Cd Povezovanje in poslovno komuniciranje med enotami znotraj ^ Šolskega centra Kranj ^ Lidija Grmek Zupanc ^ Šolski center Kranj, Višja strokovna šola -H Šolski center Kranj je največji šolski center na Gorenjskem. Združuje višjo strokovno šolo, tri srednješolske enote in Medpodjetniški izobraževalni center (mic). Večurni vsakotedenski sestanki kolegija direktorja, ravnateljic ter vodje mic omogočajo zahtevno usklajevanje, da lahko delo v centru nemoteno poteka. Dogovarjati se je treba o pripravi sistemizacije (nekateri zaposleni delajo v dveh enotah), skupni promociji, poenotenju razlicnih navodil in obvestil, poenotenju obrazcev za letne delovne razgovore, poenotenju pri ocenjevanju delovne uspešnosti, skupni pripravi na ocenjevanje za pridobitev priznanja rs za poslovno odlicnost, uvedbi razlicnih novosti itd. Glede na to, da so skupne dejavnosti vsakodnevna resnicnost našega centra, brez ustreznega komuniciranja tako na kolegiju kot tudi sicer ne bi bilo mogoce dosegati zahtevnih ciljev. Strokovno delo kolegija je podprto še s številnimi drugimi nacini komuniciranja, od sestankov, osebnih pogovorov, elektronske pošte, dokumentov, objavljenih v e-zbornici šc Kranj in e-zbornicah posameznih enot, telefonskih pogovorov itd. Clanek v sklepnem delu prinaša razmišljanje o prednostih in slabostih šolskih centrov. Ključne besede: šolski center, vsebinsko povezovanje med organizacijskimi enotami, nacini poslovnega komuniciranja Uvod Ko govorimo o sodelovanju na področju šolstva, zlasti glede osnovnih in srednjih šol, se v zadnjem času izpostavlja pomen sodelovanja šole z družino, z lokalno in širšo skupnostjo, v kateri je šola, ker vse to v osnovnih in srednjih šolah pomeni manj disciplinskih težav, večjo varnost otrok, višjo moralo zaposlenih, izboljšajo se si-nergija in delovni odnosi, ustvarjajo se pozitivne osebne povezave (Adelman in Taylor 2008). Po drugi strani se malo piše o povezavah med šolami znotraj šolskih centrov. Ker bomo poskušali zapolniti to vrzel, v ospredju našega nadaljnjega zanimanja ne bodo povezave posameznih šol z zunanjim okoljem, pač pa povezave med šolami znotraj Šolskega centra Kranj. Gre za največji šolski center na Gorenjskem, saj VODENJE 3|2015: 37-52 Lidija Grmek Zupanc združuje tri srednje šole (Srednjo ekonomsko, storitveno in gradbeno šolo, Srednjo tehniško šolo in Strokovno gimnazijo), Višjo strokovno šolo ter Medpodjetniški izobraževalni center (mic). Ena izmed srednjih šol od reorganizacije, do katere je prišlo januarja 2013, celo deluje na drugi lokaciji. Osrednjo tocko povezovanja predstavljajo vsakotedenski sestanki kolegija, ki trajajo po vec ur. Zapišemo lahko, da gre za organ šolskega centra, ki omogoča, da na sestankih govorimo o tem, da posamezne enote dihajo vsaka zase, pa vendar tudi skupaj kot sistem šol. Gre za organ, ki ravnateljicam omogoca, da na sestankih govorimo kot pedagoški vodje šol, pa tudi kot ravnateljice centra obenem. Gre za organ, ki ravnateljicam daje možnost, da govorimo o avtonomiji šol, ker tako moramo voditi šole, hkrati pa nas obvezuje, da se vedno znova zavemo, da smo z drugimi šolami »v istem colnu«. Gre za preprosto filozofijo, da moraš biti po eni strani enkraten in samosvoj, imeti svoj prepoznavni obraz, pa vendar povezan z drugimi šolami v skupni sistem, ker pac vse šole delujejo znotraj Šolskega centra Kranj. Strokovnjaki s podrocja komuniciranja (Možina, Tavcar in Kne-ževic 1995, 18) govorijo o smereh poslovnega komuniciranja, ki poteka bodisi »navzven, iz organizacije v zunanja okolja«, bodisi »znotraj v organizaciji: med ravnmi v organizaciji, med deli organizacije in med funkcijami organizacije«. Komuniciranje, o katerem bomo govorili v nadaljevanju, poteka torej znotraj, v organizaciji, in to z dolocenim namenom, ki je natancno opredeljen. Ker ima naše komuniciranje na sestankih kolegija tocno dolocene in usmerjene cilje, govorimo pravzaprav o poslovnem komuniciranju. »Poslovno komuniciranje je dejavnost managerjev in drugih strokovnjakov v organizaciji. Od družabnega komuniciranja, ki je namenjeno predvsem razvedrilu, se razlikuje po ciljih. Poslovno komuniciranje je ciljna dejavnost, namenjeno je doseganju za organizacijo koristnih ciljev.