Ste v. 137 V Trstu, v soboto, dno 90. junija 1914 Letnik XXXIX I/b^a v.«ak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UredrJttr« UHct Sv. FrsrčiSka AsUkega fL 20, L asdstr. — Vri dopM n«J m poiU|sjo urednUtru lista. Nefrankirana pisma aa ne »p—Ur—jo in raMmiai se oe vračajo. IxdaMe!1 ta odgovorni urednik St«ftq Godina. Lastnik koniorcij I« .EohKaM*. — Tisk tiskarne .Edtnosti", vpisine zadM t ozelenim poraitven t Trstu, uHca Sv. Frančiška AsUkega K. 20. Telefon vredmttva in apravt Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za ce!o lato ....... Kifr- za pol lete................. • J— za tri ....................... Za nedeljsko Izdajo za celo leto........ »2> za pot leta................. 2"®° „Edinosti" sa Primorsko „V edinosti je moč!" Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............» 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asižkega št. 20. — PoStnohranilniČni račun št 841.652. Avstrijski parnik obstreljuje vstaike pozicije. Strahovita eksplozija v DUNAJ 19. (Izv.) Sedaj je razrešena uganka, zakaj vstaši kljub svoji veliki premoči in kljub dejstvu, da so knezove čete že popolnoma potolkli, nočejo naskočiti Drača samega. Avstrija in Italija ste namreč ukazali poveljnikom svojih, pred Dračem usidranih vojnih ladij, naj takoj, kakor hitro bi skušale vstaške čete zavzeti mesto, prično z bombardiranjem in tako preženo vstaše. Ta ukaz je bil seveda strogo tajen. Će pa so vstaši kljub temu izvedli zanj in to tudi pravočasno, potem preostane sedaj le še vprašanje, kdo iih je mogel obvestiti o tem. Danes se uradno poroča iz Drača, da so snoči in predsr.očnjim zopet opazili svetlobna znamenja za vstaše, ki so prihajala iz mesta. Nikakor ni treba ugibati, kdo daje vstašem te dobre nasvete. Drač je sicer obvarovan pred pokoliem. toda vstaši, ki so napravili neprediren oklep okoli mesta, izjavljajo, da toliko časa ne zapuste sedanjih s\ojih pozicij, dokler se knez Viljem ne odpove prestolu. Javlja se, da prihaja sedaj od severa Prenk Bib Doda z 2000 Miriditov knezu na pomoč. A takih vesti smo dosedaj čuli že več ko preveč in vrh tega so Maiisori in Miriditi tudi že dovolj pokazali svoje zmožnosti. Po najnovejših vesteh, ki so došle aanes iz Drača, so se Maiisori pri zadnjem boju z vstaši obnašali naravnost sramotno. Pometali so puške proč in vsa nagovarjanja oficirjev, naj obnove boj, so ostala popolnoma brezuspešna. Mnogi so pobegnili celo v turške mošeje in ko so jih vstaši privlekli ven, so Maiisori kričali n?ivno, mi smo mrtvi, pokrite nas z zemljo. Zato je prišel knez Viljem sedaj na novo idejo. Najel je avstrijski parnik »Herzego-■ina« in rekateri avstrijski in nemški prostovoljci so potem s tega parnika, na katerem je bilo par topov, bombardirali vstaške pozicije. Kakor se poroča, je poveljnik mednarodne eskadre pred Dračem, angleški admiral Troubridge, kar najostreje protestiral proti takemu postopanju in ukazal »Herzegovini«, naj takoj odloži vlogo vojne ladje, sicer da jo bo dal takoj bombardirati. Uradno se vest o angleški intervenciji sicer zanikuje, dejstvo pa ie vsekakor, da je »Herzegovina« prenehala s svojo akcijo. Na Dunaju in v Rimu se smatra položaj kneza Viljema za nevzdržljiv, ker se vstaši toliko časa ne mislijo odmakniti od mesta, dokler se knez ne odpove albanskemu prestolu. Sicer pa se za prihodnje dni pričakujejo pred Dračem mirnejši dogodki. RIM 19. (Izv.) Italijanski listi tudi danes siino ostro napadajo avstrijsko politiko v Albaniji. Dolže Avstrijo, da so se avstrijski oficirji v uniformi udeleževali bojev proti vstašem in izjavljajo: Knez Viljem n! ničesar drugega, kakor filijalka avstrijskega poslaništva v Draču. Drač je postal navadna avstrijska kolonija, v kateri velja le beseda avstrijskega poslanika barona Lowenthala. Sedanji položaj je direktno nevzdržljiv in poslanik Aliotti je baje tudi kneza Viljema že informiral o tem. DRAC 18. (Kor.) Danes ob polšestih zjutraj so bombardirali prostovoljci inž. Hassler, pruski ritmojster Lipe in neki Lirch z enim Skodovim topom, katerega so spravili na odredbo albanske vlade na krov nekega parnika vstaške postojanke pri Kavaji in na gričevju pod Rasbulom. Oddali so čez 60 strelov. Učinek strelov ni znan. Maiisori so se po včerajšnem porazu popolnoma umeknili. Mesto je bilo %'ečkrat vsled napačnih signalov alarmirano. V severnem delu je zavladalo po begu in prihodu Malisorov silno vznemirjenje. Prebivalci so begali kot brezumni in so hoteli vdreti iz mesta in iskati pomoči pri vstaših. Končno so se pomirili, posebno ko so videli, da vstaši nočejo napasti mesta. Vstaši so se zbrali na neki za mesto jako važni strategični postojanki s katere popolnoma obvladajo mesto. Vladne čete so streljale celo noč s topovi na vstaše, samo da bi jih odvrnile od nočnega napada. Vstaši so izjavili, da mesta Še ne marajo napasti in da bodo še počakali z napadom na mesto, kar jim nič ne škodi, ker je mesto popolnoma zajeto. RIM 19. (Izv.) Neapeljski »Mattino« poroča. da jc ime! parnik »Herzegovina«, s katerega so avstrijski prostovoljci obstreljevali vstaške pozicije, dva topova, ki so jih spravili na parnik že v Kotoru. DRAC 19. (Kor.) Poveljniki avstrijskih in italijanskih vojnih ladij, ki so usidrane pred Dračem, so dobili od svojih vlad povelje, da morajo v slučaju nenadnega vpada vstašev v mesto in če bi bili ogroženi knezov dvorec, tuja poslaništva in kolo- nije tujcev, ubraniti to na vsak način in da smejo napasti vstaše, če bi hoteli vdreti v mesto s topovi. Izdajalci v Draču. DRAĆ 18. (Kor.) Albanska vlada se ne more zanesti niti na Drač, katerega kot zadnjo postojanko obupno brani pred vstaši in katerega vstaši sami ne marajo napasti, Češ, da se boje ali komplikacij, ali pa topov mednarodnega brodovja. Vstaši imajo v Draču samem močno zaslombo in zveste pristaše. 2e pred nekaj časom so opažali v Draču, da dajejo neznani izdajalci znamenja iz mesta, katera znamenja sprejemajo vstaši. Tako so snoči zopet opazili, da je dajal nekdo znamenja z lučmi vstašem, ki tabore na Rasbulu. Kdo je dajal izdajalska znamenja, še ni znano. Ta vest je vzbudila v mestu veliko vznemirjenje. Položaj v Draču. DRAC 18. (Kor.) Položaj v Draču je silno žalosten. Mesto je kot zakleto, trgovine in obrati so zaprti, po ulicah se vidi samo plašne in prestrašene obraze. Tekom današnjega dneva je ves dan streljala baterija prostovoljcev samo da bi preplašila vstaše, da ne bi napadli mesta. V mesto dovažajo ves dan izza obrambne črte ranjence in mrtvece. Maiisori in Miriditi so popolnoma obupani, večina prebivalstva bi rada zapustila mesto, toda to je nemogoče, ker je mesto popolnoma obdano z močnimi vstaškimi četami. Vse bolnišnice, ki so jih improvizirali, so prenapolnjene in ranjenci polegajo že po raznih dvoriščih ali se lečijo po privatnih hišah. — Iz Konstance je prišlo 25 romunskih prostovoljcev, ki so se ponudili knezu v službo. — Proti večeru se je razširila po mestu zelo vznemirljiva vest. Izza obrambne črte proti porti Romani so videli, da se zbirajo tam številne čete in se pripravljajo za napad. V obrambo proti napadalcem se je odpeljal proti porti Romani parnik »Hercegovina«. Okoli 10 ure so zaslišali v mestu od one strani silno grornenje topov, ki ie zopet silno razburilo prebivalstvo, ki je bilo uverjeno, da napadajo vstaši mesto samo. Podrobnosti o tem napadu še niso znane. Izmail Kemal bej v Valoni. DRAČ 19. (Izv,) Tukajšnji vladni krogi so v velikih skrbeh radi dejstva, ker se je bivši ministrski predsednik Izmail Kemal bej zopet vrnil v Valono, kjer so mu priredili njegovi pristaši velike ovacije. Vladni krogi se boje, da bo pričel Kemal bej zopet rovariti na svojo roko. Baje tudi Ahmed bej. ki prihaja z več tisoč Albancev knezu na pomoč, ni dosti zanesljiv in se menda že pogaja z vstaši. Različne vesti. RIM 19. