toda še vedno nižja od zneska, ki ga za zavarovanje vplačujejo čistilci visokih dimnikov in delavci, ki popravljajo strehe! tor opere in nagovoril občinstvo: »Vsi smo žrtve nezgode, ki bi jo v zgodovini opere težko našli: železnega zastora ne moremo dvigniti. Te napake ne moremo takoj popraviti. Denar za vstopnice va -.1 bo blagajna vrnila. — Oprostite«. 893 gledalcev je dvorano zapustilo brez besed. Dober soprog Iz hvaležnosti za vso »ljubezen in nežnost«, ki jo je izkazoval, je žend svojemu 66-!etnemu možu Eveningu Scottu iz San Francisca v oporoki zapustila tri milijone dinarjev. Sodišče je ta testament preklicalo in uničilo: Scott je namreč svojo ženo umoril in bo zato do konca življenja ostal v zaporu Saint Ouentin v Kaliforniji. Iz albuma filmskih Igralk: BEBA LONČAR (kot Vikinška princesa v koprodukcijskem filmu »Dolgi brodovi« Vtisi s poti po Afriki Jugoslavija daje po svojih zmožnostih mladim, neodvisnim državam Afrike pomoč, tako tehnično in gospodarsko. To je velikega pomena. Predvsem je to prispevek naše države k izboljšanju pogojev v osvobojenih afriških državah, k dvigu gospodarskega položaja teh dežel. Naši predstavniki, ki jih je v vsej Afriki že okrog 500, so zelo spoštovani ter je njihov vpliv pri navezovanju in utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in deželami afriškega kontinenta zelo pomemben. Jugoslavija je že pred leti poslala prvo manjšo skupino strokovnjakov v Etiopi