« (str. 19) Poslovnega komuniciranja pa ne more biti brez dobrega sodelovanja, pri cemer sodelovanje lahko opredelimo kot »složno prizadevanje za doseganje ciljev organizacije« (str. 23). Prav vsi sodelujoci na sestankih kolegija si moramo prizadevati, da bi v našem centru dosegali zastavljene cilje, in sicer s komuniciranjem, ki ne sme iz naših odlocitev nikoli nikogar izkljucevati. Vse skupaj sprejete odlocitve so pravzaprav najvecja zaveza našim zaposlenim, da si morajo tudi sami nenehno prizadevati za skupne cilje našega šolskega centra, tako kot si zanje prizadeva vodstvo šole. Pri doseganju ciljev imamo v mislih tiste, ki nam jih nalagajo 38 Povezovanje in poslovno komuniciranje veljavna zakonodaja in interni akti šole. Vsekakor pa je pri postavljanju ciljev treba omeniti še splošna nacela vzgoje in izobraževanja, kot so Človekove pravice in dolžnosti, avtonomija, pravičnost, kakovost, ter splošne cilje vzgoje in izobraževanja, kot so zapisani v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 (Krek in Metlljak 2011). Opredeljene naloge kolegija Vlada Republike Slovenije je na 41. redni seji dne 12. 12. 2012 sprejela Sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Šolski center Kranj. Naloge kolegija so natancno opredeljene in zapisane. 22. clen (kolegij zavoda) (1) V zavodu se za koordinacijo vzgojno-izobraževalnega dela, vodenja in poslovanja oblikuje kolegij. Sestavljajo ga direktor, ravnatelji šol in vodja mic. Pri delu kolegija lahko sodelujejo tudi drugi delavci zavoda, ki jih doloci direktor zavoda. (2) Kolegij opravlja naslednje naloge: • zagotavlja enoten vzgojno-izobraževalniproces ob upoštevanju posebnosti v višješolskem izobraževanju, • predlaga program razvoja zavoda in smernice za letni delovni nacrt šol, • usklajuje merila in druge naloge v zvezi z ugotavljanjem kakovosti zavoda, • usklajuje sistemizacijo delovnih mest zavoda, • usklajuje kadrovske potrebe zavoda in posameznih šol, • usklajuje delo šolske svetovalne službe, knjižnic in skupnih služb, • usklajuje predloge za nadstandardne programe šol, • usklajuje predloge za dodatne naloge skupnih služb, • usklajuje poslovne usmeritve za organizacijo, izvajanje in financiranje nadstandardnih storitev in drugih dejavnosti zavoda v skladu s tem sklepom, • usklajuje program prioritet za delitev presežkov prihodkov nad odhodki, pridobljenih s prodajo storitev in proizvodov, ustvarjenih z opravljanjem izobraževanja, oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem sklepom, 39 Lidija Grmek Zupanc • usklajuje strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev šol in skupnih služb, • usklajuje razvojne programe šol, delo skupnih služb in drugih dejavnosti zavoda, • oblikuje predlog za razporeditev sredstev za investicije, investicijsko vzdrževanje in posodabljanje izobraževalnega procesa in • opravlja druge naloge v skladu z zakonom in internimi akti zavoda. Delo kolegija, kot ga narekuje vsakodnevna praksa V prejšnjem razdelku smo si pogledali, katere naloge kolegiju narekuje t. i. ustanovitveni akt, zdaj pa nas zanima, kako to deluje v vsakodnevni praksi. Direktor sklice sestanek kolegija po elektronski pošti; največkrat je sestanek ob ponedeljkih ob 11. uri pri njem v pisarni. Ce je ta dan ob tej uri kakšna prireditev, sprejem tujih gostov ali kaj podobnega, potem ga najpogosteje prestavimo za en dan, in sicer na torek. Vabljeni smo vsi clani kolegija in obe po-mocnici ravnateljic na srednjih šolah. Pomembna je osebna nav-zocnost na sestanku kolegija, saj si je le tako mogoce izmenjati sprotne informacije ter povratne informacije o dogodkih, ki so se že zgodili; tako lahko sproti odpravljamo težave, si izmenjujemo izkušnje, analiziramo kriticne dogodke in se ucimo iz napak. Sestanki imajo zagotovo tudi preventivno vlogo, saj lahko izmenjamo poglede in odpravimo ali preprecimo kakšno napako. Pogovor poteka v knjižnem pogovornem jeziku, ki je »nekoliko bolj sprošcena razlicica knjižnega jezika« (Križaj Ortar idr. 2008, 18). Usklajevanje sistemizacije kot podlage za pripravo urnika Ena glavnih nalog kolegija je vsekakor usklajevanje sistemizacije, ki jo posamezne šole pripravijo takrat, ko so že znani rezultati prvih prijav, torej v zacetku aprila. Priprava sistemizacije je v tako velikem centru izredno zahtevno delo, razlogov za to pa je pravzaprav vec. Eden izmed njih je vsekakor porazdelitev ljudi, ki delajo v dveh organizacijskih enotah v centru. Priprava se zacne torej po rezultatih prvih prijav. Takrat je treba razmišljati o oblikovanju oddelkov in skupin v srednješolskih enotah, iz tega pa že izpeljati, koliko ur je v prihodnjem študijskem letu namenjenih za slaviste, angliste, matematike, strokovne predmete, športno vzgojo itd. Na višji strokovni šoli je zadeva v tem smislu še nekoliko težja, saj so 40 Povezovanje in poslovno komuniciranje rezultati prvih prijav nezanesljivi, ker ne vemo natančno, koliko kandidatov se bo avgusta dejansko prišlo vpisat. Zadeva je negotova in nepredvidljiva