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača 18: Aziz paša je aretiran. Nourheddin beg, sin Ferid paše, ki je korakal proti mestu je pobit. SKADER 18. (Kor.) Prenk Bib Doda, o katerem smo poročali včeraj, da se bliža mestu z močno četo na pomoč je izjavil, da Kroje ne bo napadel. Če se Kroja ne uda sama, bo pustil tam primerno varstvo in bo gledal, da se kakor hitro mogoče približa Draču. Grtko-turŠko krizo. Preiskava v Mali Aziji. PARIZ 19. (Kor.) »Petit Parisien« poroča, da so sklenili poslaniki velesil v Carigradu, da se bo uvedla v Mali Aziji zaradi preganjanja Grkov nova preiskava, katero bo vodil Talaat beg, spremljala pa ga bosta nemški in ruski zastopnik. Turška vlada je izjavila, da je s tem predlogom zadovoljna, nikakor pa ne bi pripustila. da bi se udeležil preiskave tudi grški zastopnik. ATENE 18. (Kor.) »Agence d' Athenes* poroča: Glasom povsem zanesljivih virov odgovor Porte na grško noto še ni gotov, ker so se udeležile velesile aktivno formuliranja tega odgovora. Vzrok temu je ta, da hočejo velesile preprečiti na vsak način oborožen konflikt in zadovoljiti grške zahteve. Poroča se, da bo odgovor na noto izgotovljen in izročen v dveh dnevih. Napetost pojenju je. DUNAJ 19. (Izv.) V tukajšnjih diploma-tičnih krogih se zatrjuje, da je napetost med Grško in Turčijo že znatno popustila. Velesile bodo akceptirale turški predlog, ki predlaga, naj se velesile same prepričajo o dejanskem stanju v Traciji in Mali Aziji. Pričakovati je torej, da bo Grška do tedaj, da velesile izvrše to revizijo, počakala z nadaljnimi koraki. Tudi grški zunanji minister dr. Streit sam je izjavil, da Je položaj sicer še vedno resen, da pa je pričakovati mirne rešitve krize. Svetilniki v Dardanelah ugasnjeni. CARIGRAD 19. (Izv.) Vlada je sklenila, da se imajo ugasniti v Dardanelali vsi svetiljniki, kar je izzvalo v Carigradu veliko razburjenje. Na borzi ie nastala prava panika, in v borznih krogih se zatrjuje, da je pričakovati neposredno izbruh vojne. Skupna intervencija Rusije in Rumunije v Carigradu. PARIZ 19. (Izv.) Listi poročajo: Ruski in rumunski poslanik v Carigradu sta napravila danes pri Porti skupno demaršo in opozarjala turško vlado na velike interese, ki jih imata Rusija in Rumunija na svobodni plovitbi po Bosporu in Dardanelah. Ta korak se komentira kot prva manifestacija rusko - rumunske entente, sklenjene v Konstanci. Turčija še ni dala odgovora na grško noto. CARIGRAD 18. (Kor.) Poslaniki so se zbrali danes pri doyenu diplomatskega zbora mejnemu grofu Pallaviciniju, da se pogovore o rešitvi grško-turškega vprašanja. ATENE 18. (Kor.) Agence d' Athenes poroča: Turški poslanik Ghalib beg je bil danes pri grškem zunanjem ministru dr. Streitu. Poročal mu je o zadnjih odredbah utrške vlade glede maloazijskih zadev, ki vsebujejo pred vsem kaznovanje raznih turških uradnikov v Mali Aziji. S tem je pripoznala Turčija svojo krivdo, obenem pa je hotela s tem korakom popolnoma zaključiti grško-turški spor zaradi preganjanja Grkov. Glede odgovora na grško noto ni poslanik omenil niti besede. To se -smatra, da Turčija odgovor po svoji stari navadi zopet zavlačuje ali pa ga sploh ne mara dati. Konferenca Gryparisa z Berchtoldom DUNAJ 19. (Izv.) orski noslanik Gry-paris je danes konferial z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom o političnem položaju. Po konferenci se je izvedelo, da je Gryparis obvestil Berchtolda, da sedaj tudi v Atenah presojajo grško-turško krizo mirneje. Kakor se poroča iz Aten, je tudi tamkajšnji turški poslanik Galib bej po konferenci z grškim zunanjim ministrom dr. Steitom izjavil, da se bo rešil grško-turški spor najbrže mirnim potom. Grof Czernin zapusti Bukarešt DUNAJ 19. (Izv.) »Zeit« poroča, da je odpoklicanje avstrijskega poslanika v Bu-kareštu, grofa Czernina, že sklenjena stvar. Srbija in Turčija. BELGRAD 19. (Izv.) Prihodnje dni dospe semkaj novo imenovani turški poslanik za Srbijo, Dževat bej, ki mu je kralj Peter že podelil agregement. Takoj nato odide tudi srbski poslanik Nenadovič v Carigad. Da ste Srbija in Turčija baš v sedanjem kritičnem položaju na Balkanu obnovili diplomatične stike, smatrajo v Bel-gradu to kot jako ugodno znamenje in pričakujejo, da pride kmalu tudi do ublažitve grško-turškega spora. Strahovito katastrofa v kanadskem rodokopD. Več sto mrtvih. CALGARY (Kanada) 19. (Kor.) V pre-mogokopu v bližini Fernie je nastala danes strašna eskplozija. Izbruhnil je kmalu silen požar. Iz raznih rovov se vale silno gosti dimi. Število ponesrečenih se ceni okoli 200—600. Dosedaj so izvlekli iz rovov šele 50 trupel._ Cesar odide v IschL DUNAJ 19. (Izv.) Uradno se poroča, da odpotuje cesar dne 25. t. m. za več več tednov v Ischl. Sankcija delegacijskih sklepov. DUNAJ 19. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja sankcijo delegacijskih sklepov. Polom krščansko - socijalne banke na Dunaju. DUNAJ 19. (Izv.) Tukajšnja velika kr-ščansko-socijalna banka Pleva & Comp. je prišla v konkurz. Deficit znaša 7 milijonov. Ravnatelj Schober, ki je poneveril pol milijona kron, je bil že aretiran. Rezultat sestanka v Konop ištu. DUNAJ 19. (Izv.) »Echo de Pariš« poroča, da je bilo na sestanku v Konopištu sklenjeno, naj se uvede v Avstriji zopet triletna vojaška služba. Uradno se vest dementira. Trst — Južna Dalmacija. DUNAJ 19. (Kor.) Notranje ministrstvo je dovolilo sporazumno s trgovinskim ministrstvom parobrodni družbi Lloydu in Jadranski banki v Trstu ustanovitev prometne akcijske družbe za južno Dalmacijo s sedežem v Trstu. Obenem je potrdilo pravila te družbe. Sureya bel o položaju. DUNAJ 19. (Izv.) Albanski poslanik na Dunaju, Sureya bej Flora, izjavlja v »Alb. Korrespondenz«: Drač je v nevarnosti in ž njim tudi vse delo londonske veleposla- niške reunije, v kolikor se nanaša isto na Albanijo. On je mnenja, da sedanje krize ni mogoče rešiti drugače, kakor da dajo velevlasti knezu dovolj čet na razpolago. Češko-nemška spravna pogajanja. PRAGA 19. (Izv.) Danes so imeli češki državnozborski poslanci sejo, na kateri so razpravljali o izgledih prihodnje spravne konference, ki se bo vršila v ponedeljek v palači grofa Nostica. Poslanci so večinoma izrazili prepričanje, da tudi od sedanjih pogajanj ni pričakovati nobenih uspehov. Zanimiv incident na praškem nemškem vseučilišču. PRAGA 19. (Izv.) Na tukajšnjem nemškem vseučilišču je prišlo danes do jako interesantnega in zelo mučnega incidenta. Vršila se je promocija dr. Gabrijela Krausa. Dr. Kraus je imel po ceremoniji običajni zahvalni govor pred rektorjem in dekanom, tekom katerega je izvajal: »Slavni gospodje! Hočem se poslužiti svobodne besede, ker stojim prvič pred vami kot svoboden mož. Konstatirati moram na svojo žalost, da je na praškem nemškem vseučilišču znanost čisto navadna dekla nacijonalističnih in terorističnih stremljenj. Povsod drugod sta znanost in umetnost mednarodna, le pri nas se izrabljata v čisto druge namene.« Do tu je prišel dr. Kraus s svojim govorom, nakar so pričeli nemško-nacijonalni dijaki ostro protestirati proti nadaljevanju govora. Tudi komisija je z veliko nejevoljo pobegnila iz dvorane. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 19. (Kor.) Pri razpravi glede kredita za naselitev makedonskih beguncev je opozoril bivši minister Genadijev sobranje na svoječasne besede voditelja ruskih kadetov Miljukova v ruski dumi, ki je rekel, da tli pod pepelom žrjavica. ki bo zanetila lahko hud ogenj in da ta žrjavica ne bo prej pogašena, dokler se ne izvrši revizija pogodbe v Bukareštu. Govornik se popolnoma strinja s temi besedami in opozarja tnie bolgarsko sobranje. Ruska duma. PETROGRAD 19. (Kor.) Pet. brz. agen. poroča: Ruska duma je sprejela danes dopolnilne kredite v znesku 9,630.219 rub-lov za naučno ministrstvo in zakonski načrt glede reorganizacije centralnega urada notranjega ministrstva, s katerim se ustanovi novo mesto drugega namestnika zunanjega ministra. Zakonski načrt določa za to mesto gotovo službeno dobo v inozemstvu in popolno izurjenost v diplo-matičnih, posebno v konzularnih poslih. Bolgarsko posojilo v Nemčiji. SOFIJA 19. (Izv.) Vesti, da je prišlo med nemškimi bankami in bolgarsko vlado že do principijalnega sporazuma glede najetja posojila na Nemškem, so se izkazale sedaj kot neutemeljene. Danes vzbuja v Sofiji veliko pozornost dejstvo, da je tamkajšnji francoski poslanik konferiral z ministrskim predsednikom Radoslavovom in mu v imenu sindikata francoskih bank izjavil, da je Francija pripravljena izpo-slovati Bolgarski 500 milijonsko posojilo. Velika železniška nesreča. LONDON 19. (Kor.) Brzovlak iz Perthe v Invernes se je včeraj ponesrečil na mostu čez reko Dulnan. V trenutku ko je prevozil stroj most, je skočil s tira tender. Padel je v globoko in visoko naraslo reko in potegnil za sabo dva osebna vozova. Po nekaterih poročilih se je udri most vsled silnega deževja. Voda je izpodko-pala opore vsled česar se je razmaknil tir. Dosedaj pogrešajo 12 oseb. Število mrtvecev še ni znano, ker še niso natančno dognali, koliko oseb je bilo v vozovih in koliko se jih je po padcu rešilo. Ženske pri olimpijskih igrah. PARIZ 19. (Kor.) Kongres za olimpijske igre je sklenil, da se ne dopuste ženske k nogometnim in k veslaškim tekmam, pač pa se lahko udeleže gotovih plavalnih tekem. Za veslaško konkurenco je sprejel program evropskega kongresa v Franko-brodu iz 1. 1913 in je potrdil v principu udeležbo žensk pri tekmovalni vožnji z jadrnicami in pri gotovih tenis igrah. Obenem je sprejel kongres grško-rimsko rokoborbo in prosto rokoborbo, odklonil pa je žensko rokoborbo. Major Shiys in general de VVeer poklicana v Drač. AMSTERDAM 19. (Izv.) Major Sluys in general de VVeer, ki se že par tednov mudita tu, sta bila nujno poklicana v I3rač. M Srbijo m Austro-Osrslio. Izjave bivšega ministrsksega predsednika dr. Vladana Gjorgjevića. Na pogreb hrvatskega zgodovinarja in učenjaka Tadije Smičiklasa je prišel v Zagreb tudi bivši ministrski predsednik dr. Vladan Gjorgjevič. Ob tej priliki je imel daljši razgovor s poročevalcem »Agramer Tagblatta«. Iz odgovorov, ki jih je dajal srbski državnik na razna vprašanja, po- snemljemo nastopne, za avstrijsko adreso važne izjave, ki imajo tem večo vrednost, ker je bil Giorgjević vedno propagator do-br ega razmerja med na šo monarhijo in Srbijo: Dogodki so prišli hitreje, nego sem mislil in prav so imeli mlajši, ki so silili. Nasprotovali so romantikom in idealistom in prav so pogodili. Ali tudi to, kar smo mi storili, je bilo potrebno, ker spada k podlagam, na katere je zgrajena nadaljna zgodovina Srbije. Nisem se motil v svojih političnih računih. Izneveril se mi je — sein namreč kirurg — Ie instrument: zlomil se mi je, predno sem mogel izvesti, kar sem hotel. Iz različnih vojn, ki sem se jih udeležil, poznam svojstva človeka. In videl sem tudi, da ima moj srbski narod neko posebno svojstvo, ki pa je je bilo treba še le izbistriti in ojačiti. In to nalogo sem si stavil jaz: Srbija je morala najprej o-krepiti gospodarsko in kulturelno, da se je rnogla potem vojaški okrepiti in izpolniti tisto misijo, ki jej pripada. V dosego tega je trebalo napraviti konec strankarskim in dinastičnim bojem, ki so tlačili Srbijo celo stoletje in so jej jemali moč. To je bil moj program, kakor ministrskega predsednika. In ravno tedaj, ko sem hotel vspešno izvesti ta program, ine je doletelo iznenadjenje. Moj kralj (Aleksander) je bil. ki me je razočaral. Zanašal sem se na njegovo inteligenco ter se nadejal, da bo razumel moje načrte, da bo nositelj prosvitljenega despotizma. Da; po takem despotizinu sem stremil, ne pa da bi hotel vladati brez skupštine. Parlamentarizem je za mlade, še le razvijajoče se narode nekaj nevarnega, kajti poraja strankarskega duha, ki se izgublja v malenkostnih bojih, a moja deviza je bila: Srbija nad vse! Tedaj je bil za Srbijo prosvitljen despotizem potreba napredka, ali žal, da ni imel kralj nobenega smisla za to. Kajti bil je neron-ska narav. Kar je storil pozneje, le potrja to! Kralj Milan, njegov oče, in jaz smo mu izbrala nemško princeso za ženo, ali on je porabil mojo in Milanovo odsotnost iz Srbije, da si je vzel nevredno žensko za ženo! Kar je prišlo potem, je moralo priti. Čim sem na svojem potovanju doznal o j nameri kraljevi, sem takoj podal svojo de-i misijo ter se nisem povrnil več v Srbijo, j Kako je prišlo potem, veste. Srbski narod j je dosegel vspehe, ki jih je moral doseči, j Moji nasprotniki so bili v ugodnem polo-; žaju. da so imeli posla s kraljem, ki je imel smisla za njihove načrte ter jim ni stavljal zaprek. Tako so prišli hitreje k cilju. Kako se razvije razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo, to je odvisno od monarhije. Mi v Srbiji smo vedno pripravljeni za sporazumljenje. Državniki monarhije naj le posežejo po tem! Mi nimamo nikakega interesa na tem, da bi živeli z monarhijo v nemiru, a tudi ne moremo razumeti, kak interes bi imela na tem monarhija?! Dogodki so vendar dokazali, da mi tudi gospodarski nismo odvisni od monarhije! Za svoje agrarne produkte smo našli odjemalcev v Italiji in celo v Egiptu. Monarhija sama je kriva, da ni šla z nami v Solun! Danes smo mi v še ugodnejem položaju. Solun nam je odprt. Prišli smo tja brez monarhije. Opetovano sem naglašal, da se mora Avstro-Ogrska postaviti na čelo balkanskih narodov, ker to je edina pot, po kateri more priti v Solun. Ali na Dunaju niso imeli nobenega smisla za to. Mi smo hoteli balkansko zvezo, da bi mogli braniti Balkan pred napadom kogarsibodi, toda Turčija ni kazala — kakor Avstrija — nobenega smisla za to. Danes se čutijo Srbija, Romunska in Grška dovolj močne za hrambo svojih interesov. Dunajski di-plomatje pa menijo, da vsa balkanska politika sestoji v ustvaritvi Albanije. Sedaj pa doživljajo razočaranja in bojim se, da dožive se marsikatero razočaranje. Glede iztočnih železnic smo si natančno določili svoje stališče. Za ceno naše krvi smo prišli v posest teh irt. Pravico imamo do njih in ne odnehamo od te pravice. Pripravljeni pa smo, plačali družbi odkur • nino. Kaj se hoče še od nas? Avstro-Ogrska hoče svoji industriji zagotoviti izhodno pot. Dobro. Nič nimamo proti temu, ali tudi mi hočemo odpreti pot svojim poljedelskim produktom. Če se Avstro-ogrska upira proti temu — mi nimamo ničesar izgubiti. Kajti mi smo že našli svoja tržišča in sedaj nam bo to še laglje, ko smo dobili v Sol nu svoboden izhod. Vedenje monarhije v iem vprašanju more le škodovati avstrijski industriji. Če avstro-ogrska ne odneha, pa — odnehamo mi. Ali nikdo nam ne bo mogel braniti, da ne bi gradili paralelne črte poleg vztočne železnice od meje do Soluna. Potem se pokaže, ali e postopanje Dunaja odgovarjalo interesom avstrijske industrije. Kakor rečeno: ni odvisno od nas, ali se naši odnošaji do Avstrije zboljšajo. Vsikdar sem bil odkritosrčen prijatelj monarhije in bil sem najhuje napadan radi te svoje politike. Ali i >litika. ki jej sedaj slede na Ballhausplatzu nasproti Srbiji, mora omajati prepričanje tudi najodkritosrčnejega prijatelja. To je politika proti zgodovini, proti naravnemu razvoju, politika, ki je pri nas ne razumejo in ki je najbolji možje v monarhiji, s kate- 5>tran U. »tUllMUSl« St. 137. V Trstu, dne 20. junija 1914. rimi sem govoril, tudi ne razumejo! Politika je to brez zgodovinskega smisla, politika proti interesom Avstro-Ogrske, ker vodi le ena edina ideja: da bi škodovali Srbiji! Kje je izvor tej politiki, o tem se novem izjaviti • Ali v dvajsetem stoletju se ne more tirati politike, ki išče svoje ide-jale v srednjem veku. Danes delajo politiko — narodi! Dnevne vesti. Seja »Nationalverbanda« proti opoziciji. V četrtek dopoldne se je vršila seja Nationalverbanda«. RadikaJci so predla- ali, naj stopi »Nationalverbanda v opo- icijo, a je bil predlog odklonjen. Za regenta na splošnem nemškem taboru v ^elovcu sta bila določena poslanca Mar-khl in Erler. Ureditev učiteljskih plač na Hrvaškem. V četrtkovi seji je sprejel hrvatski sabor v tretjem braniu zakonski načrt glede ureditve plač ljudskošolskih učiteljev, glede ureditve uradniških pokojnin in glede oskrbe uradniških vdov in sirot. Za hrvatsko šolo na Reki. Dne 13. t. m. je imelo na Reki svoj občni zbor »Društvo Ljudevit Gaj« za ustanovitev hrvatske šole na Reki. Iz blagainikovega poročila izhaja: Dohodek v minolem letu je znašal 15630 K 80 vin., strošek 5666 K. Ostalih 9964 K se pridoda glavnici, ki iznaša sedaj 60.368 K 15 vin. Potreba, ki jej hoče to društvo odpomoči je res nujna in inerodaj-ni činitelji naj delajo na to, da tisoči Hrvatov na hrvatski Reki že enkrat dobi svojo šolo. Nova železnica na Hrvatskem. V četrtkovi seji ogrskega državnega zbora je trgovinski minister predložil zakonski načrt o koncesijoniraniu lokalne železnice Križevac-Bjelovar-Virovitica-Barč. \Vastian je odložil mandat. Znani mariborski nemškonacionalni poslanec H. \Yastian je sporočil predsedniku poslanske zbornice, da odlaga svoj državno-zborski mandat in sicer zaradi tega, da prepreči s tem zastaranje neke njega se tičoče kazenske zadeve. Nižjeavstrijsk deželni zbor. — Učiteljsko vprašanje. Nižjeavstrijski deželni zbor je sprejel poročilo deželnega odbora glede regulacije plač na nižjeavstrijskih deželnih srednjih šolah in seminarjih in resolucijo poslanca lielingerja, ki poziva vlado, da naj stori vse potrebno za takojšnje uve-Ijavljenjc službene pramgatike državnega učiteljstva. Vesti z Srbije. Prebivalci Radovišta in okolice so predložil kralju prošnjo, da bi bili za dve leti odvezani od plačevanja davkov, ker se z ene strani ne obeta dobra letina, z druge strani pa so jim Bolgari v predlanski vojni pobrali skoro vse premično imetje. — Ministrstvo za narodno gospodarstv o je idalo regulativ za poslov-vanje trgovinskega inspektorata, ki se ima ustanoviti v Skoplju za novo ozemlje. Ministrski svet je že odobril ta nlaborat. Vojno ministrstvo ustanovi v ^Koplju svojo vojaško tiskarno. Potrebne stroje in drugi materijal so že prepeljali v Skop-Ije iz tiskarne ministrstva. Nova tiskarna začne delovati že tekom tega leta. — O-krožni odbor v Nišu je sklenil vzeti v najem tamkajšnji grad, ki ga je podedovala kraljica Natalija po smrti kralja Aleksandra. Ta grad se da brezplačno na razpolago ruskemu dekliškemu vzgojevališču grofinje Mertvago, ki je vodila ta zavod več let na Cetinju, odkoder pa je odšla vsled nesoglasij s črnogorsko vlado. Stroške za potrebne poprave in adaptacije pokrije naučno ministrstvo iz svojih sredstev. — Isti okrožni odbor v Nišu je dovolil znesek 76.000 dinarjev za zgradbo velike moderne telovadnice za tamošnjega »Sokola«. Z zgradbo prično tekom tega leta. — Belgrajsko vseučilišče je obiskovalo v poletnem semestru 1914 1650 rednih in 48 izrednih slušateljev. — Lep izgled tov"-l5tva so dali častniki 20. peš-polka. Stotnik Jelenko Igovič, ki je bil blagajni! ika, je bil izgubil 10.000 dinarjev polkovnega denarja. Zaprli so ga in pozvali na odgovor. Ker pa so bili vsi Častniki popolnoma prepričani o njegovi neoporečni poštenosti, so zložili med seboj ono svoto in jo oddali v polkovno blagajno, nakar je bil stotnik Igović izpuščen iz zapora. — Belgrajska industrijska zbornica hoče poprijeti inicijativo, da se osnuje industrijska hipotečna banka, ki naj bo dajala industriji na razpolago financijelna siedstva v povspeševanje nje razvoja. Zaprosila je tudi vlado za podporo, kar je ta tudi rada obljubila. Temeljna glavnica banke naj bi znašala za sedaj 10 milijonov dinarjev. Ni pa še določeno, ali naj se ta delniški kapital podpiše samo v Srbiji, ali pa po večjem delu v inozemstvu. Kakor kaže že ime nove banke, bo dovoljevala pred vsem kredite