tudi zato, ker za izredni študij do zadnjih dni septembra, ko se kandidati še lahko vpisujejo, ne vemo, koliko bo vpisanih in koliko skupin bomo lahko oblikovali. To pomeni, da je za višjo strokovno šolo prvi osnutek sistemizacije, ki ga pripravimo aprila, bolj napovedovanje oziroma predvidevanje, zadeva pa je še toliko bolj težavna, ker si notranje zaposleni pravzaprav želijo, da bi bila sistemizacija zanje končana, preden odidejo na poletni dopust. To pa žal ni mogoče. Kljub temu z višje šole junija posredujemo podatke za sistemizacijo, z obrazložitvijo, da za posameznika, ki ima veljavno imenovanje za dolocen predmet, predvidevamo npr. 72 odstotkov zaposlitve na višji šoli, preostalo ucno obveznost pa bo moral dopolnjevati na srednji šoli. Sistemizacijo še enkrat preverimo avgusta, po popravnih izpitih, saj je takrat ponekod še mogoce prehajanje med enotami. Po tem je sistemizacija zakljucena, odprta ostaja tako samo še višja šola, kjer vpis za izredni študij poteka do 1. oktobra. Kot posebnost naj omenim, da na višji šoli sodelujejo tudi zunanji predavatelji, na katere moramo biti pri sestavljanju urnika še posebno pozorni, saj moramo upoštevati njihovo delovno obveznost tam, kjer so zaposleni. S pripravo sistemizacije je povezana priprava urnika. Sestavlja-lec urnika za srednje šole dobi podatke junija, urnik za višjo šolo pa vecinoma pripravimo septembra, ko je urnik za srednje šole že narejen. Sodelovanje pred letnimi delovnimi razgovori in ocenjevanjem delovne uspešnosti Pomembna naloga kolegija je dogovarjanje ravnateljic pred letnimi delovnimi razgovori in ocenjevanjem delovne uspešnosti. V šolskem letu 2014/2015 smo se držali priporocila z notranjih presoj in na sestanku kolegija poenotili obrazce za letne delovne razgovore. To pomeni, da smo v bistvenih tockah poenotili vsebino letnih delovnih razgovorov za vse pedagoške delavce, zaposlene na šc Kranj. Dogovarjali pa smo se tudi o oceni delovne uspešnosti, zlasti o 5. clenu (Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev) Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v placne razrede. Kolegici ravnateljici, ki sta se udeležili seminarja o tej temi, sta nam prenesli sporocilo, da oceno dobro (3 tocke) dobi tisti, ki vse naloge opravi korektno, z višjima ocenama pa ocenimo delo tistih, ki naredijo znatno vec od pricakovanj. 41 Lidija Grmek Zupanc Predstavili sta ključna spoznanja s seminarja in nam celo posredovali gradivo. Za pedagoške delavce, ki so zaposleni v dveh enotah, morata ravnateljici uskladiti oceno delovne uspešnosti. Priprava dokumentov za svet zavoda Š C Kranj Sestanki kolegija imajo pomembno vlogo pri pripravi dokumentov za svet zavoda šc Kranj. Omenili bi radi usklajevanje vsaj treh najpomembnejših dokumentov šol - pedagoška porocila in letne delovne nacrte posameznih šol ter usklajevanje gradiva za pripravo vsebinskega in financnega nacrta na ravni centra. V lanskem šolskem letu (2013/2014) je predsednica komisije za spremljanje in zagotavljanje kakovosti pripravila kategorije poro-canja kot izhodišce za pripravo pedagoškega porocila ter kategorije nacrtovanja kot osnovo za pripravo letnega delovnega nacrta. Pripravljene kategorije vsekakor pomenijo korak naprej k poenotenju pri pripravi teh dokumentov za vsako organizacijsko enoto. Pri kategorijah porocanja je upoštevala zahteve po merilih Nacionalne agencije rs za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), npr. število seminarskih in diplomskih nalog, ki jih pripravijo študenti in diplomanti v sodelovanju z gospodarstvom, skupno število podjetij, organizacij in zasebnikov, s katerimi ima vsš sklenjene pogodbe za izvajanje prakticnega izobraževanja, število novih pogodb za izvajanje prakticnega izobraževanja itn. V kategorijah porocanja so dolocene tocke, ki jih morajo vsebovati letno porocilo o delovanju študijske komisije vsš, letno porocilo o delovanju strateškega sveta vsš, letno porocilo o delovanju strokovnih aktivov, evidenca izobraževanj sodelavca, samoevalvacijsko porocilo o izvedbi predmeta - ki ga pripravi predavatelj - porocilo o udeležbi na tekmovanjih, letno porocilo o dejavnostih komisije za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, letno porocilo o dejavnostih na področju mobilnosti udeležencev izobraževalnega procesa, porocilo o izvedbi projekta in samoevalvacijsko porocilo. Pripravljene kategorije nacrtovanja v višji strokovni šoli šc Kranj pa opredeljujejo nacrtovanje za letni delovninacrt šole, letni nacrt delovanja strateškega sveta, letni nacrt delovanja strokovnih aktivov, letni nacrt dejavnosti komisije