na hipoteke že obstoječim industrijskim podjetjem in takim, ki se imajo ustanoviti. Takih kreditov ni dovoljevala doslej nobena banka niti ne v približno tako izdatni meri. S tem bo izdatno pomagano potrebam domače industrije. PODLI S T E K. Rdeči mlin. Roman. - Spisa« Xavier da Montčpin. Z onim pogledom je spoznal Lascars, da je ono, kar se mu je zdelo neverjetno, popolnoma resnica. Rokovnjači so kar naj-razuzdanije popivali v sobi. Na sredi mize je ležal na preobrnjenem podnožniku sod vina. Ker je bil sod slabo začepljen, je vino kapljalo na prt, s katerim je bila pogrnjena miza. Okrog soda je stala cela kopica kozarcev, pomešana s steklenicami žganja in likerjev. Lascars v splošnem hrupu ni mogel čuti posameznih besed; toda kako je bilo vse do skrajnosti pijano, je mogel izpoznati iz položaja, v katerem so se nahajali posamezni pivci, ki so kakor podivjani, s pravcatim zverinskim izrazom na zardelih in po-bledelih licih bulili drug v drugega in se obkladali s psovkami. V kleteh rdečega mlina se je nahajala znatna zaloga vina, žganja in likerjev, kar vse so nagrabili rokovnjači na raznih ladjah, ki so prihajale po Seni navzgor proti Parizu. Baron Lascars je dobro vedel, da razburjenje, ali glupost ali pijanost kvari vsako disciplino; zato tudi ni zaupal kletnih ključev nikomur in je dal vsako jutro v lastni navzočnosti prinesti iz kleti potrebno množino vina in žganja. Javen nastop SOKOLA pri Sv. Jakoba bo jutri dne 21. t m. ob 4 popoldne. Po nastopa velika ljudska veselica. Domače vest!. Politično društvo »Edinost«. V ponedeljek, 22. t. m., ob 3 popoldne odborova seja v sejni sobi uredništva »Edinosti«. Vabljeni so vsi odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se zanesljivo udeleže seje. Trojna zveza proti Jugoslovanom. Zagrebški »Obzor« piše: Na vsem primorskem jugu se opaža ostro nastopanje Nemcev in Italijanov, odkar so sklenili zvezo. Pri tej zvezi, sklenjeni pod pretvezo, da bo čuvala vzajemne interese, je kumovala vlada. Ta duh deluje v Gorici, Trstu, Istri in v Dalmaciji. Ta zveza pa koristi v resnici le germanizatoričnim namenom Nemcev v Primorju. V Gorici dopuščajo Italijani, da prihajajo nemški uradniki v deželo, kjer bi morali biti nameščeni slovenski uradniki. Vlada podpira to prizadevanje Nemcev in Italijanov, nameščajoč nemške uradnike, čeprav nemščina ni deželni jezik. Najboljši izgled za to je vprašanje imenovanje ravnatelja državnih železnic v Trstu. Tako vidimo, da trojna zveza tudi v malem nastopa proti Slovanom, a ta trojna zveza so Nemci, Italijani in vlada. Narodna manifestacija v Skednju povodom avtomobilne dirke. Prejeli smo: »Piccolo«, ta večni zavijač in lažnjivec, je trdil, da smo zastave v naglici od drugod pripeljali v Skedenj. To je grda laž. One zastave, ki so vihrale minolega ponedeljka v čast gostom - avtomobilostom, so vihrale tudi dan poprej povodom praznika sv. Rešnjega telesa. Tako je bilo tudi poprej vsako leto na ta dan in ob vsaki narodni svečanosti, ne da bi jih bil »Pic-colov« poročevalec videl, ali se jezil radi njih. Tudi ni res, da bi bili Skedenjci vedeli, kake osebe pridejo z avtomobili, ampak so vedeli le, da pridejo tuji gostje. In to privatno ob 1. uri popoldne, a uradno šele po 2. uri. »Piccolo« bi hotel s svojo trditvijo dokazati, da ni šlo za pozdrav gostov, ampak za naročeno politično demonstracijo in nič drugega. Zakaj pa ni povedal, od kod in kdo je poslal one zastave in droge in kdo je plačal troške?! Ako nam »Piccolo« to dokaže in pojasni, plača pisec teh vrstic 20 kron za Lego Nazionale. No, uverjen je, da — kakor ni doslej dal še nikoli vinarja v ta namen — mu tudi sedaj in nikoli ne bo treba dati. Laško glasilo naj bo uverjeno, da nam ni treba drugod izposojati si zastav — tudi ne, če bi hoteli prirediti demonstracijo — ker jih imamo sami dovolj na razpolago. One zastave so bile škedenjska last. In tudi, če bi jih ne imeli, so pa naša rodo« ljubna dekleta tako pridna in požrtvovalna, da bi nam jih hitro našivale tudi 100. Pa ni šlo za nikako demonstracijo proti Italijanom. Le mirna manifestacija je bila to — manifestacija slovenskega značaja naše zemlje, kakor jih prirejajo tudi Italijani na svojih tleh. Saj začenjajo Italijani sami počasi priznavati, da je naša okolica po ogromni večini slovenska. Čemu hujskajo torej proti nam, če manifestu jemo to, kar — je!!I Če smejo oni po krivici in v nasprotju s faktičnimi razmerami kričati o izključnem italijanstvu mesta tržaškega Prvo dejanje rokovnjačev, ko so mislili, da so brez poglavarja in prepuščeni sami sebi, je pač bilo, da so razbili ključalnice in ulomili vrata, za katerimi se je nahajala pijača, da so mogli potem popivati do svoje mile volje. Baronu se je gnusilo počenjanje rokovnjačev in je prezirljivo zmigal z rameni. — Ko bi ti lopovi ne imeli poglavarja, kakor sem jaz, — je mrmral, — bi vsi, od prvega do zadnjega, preden bi bilo štirinajst dni, viseli na vešalih. Ravno, ko se je Lascars hotel spustiti zopet na tla, pa je naenkrat nastalo v sobi živahno gibanje. Poročnik Liseron, ki je, kakor se je zdelo, že nekaj časa premišljal o nekem načrtu, je naenkrat vstal. Noge so se mu nekoliko šibile in zato sta ga opirala dva prav tako pijana tovariša. Z njeno pomočjo se mu je posrečilo zlesti na mizo, kjer se je, oprši se na sodu, vzravnal pokoncu. Ko je tako stal na improviziranem govorniškem odru, je zamahnil z roko, s čimer je hotel reči, da čuti nujno potrebno, da izpregovori nagovor na svoje tovariše in jih pozvati, naj ga poslušajo. Pijanost je navadno blebetava. Družbo pivcev pripraviti do molčanja je pač težka stvar. Vsak pijanec prav rad prihaja na to, da naj molči njegov sosed, sam se pa nikakor noče odreči pravici, da sme govoriti, kolikor hoče. Liserenovi poizkusi, da bi napravil mir, ter prirejati hrupne demonstracije in izzivati poulične pretepe za nekaj, česar n i: zakaj naj bi ne smeli mi mirno manifestirati nikomur v škodo resnični značaj svoje grudi?! Vsakemu, kar mu gre, vsakemu enako in isto pravico in svobodo, pa bomo dobri prijatelji in sosedje in bomo mirno živeli drug poleg drugega: vi kakor Italijani, mi kakor Slovenci!! Dokler pa bodo Italijani v vsaki naši in tudi najmimeji manifestaciji videli proti njim naperjeno demonstracijo in klicali nad nas policijo in morda tudi državno pravdni-štvo, dočim vsako svojo in tudi najgršo proti nam naperjeno demonstracijo slave kot vzvišene pojave idealnega patrijotiz-ma in celo kot izlive — latinske kulture: dotlej bo in mora biti med nami — boj! Če so res civilizirani, Če so res nositelji kulture, ne bi smeli izbirati boja, ampak mir, ki ravno daja možnost za kulturni napredek! Dajal bi jo nam in — Italijanom! Popravljamo. V včerajšnjem poročilu o predsnočnji seji mestnega sveta je za 4. odstavkom, za vprašanjem dr.a Wilfana o statistični porazdelitvi učencev po narodnosti izostalo par vrstic, vsled česar je na onem mestu poročilo netočno in je zato tu izpopolnjujemo. Na vprašanje dr.a Wilfana je odgovoril asesor Novak, da na tiskanici ni rubrike »narodnost« in potem je svetovalec Nicolao (in ne asesor Novak) omenjal poročila šolske komisije o zistemizaciji in razpisu novih učiteljskih mest. — V notici »Zakaj ne povedo?« pa naj se čita v 8. vrsti: da ni tu tisti nagon (in ne nagovor) k nagajivosti itd. Cvetlini dnevi , Trstu so poklonili »bo-žičnici« tržaške ženske podružnice CMD lepo vezilo. Vkljub podivjanosti tržaške laške poulične drhali in njenim vandalskim napadom, kakor tudi vkljub šikanam tržaške policije, ki je prepovedala na najprimernejši dan, nedeljo, razprodajo cvetlic, nabrale so naše dražestne in pogumne cvetličarke ter njih vrli spremljevalci okroglih 4000 K. Hvala, iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli, da se je nabrala za naše razmere res lepa svota. In koliko bi se bilo lahko nabralo, če bi bile smele naše dične prodajalke prosto ponujati cvetke mimoidočim. Marsikateri Slovenec, Slovan, do katerega niso prišle, bi bil položil svoj »oboi« v Družbino pušico. Tako se jih je mnogo zgubilo v vrvenju velikega mesta. Vendar pa smemo biti zadovoljni z izidom cvetličnih dni v mestu. Zato še enkrat iskrena hvala vam slovenskim oziroma slovanskim mcšCa-nom tržaškim. Neb^- aoorohotno povrni vam v obilni meri, kar storite za našo ljubo CMD. — a. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub-jani je imela meseca majnika 1. 1914. sledeči promet i. s. I. Prejemki, a) Redni prejemki. 1) Prispevki iz nabiralnikov K 985 65 2) Prispevki podružnic i. s. Kranjska K 94132 Štajerska „ 64201 Primorska „ 1.16475 skupaj K 2.748 08 3) Razni prispevki . 4.382 50 skupaj K 8.116-23 b) Izredni prispevki. 4) Prispevki za obrambni sklad K 814 98 skupaj K 8.931*21 O. Izdatki. a) Redni izdatki. 1) Plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. K 14.979 44 b) Izredni izdatki. 2) Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad K 814*98 skupaj K 15.794*42 torej primanjk]a]a K 6*863-21 Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotak-Ijva glavnica toliko časa, dokler ne dosežeoj vplačani zneski 200.000 K. Laško barabstvo. Predsnočnjim — bilo je kmalu po polnoči — je tolpa laških po-balinov napadla v Carduccijevi ulici pred kavarno »Nuova-York« nekega Slovenca. Napadalcev je bilo kakih 15, Slovenec pa so se izpočetka popolnoma ponesrečili; hrup je trajal dalje. S ponovnimi prošnjami in energičnimi kretnjami se mu je posrečilo končno doseči, da je počasi začel pojemati peklenski hrup in so kričači utihnili za par sekund. Poročnik se je ponosno razkoračil na mizi in odprl usta. — Ej, vraga! — je zamrmral Lascars, — ne čujem niti besedice, kaj govori lopov! Takoj, ko je izpregovoril Liseron prvo besedo, so ga že prekinili. Krik, petje in krohot se je vse le še povečalo. Liserona je ta brezobzirnost silno razjarila in zardel je, kakor puran. Udaril je z nogo ob mizo, da so kozarci in vrči kar zaplesali. Potem je pograbil dve steklenici. Eno je zabrusil ob tla, da se je razletela na tisoč kosov, drugo pa je vrgel po sobi. Sreča je hotela, da je steklenica priletela naravnost v okno, za katerim je poslušal Lascars, in razbila steklo na drobne kosce. Nekaj teh kosov je priletelo celo Lascarsu v obraz, vendar pa ga ni ranil nobeden. Energični poročnikov nastop je vendar dosegel svoj nameravani uspeh: nastal je mir. Liseron je hitro uporabil priliko in za-klical: — Za vraga! Tovariši, ali ste možje? — Prokleto, menda vendar! — so odgovorili vsi. sam. Najprej je neki italijanski junak vrgel Slovencu kamen v glavo, drugi ga je pa udaril dvakrat s pestjo po glavi. Naši-nec se ni mogel ubraniti taki premoči. Stražnik je pač bil v bližini, toda kakor bi mu vsa stvar ne bila prav nič mar, je študiral zvezde in gledal povsod drugam, samo ne tjakaj, kjer so Lahi pretepali Slovenca. Seveda tam, kjer bije petnajst laških banditov enega mirnega Slovenca, tam ni treba policije! Poizkušen samoumor. Marko Štefanič* star 42 let, težak, stanujoč v ul. Casimiro Donadoni št. 12, se je hotel včeraj popoldne v svoji sobici usmrtiti z ogljikovim plinom. Zažgal je v sobi oglje in potem mirno čakal, da bi se zadušil. Rešili pa so ga še pravočasno in prepeljali potem v bolnišnico. Samoumor. Včeraj ob 10 dopoldne so na dvorišču hiše št. 17, v ulici Vincenzo Scussa začuli neki ropot, vsled česar so se hitro zbrali na dvorišču hišnik in razni drugi hišni prebivalci. Tamkaj so našli na tleh ležečo elegantno, belo oblečeno gospodično, s klobukom. Nesrečnica, ki jo niso poznali, je šla po stopnjicah v peto nadstropje in tamkaj skočila skozi okno na stopnjišču na dvorišče. Razbila si je črepinjo in je bila v par trenutkih mrtva. Po oblastvenem izvidu so mrtvo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. — Pozneje se je izvedelo, da je samoumoril-ka imela v svoji torbici vizitko, glasečo se na ime Ade Tiiller, in se je dognalo, da je to ime samoumorilke same. Tullerjeva je bila uradnica pri tukajšnji podružnici banke »Union« in je stanovala s svojo materjo v ulici Donizetti št 3. Kakor pravijo, so bile vzrok samoumoru ljubezenske neprilike. Aretacija na ladji. Na Lloydovem par-niku »Prag«, ki je priplul v Trst iz Grške, je bil aretiran 24Ietni delavec Franc Schmiedt. Schmiedt se je namreč vkrcal v Pireju z voznim listkom, izdanim od tamošnjega avstro-ogrskega konzulata za nekega Josipa Varadyja iz Budimpešte, ki je hotel domov, ker je ostal v Pireju brez zaslužka in življenjskih sredstev. Zaradi tatvine. Dalmatinskima mornarjema Šimetu Kovačiču in Mateju Buriču je bilo ukradeno več obleke in par čevljev. Sum, da je ukradel te stvari, je padel na 221etnega mornarja Ludovika Trubiča, rodom iz Zadra, ki je bil zaposlen na parniku Dubrovniške parobrodne družbe »Zatonu«. Ker je imel ukradene črevlje obute, ni mogel tajiti tatvine in je priznal vse. Tatova na barki. V izdanju od minolega torka smo priobčili pod tem naslovom, da sta bila Viktor Flosberger in Fran Zafuta aretirana, ker sta bila obdolžena, da sta nasilno odprla neki kovčeg. Iz tozadevnega potrdila deželnega sodišča tržaškega ž dne 19. junija Vr. XVI. 1009/14 pa posne-mljemo sedaj, da je državno pravdništvo ustavilo vsako postopanje proti njima. Siromaka sta morala 14 dni presedeti v preiskovalnem zaporu. Društvene vesti. Izlet slovenske mladine. Danes popoldne se vrši izlet mladinske organizacije. Zbirališče popoldne ob poldveh v telovadnici »Sokola« v Trstu, ul. Stadion Št. 21. Povratek ob 6 popoldne. »Dramatično društvo«. Drevi ob 8.30 odborova seja v gledališki dvorani. Vabljeni so odborniki, namestniki in pregledovale! računov, da se seje zanesljivo udeleže. Barkovljansko učiteljstvo priredi Jutri, v nedeljo, 21. t. m. v prostorih barkovljan-ske šole roditeljski sestanek. Predaval bo učitelj A. Bukaveco predmetu: »Kako naj podpira dom vzgojno delovanje šole«. Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih avstrijskih kronovin naznanja, da se bo letošnji občni zbor vršil v nedeljo, dne 28. t. m. v Puli, v »Riviera Palače hotelu« ob 10 popoldne. Na dnevnem redu je tudi znanstvena razprava člana g. Zdolška o slovenski sadjarski terminologiji. Popoldne si člani ogledajo otoke Brioni in za praznik 29. t. m., Petrovo, se eventualno določijo drugi izleti. Kmetijska predavanja v zgornji okolici priredi »Tržaška kmetijska družba« jutri, v nedeljo; razpravljalo se bo o raznih kmetijskih vprašanjih, pojasnjeval se bo lovski zakon za Trst in okolico. Predavanja se bodo vršila: v Trebčah ob 10 dopoldne v prostorih »Gospodarskega kon-sumnega društva«; v Gropadi ob 2.30 popoldne v prostorih g. Milkovič Frana, gostilničarja; v Padričah ob 5 popoldne v prostorih g. Grgič Josipa, gostilničarja. »Narodno-socijalna mladinska organizacija« vabi vse one člane, ki sodelujejo pri sokolski slavnosti kot »reditelji«, da se zberejo na sestanek, jutri, v nedeljo, 21. t. m., ob 1.30 popoldne, v prostorih stare policije pri Sv. Jakobu, blizu »Jadrana«. Obenem vabi vse ostale člane, da se pol-noštevilno udeleže slavnosti. Tržaška krajna skupina »Zveze c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev« je zaradi slabega vremena prenesla svojo vrtno veselico, določeno na 14. t. m. popoldne, na 5. julija z istim sporedom. VESELICA Ciril - Metodove podružnice v Lonjerju se vrii jutri, dne 21. iunija 1.1. ^ Izjet v podzemsko jamo »Dimnice« v Slivjah. Tržaška podružnice »Slovenskega planinskega društva« vabi vse prijatelje narave na izlet v »Dimnice«, k! ga priredi jutri, 21. t. m. Odhod iz Trsta drž. kolodvor ob 7.35 zjutraj; povratek iz Herpelj ob 8.50 zvečer. V slučaju slabega vremena se preloži izlet na prihodnjo nedeljo. Narodna delavska organizacija. Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč. Danes, v soboto, ob 8 zvečer odborova seja. Darovi. — I. izkaz darov za sokolsko veselico pri Sv. Jakobu. Gg. Frank 1 st. vor^i tu, Povh budilko. N. N. 2 Šk. sardin, 1 šk. čokolade, J. Prelog 2 st vina, Ren* & Peliser 3 zav. čokolade, Kocijan 1 šk. karamel, Kobal 1 zav. čokvlade, Mahne 1 st. konjaka, 1 maršale. Može 4 kozarce, Babič 4 galanterije, Sosič 4 st. maraskina, Bizjak 2 srebrni zapest., Šuc 1 st. konjaka, Povh Gregor 2 st. refoška, N. N. 2 šk. diš. mila, Grk 2 šk. gumbov CM., Blažič 2 st. refoška, Dodič 2 st. refoška, Pirih Valenti 1 st. maršale, Gombač R 1 st. kvnjaka, N N. 1 zav. čokolade, Nabergoj 1 st likerija, Po 20 vin.: Kobal, Martinčič, Kovačič, Slavec, Gerdevič, Grižon, Besednjak, Lipold, Stančič, Babič, Kranjc, Stehar, Černetz, Živec ; p o 30 v i n a r j e v : F. Kresevič, Gustinčič, Klun, Škerjanc, Jezeršek, Novak; po 40 stotink: Cesar, Dujmovič, A. Kreše-vič, Rejtz, Kaute, Terbižan, Gergič, Malo vic, M. Lipold; po 50 stotink: Slehovič, I. Dujmovič, Gerbec; po 1 K: G. Zidar, Furlan, Anton Kreševič F. Kuret, Černigoj, J. Mav rič, Povh Gregor, Fr. Dobrila, Brezovec, j Puzir, L. Slmsig, Volk, Kosmatin, Cehovin, J. Zavadlal; po 2 K: M. Kos č, J. Merhar, Leop. Kuret, Prelog J., Drag. Ukmar, A. Zavadlal, Šorn, A. Gombač; Mird 1 K 60 v. »Zveza slovenskih športnih društev za Primorsko«. V svrho ustanovitve »Zveze slovenskih športnih društev za Primorsko« se bo vršil jutri, v nedeljo, 21. t. m., ob 2 popoldne sestanek pri »Zlatem Jelenu« v Gorici. Vabijo se odbori vseh primorskih slovenskih športnih društev, da se zanesljivo udeleže sestanka. Vesti iz Gorlšbe. Okrožnica na vse podružnice CMD na Goriškem. Podpisana odbora sta sklenila v svoji seji dne 20. majnika t. 1., da se obrneta do vseh cenjenih podružnic na Goriškem s prošnjo, da prirede 5. julija t. 1. na god sv. Cirila in Metoda cvetlični dan, oziroma zbirko v korist naši »Narodni šoli« v Gorici na Blančah. Ne zadostuje več tu dvorazrednica, kakor se je sprva mislilo, ampak jo moramo razširiti še letos v večrazrednico, ako hočemo vztrajati v boju proti Lahom in Nemcem. Mesečni izkazi »Družbine« blagajne pa kažejo, da redni dohodki ne zadostujejo niti za kritje rednih stroškov; niti misliti ne smemo, da bi si kaj mogli prihraniti za zidanje. V ta namen so priredila že razna goriška društva C. M. ples dne 7. febr., ki je dal čistega dobička K 1618.—; meseca majnika se je izkupilo na cvetličnem dnevu v G- -rici nad K 2130.