za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, okvirni nacrt dela pri projektu ter okvirni nacrt dela študentskega sveta. Usklajujemo se tudi pri pisanju porocil, na podlagi katerih svet zavoda šc Kranj ocenjuje delovno uspešnost ravnateljic. Vsaka ravnateljica mora svetu zavoda oddati pisno porocilo o realizaciji 42 Povezovanje in poslovno komuniciranje letnega delovnega nacrta ter o doseženih ciljih in rezultatih za preteklo študijsko leto zaradi ocene delovne uspešnosti ravnateljic. Tudi tukaj se v zvezi z glavnimi točkami, po katerih pripravljamo poročila, uskladimo, ceprav se ta seveda vsebinsko razlikujejo. Skupna priprava na ocenjevanje za pridobitev priznanja za poslovno odličnost Ker so priprave na zunanjo evalvacijo Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v višji strokovni šoli intenzivno potekale že dobro leto in pol pred obiskom skupine zunanjih presojevalcev, smo v povezavi z višjo šolo uredili vsa pod-rocja kakovosti tudi v srednješolskih enotah. Po odhodu skupine zunanjih ocenjevalcev smo bili veseli, ker je bilo ustno porocilo takoj po opravljenem zunanjem ocenjevanju tako dobro, in to nas je pripravilo na nove izzive. Predsednica komisije za kakovost zavoda je predlagala, da se šc Kranj prijavi tudi za ocenjevanje za pridobitev priznanja Republike Slovenije za poslovno odlicnost (prspo). To je najvišje državno priznanje v okviru nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije za dosežke na podrocju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Predsednica komisije je že ob uvajanju sistema vodenja kakovosti pripravila razlicne delavnice, na katerih je zlasti vodstvo ter clane komisij za kakovost na posameznih šolah seznanila z modelom odlicnosti efqm. Povabila je celo zunanjega strokovnjaka, ki nam je ta model natancno predstavil, vsak udeleženec pa je prejel publikacijo Model odličnosti efqm (2013), ki jo je v slovenskem prevodu izdal efqm v povezavi z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer z Uradom za meroslovje. Priprave na ocenjevanje so zahtevale precej usklajevanj, sploh po tem, ko so nam ocenjevalci poslali urnik ocenjevanja, v katerem so bile navedene funkcije tistih, s katerimi bodo opravili pogovore, mi pa smo morali v »prazen« urnik vpisati imena. Pri vodstvu ni bilo težav, prav tako ne pri predsednikih in clanih komisij za kakovost posameznih šol, dopisati pa je bilo treba predstavnika za podrocje varnosti in zdravja pri delu, ucitelje, predstavnika dijakov in študentov, izvajalce poucevanja na vsš, predstavnike zaposlenih, vodjo kadrovske službe, predstavnika za podrocje ik, knjiž-nicarko, odgovornega za podrocje okoljevarstva, predstavnika, ki je zadolžen za dobavitelje, itd. Seveda je bilo za pedagoške delavce 43 Lidija Grmek Zupanc treba za cas pogovorov z ocenjevalci urediti nadomeščanja. Predhodno smo se morali pregledati, za katero tocko je odgovoren vsak sodelujoci v ocenjevanju, in to uskladiti z drugimi zaposlenimi, ki so prav tako pokrivali te tocke. Pregledali smo merila za dodajanje vrednosti za odjemalce, ustvarjanje trajnostne prihodnosti, razvijanje sposobnosti organizacije, spodbujanje ustvarjalnosti in ino-vativnosti, vodenje z vizijo, navdihom in integriteto, agilni management, doseganje uspehov z nadarjenostjo zaposlenih ter trajno doseganje izvrstnih rezultatov in jih povezali z vsemi petimi po-drocji: voditeljstvo, strategija, zaposleni, partnerstva, viri in procesi ter izdelki in storitve (Model odličnosti efçm 2013, 21). Ce smo pri zunanji evalvaciji, ki jo je opravil Nakvis, imeli obcutek, da so vprašanja vezana predvsem na izpolnjevanje zakonodajnih zahtev, smo se pri ocenjevanju za pridobitev priznanja prspo veliko naucili prav o pomembnosti strategije, ki ji mora slediti vsaka šola in center na vsakem koraku. Temeljno vprašanje pri vsakem dejanju pravzaprav je, ali s tem, kar pocnemo, sledimo zacrtani strategiji šolskega centra ali ne. Omenjeno ocenjevanje nas je še tesneje povezalo v prizadevanjih za sodelovanje in usklajevanje dejavnosti, kot to narekuje naša skupna strategija, strategija našega šolskega centra. Praznovanje obletnic posameznih šol Januarja 2013 je prišlo do preoblikovanja dveh šolskih centrov v enega, torej v Šolski center Kranj; vanj so se združile posamezne šole, katerih cas nastanka je razlicen, strokovna gimnazija in višja strokovna šola pa sta sploh nastali precej pozneje. Na kolegiju smo si zastavili vprašanje, kako zaznamovati zacetek delovanja posameznih šol. Temeljno vprašanje je bilo, ali naj vsaka šola praznuje posebej, ena sedemdesetletnico, druga desetletnico itd., ali pa naj vse obletnice združimo in pripravimo eno samo praznovanje. Glede na mnenje zaposlenih in glede na prakticne razloge smo se od-locili, da bomo pripravili skupno praznovanje vseh obletnic, po drugi strani pa je prevladalo stališce, da bo vsaka šola uredila poseben jubilejni zbornik, seveda po dolocenem skupnem konceptu. Vsaka šola bo torej imela svoj jubilejni zbornik, vendar pa bodo oblikovno poenoteni in zbrani v posebnem »registratorju«. Vsak zbornik bo tako lahko samostojen, kar simbolicno kaže po eni strani avtonomijo vsake posamezne šole, po drugi pa njihovo medsebojno povezanost v okviru šolskega centra. 