—. Izdatno podporo so o. ljubila še nekatera druga društva. Obračamo se tudi na Vas s prošnjo, da priredite prihodnji mesec cvetlično zbirko v ta namen in v par mesecih bo stala naša trdnjava trdno, zmožna boja napram Švabu. Odborniki in odbornice! Vložite v ta na men čim preje prošnjo, kolekovano z 2 na c. kr. okrajno glavarstvo. Vpo rahljajte le sveže cvetlice, da se na ta način izognete stroškom. Nabrani denar blagovolite poslati po priloženem čeku v Gorico. Končne rezultate prineso listi »Edinost« in »Soča«. V nadi, da se 5. julija s kakršnim kolim prispevkom spomnite naše dece, že naprej iskrena hvala. — Za odbor ženske in moške podružnice CMD v Gorici: Dr. D e r e a n i E., t. č. predsednik, T u r k A., t. č. tajnik. Dočim se v Gorici ljubijo, pa kuj *o v* Celovcu sedaj Nemci načrte, kako du izrabijo na najboljši način laško-nemško zvezo. To že koncedirajo Italijanom, da skupno žnjimi zatirajo Slovane, ali glavni dobiček od tega smejo imeti le Nemci, od boga izvoljeni »Herrenvolk«. Dan mislijo Nemci, da so oni veseli tretji, ki pri prepiru Slovanov in Italijanov najbolj zrede, pa že še spoznajo, da bomo veseli tretji le mi, ki bomo gledali, kako se rujeta vsled plena, ki ga niti še nimata, Nemec in Italijan. V Albaniji se je že pričel ta prepir in kakor se je pričelo čiščenje Adrije na jugu, tako da se prične tudi ravs med Italijani in Nemci na jugu. Zakon narave pač tak, da ima vsaka reč svoj konec ui tudi laško-nemško prijateljstvo. »Die beiden Kulturnationen« — oba ku' turna naroda — ta klic odmeva sedaj renegatskih listih. Danes proslavljajo z\ zo obeh narodov, da na podlagi zveze uničujejo kulturo drugim narodom, drugi pot bodo pa objokovali to zvezo, ker uničili bodo le sebe. Sicer pa mora biti res nekaj izredno velikega, če se združita dva tako kulturna naroda. Tu Kalabrija, tam Eulenburg, tu analfabeti, tam Moabit, kultura mora naravnost znoreti od veselja. In če si podajo roke še »junaški« princ Wied in nič manj »junaški« Italijani iz Afrike, pa mora kultura kar zaplesati v divji orgiji barbarizma. In prvi početki barbarizma že prihajajo v deželo, kar priča renegatstvo, ptujska šnopsarija, laški poboji, denuncijantstvo in vsi drugi nečedni sadovi nenaravne laško-nemške zveze. Kdor se hoče danes dobro zabavati, naj pride zvečer v hotel »Siidbahn«, kjer je kabaretni večer dobrega komika Strelnia. Tudi »GazzettUio« je vesel, ker le potrjen Bombič. Pa njegovo veselje je precej čudno, ker od policije plačani list pač ne more storiti drugega, ko da odobrava, kar stori vsaka vlada. .Gazzettinovo* veselje je torej precej prisiljeno zelje in vredno toliko, ko njegovi »znameniti članki«, če bo deloval deželni zbor. V Trstu, dne 20. (unija 1914. »EDINOST« it 137. Stran HI. Grozno so si v laseh goriški Italijani vsled volitve v odbor »Lege*. Vsak bi hotel biti predsednik in kandidatna lista podi kandidatno listo. Ko da bi se otroci igrali društvo, trko se vlečejo Italijani za predsedniška mesta. Ce bi bil človek zloben, bi moral misliti, da so zvezani z odborni-štvom še kaki dohodki. V korist »Narodne šole« na Blančah priredi društvo ^Prešeren« iz St. Petra v Volčjidragi, nasproti postaje javno tombolo. Dobitka: činkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke po 20 vin.— Pred tombolo in po tomboli ples. Iz Kobarida. 2e parkrat je bil naš g. župan napaden v Vašem cenj. listu radi oddaje prezidave tukajšnje občinske vojašnice. pri kateri naj bi se bile vršile neke nepravilnosti. Dotičnemu g. dopisniku naj bo tem potom povedano, da je omenjeno delo oddalo starešinstvo in sicer soglasno g. Urbančiču. kot najnižjemu ponudniku! Ce je g. Urbančič oddal prezidavo laškim zidarjem, je seveda to njegova stvar in najbrže v njegovem interesu, kar g. župana nič ne briga. Tukaj sploh ni zidarskih Bil sem in ostanem zvest pristaš ideje, mojstrov in na tistih par zidarjev-domači- j da je rešitev istrskih Slovanov le v slogi Josip Andrljašlč. Nova vas: oddanih glasov 86; Skerbec 71, Valentič 71, Bartolich 15, Spagnolet-to 15. Ka&ellr: oddanih glasov 90; Skerbec 90, Valentič 90. Krasica: oddanih glasov 52; Škcrbec 13, Valentič 17, Apollonio 37, Corradini 34. Skupni izid: Skerbec 1177, Valentič 1110, Spagnoletto 116, Bartolich (ka-moraš) 109, Siškovič 93, Apollonio (ka-moraš) 37, Andrijašič 35, Corradini (ka-moraš) 34, Venturini 3, Pecarič 3, župnik Cemažar 1. Izvoljena sta oficijelna kandidata »Političnega društva za Slovence in Hrvate v Istri«: Matej Skerbec, župnik - dekan v Kerkavcih, in Josip Valentič, nadučitelj pri Sv. Antonu. IZJAVA. Podpisani izjavljam, da so vse vesti o moji avtokandidaturi prišle v javnost brez moje vednosti in privoljenja, ter odločno protestiram proti temu, da se moje ime zlorablja. nov se ni bilo mogoče ozirati, ker so že drugje zaposleni. Omenjeno naj bo. da se je oddalo vse mizarsko delo domačim mizarjem, ker so pač bili za tako delo sposobni, a za zidarska dela nimamo sposobnih zidarjev, kar je tu splošno znano, ra-zun enega, ki je vedno z drugimi deli zaposlen. — Nekaterniki so uprizorili veliko gonjo proti županu in g. Urbančiču najbrže iz nevoščijivosti ali tudi radi tega, ker so pozabili položiti tozadevne oferte tudi oni. — Vsa gonja je torej popolnoma neupravičena, posebno kar se tiče našega g. župana. ki uživa splošno zaupanje, razun morda pri par tistih, ki so sedaj uprizorili gonjo proti njemu najbrže radi bližajočih se občinskih volitev, ker bi bili radi zasedli županski stolček. Gospod župan naj bo uverjen, da ima ljudstvo za seboj in da mu ljudstvo pri prihodnjih občinskih volitvah dokaže, da se ne da begati od tistih par prenapetežev, ki znajo govoriti le v gostilni pri litronu. pa ne tam. kjer bi se morali oglasiti. — Pripomba uredništva: Ker nam razmere niso toliko znane, ne moremo vedeti, ali res ni v Kobaridu domačih zidarskih mojstrov, katerim bi bil mogel g. Urbančič izročiti delo pri vojašnici: prepričani pa smo, da je na Goriškem pač še kak slovenski zidarski mojster, ki bi bil mogel prevzeti in tudi pošteno izvršiti ono delo. In če se mi tu v Trstu in drugod po Primorskem bijemo na žive in mrtve, da priborimo domačinu dela na domačih tleh, v slovenskem Kobaridu | pa slovenski podjetnik za delo, ki ga je j dobil od slovenske občine, ki ga plačajo i slovenski občinarji, najema namesto do-! mačih. slovenskih delavcev — renjikole: | potem smatramo tako ravnanje za neod-pustljivo. kruto kršenje narodnih dolžno- SVOJIM VOLILCEM izrekava prisrčno zahvalo na izkazanem zaupanju, kakor tudi na možatem nastopu proti rušiteljem narodne discipline in proti izdajicam svojega naroda. Zagotavljava Vas, dragi boritelji za sveto narodno stvar, da bova vselej in povsod zvesto zastopala Vaše koristi ter z vso odločnostjo zastavljala svoje moči v okrepitev narodne sloge. Živeli taki volilci, živela narodna sloga, živela narodna svoboda!!! Sv. Anton — Kerkavce, 19. rožnika 1914. Matej Skerbec, Josip Valentič, deželni poslanec. deželni poslanec. Stramaria (Žavlje). Veselica, ki jo le imelo prirediti tukajšnje bralno pevsko društvo »Obmejna straža« dne 31. majnika, se je morala radi neugodnega vremena prenesti. Slavnost se bo vršila 28. t. m., v slučaju ta dan neugodnega vremena pa naslednji dan 29. junija t. 1., na praznik Sv. Petra in Pavla. Bratska pevska društva in slavno občinstvo naj blagovole vzeti to v znanje in trdno pričakujemo, da pride ta dan v Zavije vse. kar narodno čuti. — Društvo je mlado in potrebno duševne in gmotne podpore tem bolj. ker se ima boriti proti zagriženim italijanskim socijalistom Miljskim in Zaveljskim renegatom. Naj navedemo slučaj, ki se je pripetil dne 31. maja t. 1., oni dan, ko se je imeia vršiti napovedana slavnost. Zvečer, ko so se i nekateri gosti že razšli, prišla je v gostil-! no, kjer je bilo zbrano društvo »Obmejna | straža«, renegatska druhal z namenom, da bi razgnali naše ljudi. Stvar se jim ni po- sti, pravi škandal in povemo to v lice vsa-, ..... , , ... komur, pa b..di Peter ali Pavel! In dolž- srec,la ,n ZEod,1° se ie ravno obratno- V" nost vsake slovenske občine je, da pri od-' daji svojih zgradeb stavi podjetniku kot prvi pogoj, da morajo biti pri delu zaposleni domači ljudje, slovenski delavci. Od vlade zahtevamo, da zaposluje pri svojih delih domače državljane, od dežele, da daje delo domačim deželanorn, od občine pa. da svojim občinarjem. Sele če teh ni, prihajajo na vrsto drugi, in za slovensko občino mora biti renjikolo zadnji, ki naj dobi dela pri njenih delih! Če se je v Kobaridu delalo drugače, potem velja tudi za občino ono, kar smo rekli zgoraj za posameznika! Občni zbor Lege Nazionale še vedno ne daje Italijanom miru. »Demokratična -socijalna« stranka, ki je tako nesramno ukradla svoj naslov, nikakor noče odnehati. Pa končno imajo tudi drugi Italijani prav, če nočejo pustiti mazzinijancev v vodstvo Lege. Bilo bi v resnici nevarno. Ljudje, ki prisegajo na Mazzinija, ki je prorokoval prihodnjost edino le Slovanom, ti naj opravljajo janičarsko delo pri Legi. Ne, to negre. zato ata Bombič, v tretjič potrjeni župan, držite se dobro in ne pustite mazzinijancem, ki vas zasramujejo s »političnim kameleonom« na vodilna mesta! Ogenj na policiji. Da se ogenj ne boji nikogar, je morala okusiti predvčerajšnjim tudi slavna policija. V prvem nadstropju v ulici Alvarez ima svoje uradne prostore dr. Casapiccola. Ko je bil v sredo popoldne v uradu, je naenkrat opazil, da smrdi po dimu. Smrad je postajal vedno hujši; začeli so preiskovati in končno videli, da gori v sosednji sobi, ki je bila vsled sedanjega popravljanja čisto prazna. Ogenj so sicer še kmalu pogasili, a je škoda vseeno precejšnja, ker so ožgani tudi tramovi v sobi. Ogenj je najbrže nastal vsled nepaz-nosti delavcev, ki so popravljali uradne prostore. Vesti iz Istre! Deželnozborske volitve v istrskih kmetskih občinah. Koprski okraj. Ocizla - Klanec: oddanih glasov 144; Skerbec 142, Valentič 143, Andrijašič 2, Venturini I. Dolina: oddanih glasov 127; Skerbec 93, Valentič 79, Andriiašič 29, Siškovič 44, ostali razpršeni. Dekani: oddanih glasov 307; Skerbec 304, Valentič 268, Andrijašič 4, Šiškovič 44. Skopje: oddanih glasov 56; Skerbec 56, Valentič 17, Spagnoletto 2. Marezige: oddanih glasov 250; Skerbcc 250, Valentič 250. Pouiisjan: oddanih glasov 202; Skerbec 126, Valentič 125, Spagnoletto 96. Bartolich 94 Pobegi: oddanih glasov 32; Skerbec 32, Vafaadć 23- SiškoviČ 5, Spagnoletto 5. deč, da je trda slovenska pest v premoči, so jo strahopetni solinarji odkurili. Vkljub temu, da je bilo 31. maja neugodno vreme me za prireditev navedene slavnosti, so nas posetila nekatera bratska društva in tudi godba NDO iz Trsta. Razvila se je v naši domači osmici živahna zabava, pri kateri so se oglasili narodni boritelji Mi-klavec iz Sv. M. Magd., Bertok iz Škofij, Zerjal iz Boljunca kot pevovodja »Obmejne straže« in drugi. Bodi vsem izrečena najsrčnejša zahvala in trdno smo prepričani, da nam vsa društva, ki so nam priglasila svoje sodelovanje in tudi druga pridejo dne 28. t. m. prav gotovo na pomoč. Prosimo naj nam še nepriglašena društva javijo takoj pesem in skladatelja, da se program popolni. Doslej so priglasila svoje sodelovanje sledeča bratska društva »Slava« iz Sv. M. M., bralno društvo iz Crnikala, pevsko društvo »Kolo« iz Trsta, pevski zbor iz Tinjana in »Slovenska straža« iz Plavij. Se imamo v bližini narodnih društev, ki bi jih zelo radi videli v naši sredini. Vemo, da so naše zahteve prevelike, ali za ohranitev majhnega ko-ščeka slovenske zemlje, ki jo imamo še ob i morju, nam je treba združenih moči. Zato Vas vabimo, pridite vsi v nedeljo, dne 28. t. m. v Žavlje! Razne vesti. Trčenje dveh velikih paraikov. Med vožnjo iz Southamptona v Cherbourg je trčil parnik »Cesar Viljem II.« v parnik »Incemore«. Sunek je bil zelo silen in parnik je nevarno poškodovan. Tudi »Incemore« je dobil lahke poškodbe. Kljub temu pa sta odplula oba parnika v Sout-hampton, kjer je parnik »Cesar Viljem II.« izkrcal potnike katere je odpeljal nato v Ne\v-York, kamor so bili namenjeni parnik »Imperator«. Skoda je ogromna, vzrok trčenja še ni znan. Požar v kleti. V neki veliki javni kleti v Kijevem je izbruhnil požar, ki je uničil v nekaj minutah celo klet. Gasilci so rešili 14 oseb, 3 osebe pa so potegnili iz kleti mrtve. Trije gasilci so se pri reševanju težko poškodovali. Ogenj je zanetil neki zločinec iz maščevalnosti nad lastnikom. Odprl je plin in ga užgal. Požigalca še niso dobili. Sufražetke so poskušale počgati znamenito cerkev iz 12 stoletja v Chipsteadu v grofovini Surrey. Glavna vrata so popolnoma porušena. Na pokopališču so našli letake sufražetk. Pogrešani parnik »Hont Magny«, o katerem so bili že prepričani, da se je potopil, ie priplul v četrtek v North Sidney. Kaj je napravilo parniku tako veliko zamudo, še ni znano. Kako piše nemška šolska knjiga o cesarju Jožefu II. O cesarju Jožefu II., ki le znan našemu ljudstvu po raznih anekdotah kakor cesar Jožef s plugom, in po raznih poljuiinih in pouČUivih pogovorih posebno s priprostim ljudstvom, piše neka nemška šolska knjiga, domovinoznanstvo, katero je sestavil grof Franz Josip Silva Tarouca in ki je bila potrjena za šolsko uporabo z ministrskim odlokom z dne 18. ian. 1914, sledeče: Se pod Karlom VI. je bila Avstrija na višku svojega razvoja. Za njim pa je prišel strašen nazadek pod Jožefom II. Njegova velika nadarjenost je pokazala samo nekaj — veliko razočaranje! Kako je bilo to mogoče? Bil je svojeglav in je zaničeval tuje nazore. On ni razumel in ni ljubil, kar je bilo že zgodovinsko utrjeno in se je domišljeval, da sme to z nogami teptati. S tem je potegnil Avstrijo na rob propada. — Kratko povedano ž nJim je prišel v Avstrijo liberalizem. Že v njegovih delih se kaže neke vrste mrzlota, ki ne pozna v razodetju čarobnega stika med bogom in ljudmi, marveč pripoznava vere samo kot lahko vporabljiv faktor za vpognitev mas ljudstva, da ugode raznim zahtevam države. Ta nazor ga je preobvladal, toda kamen ni kruh. Mase ljubijo popolnoma ali nič. Vsled tega se je popolnoma naravno razvilo, da se je en del ljudstva — »Jožefov-ci«. ali kakor so se sami imenovali »liberalci« pridružil nazorom zanikanja in si je obljubljal nebesa na zemlji potom preobrata, drugi del pa si je vzel za parolo pozitivni kredo in je pobral rokavico, ki mu jo je vrgel nasprotnik. Danes stojimo v sredi tega najhujšega boja med različnimi duhovi. — Zaradi tega odstavka bo vloženih več interpelacij, ker se je dovolila ta knjiga, da se sme vporabljati kot šolska učna knjiga. Porotno soditte. Dve pravcati sraki pred porotniki. Včeraj se je pričela pred porotniki razprava proti 34 letni služkinji Ani Turši-čevi, rojeni v Trstu, a pristojni v Cerknico, neomoženi, že predkaznovani, in proti 40 letni branjevki Ivanki Krebljevi, doma iz Trsta, tudi predkaznovani. Razpravi, ki je določena na dva dni, je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča Clarici, a votanta sta bila deželno-sodni svetnik Pachor in sodnik dr. Jan-chi. Državno pravdništvo je zastopal dr. Tomicich. Obtoženko Ano Turšičevo je bra«ii dr. Zennaro, Ivanko Krebfievo pa dr. Barič. Ana Turšičeva je obtožena zločina tatvine za preko 2000 kron vrednosti, ker je v raznih službah, v katerih pa ni ostala več nego po 2, po 3 dni, ukradla razne predmete, med drugim pri družini Verze-gnossijevi par uhanov, vrednih 1100 kron, in razne druge predmete za 322 kron; Marjeti Kalinovi mošnjiček, v katerem je bilo 400 kron denarja, in potem razne druge predmete: v računu je celo ena sveča in ena škatlja mazila za čevlje »Globin«. Dalje je bila obtožena prestopka goljufije, ker je pri nekem mesarju vzela 6 kg mesa, rekši, da je za gospo Verzegnossijevo in prestopka proti izgonu, ker se je vrnila v Trst, odkoder je izgnana. Ivanka Krebljeva je pa obtožena sokrivde in soudeležbe na zločinu tatvine, ker je Turšičevo nagovarjala k tatvini in ker je sprejemala od nje ukradene predmete. Dalje je Ivanka Krebljeva obtožena zločina poneverjenja, ker je na svoj račun zastavila več dragocenosti v skupni vrednosti 741 kron, ki jej jih je bila izročila Jo-sipina Radovicheva z nalogom, da jih proda in jej potem izroči izkupiček, in slednjič prestopka sokrivde tatvine, ker je vzela od Turšičeve in skrila razne predmete v vrednosti 120 kron. Ko je bila obtožnica prečitana, je predsednik najprej zaslišal Ano Turšičevo, ki je takoj rekla, da je kriva: »Res sem u-kradia, vendar pa ne prav vse, kar se mi očita!« Povedala je, da je novembra meseca 1. I. prišla iz ječe, kjer je presedela kazen 8 mesecev. Skušala je potem dobiti službo. Njen namen je bil pošteno služiti in pošteno žveti. Priznala je vse tatvine, le glede tatvine na škodo družine Verze-gnassijeve je tajila neke malenkosti, dočim je priznala, da je ukradla uhane in druge večje stvari. Tako je tajila tudi del tatvine na Škodo Josipine Gaspardis. — Glede uhanov, ki jih je ukradla pri gospe Verzegnassijevi je rekla, da jih je dala po-strežčku naj jih nese v zastavljalnico, in mu pri tem povedala, da so ukradeni. Rekla je slednjič, da bi ne bila kradla, če bi jo ne bila k temu nagovarjala soobto-ženka Ivanka Krebljeva. Ta poslednja jej je proti temu, da jej je nosila ukradene stvari, dajala hrano in tupatam kakih 10 ali 20 kron denarja. LISTNICA UREDNIŠTVA. »Narodno-socijalni mladinski organizaciji« in drugim: Vesti, ki jih prej pošiljate drugim listom, ne priobčujemo, ker se ne damo bagatelizirati, najmanje pa pri stvareh. ki so itak Ie balast za list. ĆSTftEDNl BANKA ČESK*CH SPORiTELEN vta Pontcrosse Vloge na knjižice J3^-^1 PODRUŽNICA v Tužnim srcem naznanjamo tudi v imenu ostalih sorodnikov, da je naša pre-Ijubljena hči, soproga, mati, sinaha, sestra, sestričlna PAVLA KAKES rol. TANCE včeraj 19. t m. predpoldne nenadoma v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo danes 20. t m. ob 6 popoldne. NABREŽ1NA, dne 20. junija 1914. Ignac in KaroHita Tanca. stariži. FRANC KAKCS, soprog. Nadica, hčerka Franc m našalila KakeS, tast i a tsSJa. PALMA Peruti NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU registrovana zadruga z omejenim jamstvom Nova ulica štv. 13., H. nadstropje. Nova ulica štv. 13, 1L nadstropje ~ vloge na knliiice 41. - 43U - 5°|o Daje posojila na menjfce in vrednote na mesečna alf te d. odplačila. Eskomptuje trgovske tnenjice. Prodaja srečke aa mesečne obroke Prodaja srečke aa mesečne obroke uMETHi zmm PLOMBIRANJE * ZOBOV. IZPIRANJE ZOSOV I BOLEČINE : Dr. J. CERHAK 