44 Povezovanje in poslovno komuniciranje Promocija šol O skupni promociji se največkrat dogovarjamo že od novembra, torej kar nekaj časa pred informativnimi dnevi. Letos smo se odločili za objavo v Šolski prilogi Gorenjskega glasu ter za letake, ki jih je oblikoval naš sodelavec in na katerih smo predstavili šole in programe. Razposlali smo jih na naslove vseh gorenjskih gospodinjstev. Dogovarjali smo se tudi o promociji - pripravila in vodila jo je višja šola - na Informativi 2015, ki je potekala januarja letos na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani. Zdaj ko so rezultati prijav za redne srednješolske in višješolske programe znani, pa razmišljamo o promociji izrednih programov. Poleg obicajnega oglaševanja bomo pripravili še oglaševanje na transparentu nad prometno cesto v Kranju. Sodelovanje pri različnih drugih dejavnostih Poleg vsega že naštetega se na sestankih kolegija dogovarjamo o uvedbi razlicnih novosti. Tako je npr. e-poslovanje za ravnateljice prineslo spremembo, saj je treba poskrbeti za e-likvidiranje racu-nov. Direktor nam je pripravil demonstracijo v ustreznem racu-nalniškem programu, tako da pozneje s tem ni bilo vec težav. Srednja tehniška šola in Višja strokovna šola vsako leto obicajno skupaj pripravita srecanje z delodajalci. Delodajalci in mentorji, ki našim dijakom in študentom vsako leto znova zagotovijo prakticno izobraževanje v podjetjih, so za nas prav posebno dragoceni. Zato jim radi pripravimo koristno in hkrati prijetno srecanje. Zanj je potrebnega veliko usklajevanja glede skupnega programa, nasto-pajocih, prav tako tudi glede usklajevanja seznama delodajalcev, ki jih na srecanje povabimo. Pri organizaciji sodeluje tudi mic, saj je njegova temeljna naloga, da se povezuje z gospodarstvom - pri pripravi seminarjev zanj in v skupnih projektih s podjetji. Ker je naš šolski center velik, se nam je že zgodilo, da sta se dva posameznika srecala na seminarju, vsak pa se je pripeljal s svojim avtom, ker drug za drugega nista vedela, da sta prijavljena. V okviru kolegija smo sprejeli dogovor, da se bodo udeležbe na seminarjih vpisovale v »oblak«, tako da bo lahko vsak ravnatelj videl, ali gre kdo od zaposlenih na šc na dolocen seminar in kdaj bo ta seminar potekal. Na sestanek kolegija obcasno koga povabimo, ce ocenjujemo, da je povabljeni lahko zanimiv sogovornik za vse enote. Tako smo v letošnjem šolskem letu povabili direktorja in predstavnike Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije iz 45 Lidija Grmek Zupanc Kranja, da so nam predstavili center, hkrati pa smo se dogovorili o sodelovanju na področju podjetništva. Nekatere oblike sodelovanja že potekajo, vsekakor pa bi si želeli sodelovanje še poglobiti. V pravkar minulem šolskem letu so nas obiskali predstavniki Slovenske vojske; prisluhnili smo njihovi predstavitvi potreb po tehničnih programih, nato pa smo jim vrnili obisk in si ogledali Vojašnico Petra Petriča v Kranju. Podobna predstavitev je potekala za nemško jezikovno diplomo (dsd - Das Deutsche Sprachdiplom), ki so jo pred reorganizacijo na enem od šolskih centrov že vpeljali, na drugem pa ne. Obisk je bil seveda namenjen temu, da bi dsd uvedli v vseh srednješolskih enotah našega šolskega centra. Uspešno poslovno komuniciranje znotraj šolskega centra Kot smo zapisali, imajo vsakotedenski vecurni sestanki kolegija pomembno vlogo pri vodenju in usklajevanju vsebin, vezanih na posamezne šole znotraj šolskega centra. Zavedamo se, da je ta dragoceni cas, namenjen usklajevanju med enotami centra, izjemno pomemben. Naloge kolegija so natancno opredeljene, zato nam prakticno ne preostane drugega, kot da se o uresnicevanju ciljev, ki so pred nami, dogovarjamo vedno znova, odprto in odkrito. Direktor nas na zacetku najveckrat na kratko in razumljivo obvesti o novostih ali nam posreduje informacije ter razlicna navodila. Nato prepusti besedo ravnateljicam in pomocnicam. Vloga direktorja je posebna tudi zato, ker se ukvarja s financami, ravnateljice