0. TUSCHER zobozdrav- nnan konc. zobni NIK J |j\ J TEHNIK ULICA CASERMA, 13 II. nad. Štv. 1052. Nabrežma, 17. junija 1914. RAZGLAS. Podpisano županstvo razpisuje b tem službo občin, redarja s plačo po dogovoru. Prošnje je vložiti do 15. julija t. - 1. Nastop Blužbe s 1. avgustom t. 1. Županstvo občine Nabrežina Župan: IVAN CAHARIJA 1. r. Uro za reklamo Kdor hoče imeti uro zastonj i. s. elegantno uro za gospode ali gospe naj piše takoj na tvrdko FR.SCHHIDT, PRAGA, KR. VINOGRADI je bogata v konkurzni sklad firme L. schOff itd. v Ljubljani spadajoča zaloga raznovrstnega izbornega pisarniškega in pisemskega papirja knjižic, zvezkov, trgovskih knjig drugih pisalnih in pisarniških potrebščin ter razne stelaže. Blagn se odda v večjih celotnih partijah ali skupno — brez kakorsnjegakoli jamstva — najboljemu ponudniku. Ponudbe je vložiti do 1. julija t. 1. pri podpisanem upravitelju konkurznega sklada, kjer je na vpogled inventurni zapisnik. Blago se lahko vsak Čas o-gleda. Ponudniki so vezani na svoje ponudbe do končne odločitve upniškega odbora. Potrjena kupnina se mora takoj plačati, kupljeno blago pa odstraniti do 26. julija t. 1. LJUBLJANA, 8. junija 1914. Dr. ANTON ŠVIGEU, odvetnik v Ljubljani kot upravitelj konkurznega sklada L. SchOff. ■n UHmiiiMHm Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratuemu oddelku« »Edinosti«, Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20 F Vsakovrstne slamnike | od priprostih do najfinejših priporočani gospodom | = trgovcem in slavnemu občinstvu za obilna naročila. = | Nizke stalne cene. Postrežba točna. Svoji k svojim | I FRANC CERAR i i tovarna slamnikov v Stob posta Domžale pri LiuMjsni. i «ii trstu vte Nuova 15. in na tekoči račun t? |4 * 14 |0cen nki. Stalne vloge In vloge po tekočem računu ::: po dogovoru najugodnejše. ::: VMIJE N RMCUE — KEHJtLIICI. I v Zenitbeni posredovalni zavod „SREČA" V Zagrebu Harovska ulica 3©f I n., kot strogo diskreten ia oblastveno dovoljen Vam hitro in gotovo doprinese do mrtno družinsko srećo, ako se obrnete do njega, ter mu dotrošljete 35 stot. v znamkah. V tem zavodu so na vpogled slite zabeleženih partij obojnega spola, vsakega veroizpovedauja, počenši od obrtnih pa do naj ;mo vi Lepih krogov. Vsled tega se ta zavod t plo priporoča gospodičnam, ki želijo stopiti v zakonski s an. ter jamči za strogo tajnost in točen odgovor na vsako vprašanje. Pisma naslovljati na Ženitbeni posredovalni zavod „Sr^da* Zagreb drot so dosegle dosedoj vsepovsod najboljši sloves. - Naročajte 7R6fl0flf DFKIf Mz — Tendenca mirna. — nje, povpraševanje slab« Prodaje nekai 5 o. Trst, 18. junija K a HALI OGLASI :: □□ se računajo po 4 sto t. besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Naj manj &a : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ DO □□ junija Ha v a. Santos good average za maj —.--.—, za juli 5*>.75 57.25. september 57-50 - 58.50, december 59 25 - 59.75, marec 60.-- 00.25. Tendenca mirna. Good Rio za juli —.-- —.—. juli —.---.—, september —.--55.60, december —.— —.—, maj —.--57.—. Sladkor. Centrifug, takoj 27l/4-28.— jnni avgust 27'/« - 28 V. novem.-marec - 28.25 - 29V,, »lis takoj 29--29V'., jnni-avjrnst 20.75 - 29T'« concasse takoj me nov.-mar 29V. 29 V* 29V,- 29'. avgust 281/.. okt.-dec. 25•/, taicoi z , - Stalno. Trgovina in gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne l& junija 1914. Efektna borza. Dunaj, 1.30 pop. Avstrijska renta papir 80.95 avstrijska srebrna renta a0.9O avstrijska kronska renta 81.45. ogrska kronska renta 79 75, kre-ditke 6 0 50. Anglobanka 327.—, Union 571.—, Landerbank 4f2. , Bankverein 504.75 drž. žeL 683 25. Lom bard i . aipinke 790 0, turške srečke 212.W», Napoleoni 19 21, marke papir 117.S5 London kratko 24.18. Pariz 96.—. Mi-no. Dunaj. 3.15 pop. Avstr. renta papir 30 85. kre-ditke 000.75, Lloyd 566.—, drž. tel. 083.75, Lo -bardi 84.75, aipinke 79<\50, turške srećke 215—. cheques Pariz 95.98. Vzdržno. Trst, i urad.) Francija 95.80 - 95.1<\ Nemčga 117.6«> -118.10, It. 95 50 -95.98, London 24.14-24.21, 20 frankov 19.15-19.23. 20 mark 23.48 - 23.54, so-vereign 24.08- 24.14. nemaki papir 117.60-118.10, italijanski papir 95.50 - 96.—, avstr. zlata renta 106.25 10 55, avstrijska kronska renta 81.4- < - 81."0, odrska zlata renta 96 40-96 90, ogrska kronska renta <9./0 80.10, turške srečke 212 -215.— diskont za menice do 8 mesecev 8'/« • *'/.*/., nad 3 mesece 41/. Blagovna borza. Budimpeita, 19. junija Pi e n i ca s* april 13.05, maj —.—, okt. 12.93, r i za april —.—. okt. 9 86; okt. 9 38; ovea aa april--. oktober 7.86 M1RODILNICA O. MACORIN Trst, ulica Farneto 33 H Zaloga drog in specijalitet PAR-n FUMOV. Lin U: Linola—Bay—Rum Composee proti Izpadanju las In za čiščenje glave. Specijaliteta: ..Razkisovalec za vino41. Modra galica in Žveplo. TtllO postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-UVt polna skalna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I. 2318 Prenose - gostilna - buffet Hlnko H Atif Trst ul. Carrudori 15. Vedno na razpolago llU*lL gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina, kakor tudi Dieheijevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H. • osič. 2333 AfVflN s Madonnioa). sandro Vittoria (gorenji konec ul. 686 Umuln se P° nizid ceni, pohištvo ene spalne PrUllll sobe. Trst, uL Massimo d'Azeglio št. 20, vr. 8, od 2—6 pop. 685 MaIiIIsmnm soba (plin, popolen mir, nizka cena) nCDlirUllU se odda v ulici Torre Bianca 29 687 vrata 5. Odda ■e takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št. 40, vr. 2. 900 Kotila pisojihuca in Milica pri Sv. Antonu registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na II. redni občni zbor ki se bo vršil dne 29. junija 1914. v zadružni uradnici pri Sv. Antonu od 4. oziroma 4.30 pop. dalje. DNEVNI RED: 1. Poročilo načel stva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1913. 4. Volitev načelstva. 5. Vclitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ob nezadostni udeležbi članov se vrši dru^i občni zbor v smislu § 35. pravil. Računi so na vpogled v uradnici ob uradn ih ur: h Načeisfvo. „Kmečka posojilnica in hranilnica" pri Pobelili registrovana miroma i nMmejtno mno vabi na VI. redni olii te ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. junija 1.1. ob 1. uri popoldne v zgornji dvorani „Kon-sumnega društva" pri Pobegih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. 3. Poročiio nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka in bilance za leto 1913. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. NB V slučaju nesklepčnosti vrši se na istem prostoru z istim dnevnim redom pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa velj vvno glasom § dfi zadružnih pravil ob vsakem številu navzočih članov. Računi so razpoloženi v pregled vsem članom ob uradnih urah v uradnici. K obilni udeležbi uljudno vabi NAČELSTVO. Nova trgovina izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke Enrico Rehak Trst, ulica Carducci 39 (nova hiša) Blago fino in navadno. Izbera sukna za obleke. Hlače in Jopiči za delavce. Velika izbera paletots, ranglana Itd. itd. ■rlveo In friieric dam« And. Rojic, Trst Via Aoquedatt« 20. Priporoča m gspodom ma dobro na higijsnično postrežbo. Damam m priporoča n moderno friairanje, glavo- praije, barvanje Ltd. ▼•akovrrtna lana dala m tavriujejo dobro ia tofao TOVARNA ZAMASK0V JELAĆIN&K2 LJUBLJANA NAJSOUDNEJŠAf« NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINE iz ŠPANIJE iN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE! Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni likćr Blizu in dale? Vso ga pozna, Kdor ga ima ! Ima zdravje doma 1 Zahtevajte pristni „FL0RIAHU. Zavračajte ponaredbe I Edini dobavnik in založnik za Primorsko in Palmacijo VEKOSUV PLESNIČAR TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST Dubrovačka plovidba. (Akcijonarno druStvo) Odhodi is Trsta t Brza proga Trst-Gruž-Bari: Vsako sredo ob 8. uri pred po i dne z dotikom Pue, Malega Lošinja, Zadra, Spljeta, Hvara, Korčule, Gruža. Bari. Brza proga Trst-Spic: Vsaki petek <>b uri pop. z dotikom: Pule, Malega Lošinja, Zadra, Spljeta, Hvara, Korčule, Dubrovnika, Ercegnovega. Tivata, Koto a. Risana, rwi Splj i. Ti eta, Hvara, Korčule, Kamenari, Bud^e. Kaštelastva, Spica. Brza proga Trst-Kotor: Ya iko nedeljo ob uri p pol. z dotikom : Pule, Malega Lošinja, Šibenika, Ko:čule, Irstenika, Du-bror ika, Cavtata, Pucanja, Kotor«.. Trgovinska proga Trst-Kotor: Vsaki torek ob 5. uri pop. z dotik m: Zadra* Šibenika, Spljeta, Dubrovnika, Ereegnovega, Tivata Risana, Kotora. NAZNANILO. Čast mi je javiti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo trgovlnojestvin in kolonijalnega blaga. Velika zaloga kave, riža, olja in vsake vrste testenin in delikates. - Uljudno se priporoča M. Berger Trst vla della Posto 14 vogal vla Giorglo Galatti J mi | Miramar Hotel BelleVU@ Miramar j Ho novo urejen, oddaljen 3 minute od gradu Miramar i Z KopaliSte Grijan. = Kopališče Grijan, i I Elegantne sobe. ^ension. Budjejevivko ekspottno 1 ! pivo. Izborna vina. Cene zmerne. Postrežba točna. s LW. Benda, lastnik, g IIHUMHBI HMMIiaH IIMIIM IIHIIBBIlEai