pa se posvecamo pedagoškemu vodenju. Soocenje med razlicnimi predlogi in financnimi zmožnostmi mnogokrat uokviri meje možnega delovanja. Direktor mora za vsak projekt zagotoviti financno vzdržnost, ravnateljicam pa pri posredovanju predlogov, ki najveckrat prihajajo iz kolektiva, v prvi fazi tako še ni treba gledati na to in se v tem smislu omejevati. Sestanki kolegija postavljajo delovanje posameznih enot torej tudi v financne okvire. Na njih se tako pogovarjamo in dogovarjamo o materialnih, pa tudi o t. i. nematerialnih virih, zlasti o zaposlenih, znanju, ki ga imajo, ustvarjalnosti ipd. Pri virih seveda locimo trajne usmeritve in te-koco politiko upravljanja. Lahko se vprašamo, ali je komuniciranje na sestankih kolegija ucinkovito in ali je uspešno. Komuniciranje bi bilo sicer lahko zelo ucinkovito (npr. za uskladitev stališc bi lahko porabili manj casa), zastavlja pa se vprašanje, ali bi bilo tako komuniciranje tudi uspešno. »Poslovno komuniciranje pa je ciljna dejavnost - naravnano 46 Povezovanje in poslovno komuniciranje je na doseganje zastavljenih ciljev komuniciranja. Mera doseganja ciljev je uspešnost. Učinkovito poslovno komuniciranje ni nujno tudi uspešno komuniciranje; ne šteje število pisem odjemalcu ali telefonskih razgovorov z njim, štejeta vrednost in ugodnost pridobljenih poslov; ne šteje število sestankov s sindikalnimi voditelji, temvec socialni mir v podjetju; ne štejejo ure informiranja sodelavcev, ce ti posredovanih znanj in usmeritev ne usvojijo, vzamejo za svoje. Skratka - šteje dosežen cilj, opravljena naloga, ne pa obsežna in intenzivna komunikacijska dejavnost sama zase.« (Mo-žina, Tavcar in Kneževic 1995, 21-22) Ce povzamem avtorjevo idejo: ni pomembno, kako intenzivno komuniciramo npr. pred kolegiji po elektronski pošti, na sestanku kolegijev s predstavitvami in poslušanjem drug drugega, pac pa je pomembno predvsem to, ali nam uspeva tekoce opravljati delo, kot nam ga nalagajo veljavna zakonodaja, letni delovni nacrti, poslovnik kakovosti in strategija razvoja. Seveda je pomemben cilj, kljub temu pa je pomembna tudi pot oziroma sam proces, s po-mocjo katerega prihajamo do dolocenih rešitev. Znova poudarjam, da mora biti delovanje v centru usklajeno. Ne bi bilo dovolj, da bi vsaka šola zase prišla do uspešnih rešitev, ce te ne bi bile usklajene na ravni centra oziroma ce bi šole med seboj prihajale v nasprotja. Prav zato je vse naše komuniciranje na sestankih kolegija, prek elektronske pošte, prek telefona in osebnih pogovorov, podprto tudi z dokumenti, naloženimi v e-zbornici Šolskega centra Kranj, ki se nanašajo na center kot celoto, in v e-zbornicah posameznih šol z dokumenti, ki so sicer namenjeni posamezni šoli, vendar so usklajeni z dokumenti centra. Noben objavljeni dokument tako ne sme biti kakor koli v nasprotju z drugimi. Sklep V sklepnem delu bomo spregovorili o prednostih in slabostih, ki jih prinaša organizacijska oblika šolskega centra, o tem, kje je potrebna avtonomija šol in kaj je po drugi strani dodana vrednost centra, ki je posamezne šole nimajo. Zanimalo nas bo, kaj pomeni cas, ki ga »izgubimo« s komunikacijo, skratka, radi bi cim bolj objektivno pogledali na to organizacijsko obliko. Ce razmišljamo o prednostih, ki jih prinaša šolski center, lahko zapišemo, da je teh kar precej. Na zacetku bi verjetno lahko navedli racionalizacijo stroškov, kar je bil kljucni razlog za ustanavljanje centrov. V mislih imamo skupno racunovodstvo, knjižnico, skupnega direktorja itd. Priložnosti v tako velikih centrih se vse- 47 Lidija Grmek Zupanc kakor kažejo tudi v skupni promociji in posledično v vecji prepoznavnosti ustanove. Šolski centri so brez dvoma dobra priložnost tudi v kadrovskem smislu, saj so možnosti za razporejanje zaposlenih po različnih enotah boljše. Sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Šolski center Kranj v 9. členu (organizacija skupnih dejavnosti) navaja naslednje naloge centra: (1) Za racionalno delovanje zavoda se infrastrukturne in druge dejavnosti, pomembne za vse ali vec organizacijskih enot, združujejo in opravljajo na ravni zavoda (v nadaljnjem besedilu: skupne dejavnosti). Skupne dejavnosti zavoda so: • Splošne dejavnosti, v katere spadajo splošne, pravne, kadrovske in druge administrativno-tehnicne zadeve; • financno-racunovodske dejavnosti, med katere spadajo racunovodske in knjigovodske zadeve; • informacijske dejavnosti, med katere spadajo knjižnicna in informacijska dejavnost, avdiovizualne storitve (servisiranje ucil in avdiovizualnih sredstev) in druge tovrstne storitve; • tehnicne dejavnosti, med katere spadajo varovanje, vzdrževanje in cišcenje objektov, opreme in naprav, ki so namenjeni dejavnosti zavoda; • investicijske dejavnosti, med katere spada investicijsko vzdrževanje, opremljanje, vodenje skupnih projektov, povezanih s skupnimi programi in osnovnimi sredstvi pre-mirnega in nepremicnega premoženja ter podobne zadeve v zvezi s premoženjem, ki ga zavod uporablja; • komercialne dejavnosti, med katere spadajo nabava (javno narocanje) blaga, skladišcenje in trženje izdelkov ter storitev zavoda; • založniške in promocijske dejavnosti zavoda in • naloge v zvezi z upravljanjem s premoženjem zavoda in ostale skupne naloge zavoda. Nedvomno pa velik izziv prinaša Medpodjetniški izobraževalni center (mic), saj je med temeljnimi nalogami v Sklepu o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Šolski center Kranj v 8. clenu zapisano naslednje: Medpodjetniški izobraževalni center (v nadaljnjem besedilu: mic) opravlja naloge v zvezi s prakticnim usposabljanjem z 48 Povezovanje in poslovno komuniciranje delom dijakov in študentov višjih in visokih strokovnih šol, pripravo kandidatov za mojstrske, delovodske oziroma poslo-vodske izpite, pripravo za potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, za opravljanje praktičnega dela zaključnih izpitov in poklicne mature, usposabljanje zaradi potreb tehnoloških sprememb v delovnih procesih in za zviševanje konku-rencne sposobnosti z razvijanjem novih tehnologij, inovacij in raziskovanj ter opravlja druge storitve, dogovorjene med zavodom in partnerji oziroma drugimi narocniki. Vsebinske prednosti pa bi lahko glede na to, da so v srednješolskih enotah na voljo programi razlicnih smeri, od tehnicnih do ekonomskih, prav tako tudi na višji strokovni šoli, našli v med-predmetnem povezovanju. Doslej smo govorili o prednostih, ki jih prinašajo šolski centri. Vprašati pa se moramo, kje je za delovanje posameznih šol potrebna avtonomija. Avtonomija šol je dolocena z zakonodajo in s programi, npr. srednje šole imajo maturo oziroma poklicno maturo in morajo slediti zahtevam, ki jih ta prinaša. Prav tako bi bilo nesmiselno, da bi se ravnateljica višje strokovne šole poglabljala v izvedbo maturantskega plesa ali ravnateljice srednjih šol npr. v slovesno podelitev diplom. Zavedati se je treba, da si morajo višješolski predavatelji v strokovnem smislu nenehno prizadevati, da obdržijo oziroma po petih letih znova dobijo naziv višješolskega predavatelja, kar na srednjih šolah ni potrebno, ceprav bi bilo potrjevanje dobrodošlo. Na višji šoli zato za notranje zaposlene enkrat letno poskrbimo za vpis v Cobiss, vcasih se temu pridruži še kdo iz srednje šole. Ce bi se torej vprašali, kaj pomeni cas, »izgubljen za komunikacijo«, bi ugotovili, da je to cista komunikacijska osnova, ki omo-goca, da center kot zelo zapletena struktura sploh lahko deluje. Brez tega delovanje centra ne bi bilo mogoce. Kot poudarja Šetina Což (2015, 58), pa se je za dobre odnose treba potruditi. Za dobro komunikacijo je potrebna tako empatija kot priznavanje drugih in njihove drugacnosti. Za dobre odnose si torej prizadevamo ne samo neposredno, pac pa tudi z dobro organiziranostjo. (Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, ce bi prišlo do napake v urniku in bi bila ucitelj iz srednje šole in višješolski predavatelj hkrati v isti ucil-nici!) Ko govorimo o skupnem in posamicnem, ne moremo mimo tega, da bi omenili skupno vizijo, pa tudi skupno kulturo. Skupno vizijo v šolskem centru imamo in ji sledijo vse enote. Ce pa go- 49 Lidija Grmek Zupanc vorimo o organizacijski kulturi, moramo najprej pogledati, kaj ta besedna zveza pravzaprav pomeni. Izhajamo iz opredelitve organizacijske kulture, ki »predstavlja sistem norm, vrednot, predstav, prepricanj in simbolov, ki dolocajo nacin obnašanja in odzivanja na problem vseh zaposlenih in s tem oblikuje pojavno obliko nekega podjetja. Kultura podjetja predstavlja sklop aktivnosti, ki so najgloblje zakoreninjene v življenje podjetja in se najpocasneje spreminjajo.« (Šetina Což 2015, 28) Glede na to, da od nastanka Šolskega centra Kranj še niso pretekla tri leta in da je za medsebojno spoznavanje ljudi iz drugih enot potreben cas, opažamo, da se še vedno kaže, da obstajajo po-samicne kulture šol, kipa se intenzivno spreminjajo in prilagajajo. S pomocjo skupnih dogodkov, strokovnih ekskurzij, skupnega razmišljanja pa se oblikuje »zavodska kultura«, ki poudarja, da smo vsi zaposleni v Šolskem centru Kranj in ne v posameznih šolah. Naj za konec omenimo še pomanjkljivosti šolskega centra. Centri so zapleteni sistemi, saj so zaradi racionalnosti potrebni skrbno nacrtovanje glede ucilnic, prostorov, natancno dogovarjanje, red, doslednost, spoštovanje dogovorov. Zaradi tako zahtevne organizacije porabimo veliko casa za komunikacijo, brez katere usklajeno delovanje centra sploh ni mogoce. Obstaja tudi nevarnost »talilnega lonca«; ker je sodelovanje zahtevno, lahko posamezna šola kdaj dobi obcutek, da postaja zaradi pogostega prilagajanja neprepoznavna, predvsem pa da zgublja identiteto. Obcutek identitete posamezne šole mocno povecajo dosežki dijakov in študentov, o katerih prav tako porocamo na kolegiju - gre npr. za uspešne uvrstitve na državnih tekmovanjih, sodelovanje v projektih, zlate medalje na športnem podrocju in intervjuji s temi dijaki ali študenti, objavljeni v medijih, itd. Znotraj tako velikega šolskega centra je pomembno pregledno in sistematicno vodenje, pa tudi zmožnost prilagajanja, zlasti takrat, ko bi lahko šlo za razmerje med prevlado in enakopravnostjo. Nekatere šole v šolskem centru so sicer vecje, druge manjše, pa vendar mora pri uravnavanju zmagati nacelo enakopravnosti in ne nadvlade. K obcutku zaupanja lahko pripomorejo le skupna odprtost za vodenje in reševanje težav, spoštovanje in omogocanje dela drugih ter zanesljivost pri izvedbi vsake naloge, o kateri smo se dogovorili. Izkušnje, ki jih pri takem sodelovanju pridobivamo, so pomembne, celotno delovanje mora biti naravnano k spodbujanju ucenja in razvoja tako dijakov kot študentov in strokovnih delavcev šole. Vsekakor je pomemben prenos vrednot, da je treba skr- 50 Povezovanje in poslovno komuniciranje beti za skupno dobro, z vodstva na zaposlene. Kot vodstvo moramo veckratpoudarjati, da smo vsina šolizaradi študentov, dijakovitd., in potem se stvari postavijo na pravo mesto. »Medsebojno zaupanje, ki temelji tudi na učinkovitem komuniciranju, je nadvse pomembno za dobre poslovne in interesne odnose med poslovnimi partnerji. Ce je medsebojno zaupanje trdno, postanejo odtenki v komuniciranju manj usodni; pomembni so predvsem točno, izčrpno in pravočasno obveščanje, osebna iskrenost in korektnost v vsakdanjem poslovanju.« (Možina, Tavčar in Kneževič 1995, 79) Na konču bi radi izpostavili zelo raznolika področja, na katerih moramo ravnateljiče sodelovati, pa čeprav se zdijo še tako banalna. Npr. ker ima višja strokovna šola delovno soboto že oktobra, srednje šole pa takrat, ko to določi ministrski koledar, se je treba s tistimi zaposlenimi, ki delajo na višji in srednji šoli, predhodno dogovoriti, kdaj bodo opravljali delovno soboto. Seveda moramo biti o tem vsi obveščeni zaradi oddaje prisotnosti za tekoči meseč računovodstvu. Pogovori vsakega z vsakim vzamejo veliko časa, pa vendar jih je včasih nujno opraviti. Skupna vsemu temu sodelovanju in komu-ničiranju morata biti korektnost in zaupanje z vseh strani, torej v vseh enotah. Le tako smo znotraj čentra skupaj lahko močnejši! Ce zaokrožimo to premišljevanje in se vrnemo k izhodiščnim uvodnim mislim, lahko zapišemo, da je zelo pomembno, da je ko-muničiranje v tako velikem šolskem čentru pregledno, sledljivo, usmerjeno k skupnim čiljem. Dogovorjenega se je treba držati, saj čenter le tako lahko uspešno deluje. Seveda to ni le pogoj za zadovoljstvo vseh, ki se v takem čentru izobražujejo in ki izobraževanje izvajajo, pač pa tudi izhodiščni pogoj za vzpostavljanje partnerstva med šolskim čentrom in skupnostjo v okolju. Brez tega si šolstva dandanes ne moremo več predstavljati. Literatura Adelman, H., in L. Taylor, L. 2008. Fostering School, Family, and Community Involvement: Effective Strategies for Creating Safer School and Communities. Washington, dc: Hamilton Fish Institute on Sčhool and Community Violenče; Portland, or: Northwest Regional Edučational Laborator. Krek, J., in M. Metlljak, ur. 2011. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Križaj Ortar, M., M. Bešter Turk, M. Končina, M. Bavdek, M. Poznanovič, D. Ambrož in S. Židan. 2008. Na pragu besedila 1: učbenik za 51 Lidija Grmek Zupanc slovenski jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Rokus Klett. Model odličnosti efqm. 2013. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Možina, S., M. Tavcar in A. N. Kneževic. 1995. Poslovno komuniciranje. Maribor: Založba obzorja. Šetina Což, M. 2015. Posel smo ljudje. Grosuplje: Izobraževalni zavod Znanje. Vlada Republike Slovenije. 2012. »Sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda >Šolski center Kranj<.« Št. 01403-36/2012/7, Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. ■ Mag. Lidija Grmek Zupanc je ravnateljica Višje strokovne šole, Šolski center Kranj. lidija.grmek@guest.arnes.si 52