fržiški tekstilec bombažna predilnica in tkalnica i tržii 7Ü II 908TRŽIČ TRŽISKI teks 1986 650(497.12 ).( 085.3.1 4001983,3/4 COBISS LETO XXVII MAREC-APRIL VILKAy4 Volili smo 13. marca so bile v DO izvedene volitve o katerih smo člane kolektiva seznanili preko dnevnih informacij. Udeležba na volitvah je bila kot vedno doslej zelo dobra — v povprečju 87 %. Dobro so svoje delo opravili tudi volilni odbori in komisije. Na teh volitvah so bili poleg delegatov za zbor združenega dela SO Tržič in delegacij SIS izvoljeni še delavski sveti TOZD in DSSS, odbori samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije v temeljnih organizacijah in DSSS ter DS DO ter odbor samoupravne delavske kontrole na nivoju DO. Delavski svet delovne organizacije je na svoji prvi redni seji 8. aprila izvolil tudi svoje izvršilne organe. Izvoljeni so bili: ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE: 1. Košir Marija 2. Kokol Lidija 3. Rengeo Štefan 4. Šlibar Jožica 5. Germovšek Sonja 6. Marinič Zvonko 7. Fuchs Jože 8. Kuhar Cveta 9. Mrak Marjeta 10. Cotelj Samo POSLOVNI ODBOR: 1. Papov Jože 2. Slabe Marjan 3. Sušnik Marjan 4. Oman Štefka 5. Stritih Marija 6. Meglič Jožefa 7. Bizjak Marko 8. Aljančič Anica 9. Erlah Marija 10. Rustja Jelko ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD: 1. Markič Anton 2. Zaletel Cveto 3. Žnidaršič Jožica 4. Ropret Marjan 5. Kogoj Meta 6. Bukovnik Marija 7. Gubane Mojca 8. Jezernik Mihaela 9. Bizjak Anka 10. Tišler Jože FINANČNI ODBOR: 1. Pajek Ivan 2. Kranjec Milka 3. Žnidaršič Jožica 4. Oman Štefka 5. Razinger Mija 6. Štefe Anica 7. Kovačevič Marija 8. Zupan Marija 9. Klofutar Cvetka 10. Košir Albin (Nadaljevanje na 2. stranij KNJIŽNICA TRŽIČ Volili smo (Nadaljevanje s 1. strani) ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU: 1. Košir Jože 2. Dežman Miha 3. Janc Viktor 4. Grgič Martin 5. Bajželj Milan 6. Rustja Milan 7. Donoša Alenka 8. Sajovic Sonja 9. Furlan Janez 10. Jančič Janko UREDNIŠKI ODBOR Tržiškega tekstilca: 1. Milič Večeslav 2. Mali Magda 3. Hamzič Mehmed 4. Oman Nives 5. Fic Dragica 6. Božič Rudi 7. Bizjak Marko 8. Aljančič Marija 9. Primožič Karmen 10. Plajbes Peter Svoje izvršilne organe so izvolili tudi delavski sveti TOZD in ĐSSS. DSSS (strokovne službe in VEO) — udeležba 87,4 % TOZD Konfekcija — udeležba 81,30 ' Zaposleni na dopoldanski izmeni v okrepčevalnici so prišli skupinsko na volišče Naš delegat na 11. kongresu slovenskih sindikatov V času od 21. do 22. marca je bil v Ljubljani 11. kongres ZSS. Med štirimi delegati iz naše občine je bil tudi naš sodelavec Stane Oman, ki se je na kongresu vključil v delo komisije, ki je obravnavala nologe ZSS v nadaljnjem razvoju družbenopolitičnih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Namesto klasičnega razgovora objavljamo njegovo razpravo o življenjskih in delovnih pogojih delavcev tekstilne industrije katero je pripravil, vendar se zaradi pomanjkanja časa ni mogel vključiti v razpravo, temveč jo je v pismeni obliki oddal. Sicer pa meni, da je kongres kritično spregovoril o nepravilnostih in pomanjkljivostih, žal pa sta bila dva dneva prekratka, da bi se določeni problemi temeljiteje obdelali. Pravi, da je bilo v razpravah izrečenega marsikaj kar bi bilo po- trebno urediti, vendar ob tem ne more reči koliko od tega bo realizirano. Razprava: Življenjski in delovni pogoji delavcev tekstilne industrije Življenjski in delovni pogoji delavcev tekstilne industrije so bili vedno prisotna tema sindikalnih organov in organizacij. Problematika je vseskozi in vedno bolj prisotna med delavci oz. tistimi člani sindikatov, ki vse težje živijo s svojimi osebnimi dohodki, v svojih delovnih in drugih okoljih. Velikokrat oziroma v največ primerih smo bili pri reševanju te problematike nemočni predvsem iz objektivnih razlogov, zakonodaje inp. Marsikatera neuresničena akcija je bila vzrok negodovanju in kritiziranju sindikalne organizacije. Tekstilci na splošno ugotavljamo neenakopraven položaj nasproti drugim vejam gospodarstva, za katere smatramo, da so družbeno prote-žirane (elektrogospodarstvo in drugi). V kolektivu BPT Tržič je zaposlenih 1.200 delavcev, ki smo v letu 1985 ustvarili milijardo 200 milijonov čistega dohodka, iz katerega smo pokrivali svoje proizvodne potrebe, družbene potrebe in potrebe tistih, ki se negospodarno oz. nestabilizacijsko obnašajo, dobro pa se zavedajo, da so družbeno podprti, za razliko od nas in nam po- dobnim, ki morajo sami skrbeti za svoj obstoj, za delavčev življenjski minimum. Pogoji gospodarjenja so se v preteklem letu v naši DO še posebno zaostrili. Od ustvarjenih 4,3 milijarde din celotnega prihodka je bilo doseženo s prodajo na domačem trgu 73 % in z izvozom 27 % vrednosti, količinski delež izvoženih izdelkov je pri tem znašal 40 %, kar kaže na veliko zaostajanje doseženih izvoznih cen za stroški oz. proizvodnim cenam za izvoz, ki je bil skoraj v celoti realiziran na konvertibilno valutno področje, je bil zaradi potrebnega uvoza oz. poteka same proizvodnje nujno potreben. (deleži posameznih elementov v delitvi celotnega prihodka so se močno povečali v breme deleža čistega dohodka) Povečanje stroškov v katerih se še posebno odraža rast deviznega tečaja za uvožene surovine in re-promateriale ter povečani izdatki za porasle obresti kreditov, znižujejo že tako nizko akumulativnost, ki ne zadošča za najnujnejšo obnovo zastarele strojne opreme. Smo panoga, ki v pretežni meri zaposluje ženske, pri nas konkretno 790 tovarišic ali 66,5 % zaposlenih, od katerih jih v nočni izmeni dela 183. To predstavlja za žensko, mater gospodinjo, aktivistko v krajevni skupnosti velike napore in odrekanja. Naš in splošni interes je, da se proizvodno kolesje vrti noč in dan, kljub konvenciji št. 89 o nočnem delu žena, katere podpisniki smo. Večji problem nam predstavljajo tudi drugi težji pogoji dela (ropot, vlaga, prah), ki nam letno povzročijo 15 invalidskih upokojitev, kljub temu, da so prisotne tendence po večji humanizaciji dela. V DO rešujemo 66 invalidov, vsako leto pošljemo na zdraviliško zdravljenje preko 20 delavcev, za kar smo še dodatno obremenjeni. Če bomo s tem izboljšali zdravstveno stanje, ter zmanjšali invalidnost nam ni žal niti sredstev, niti časa, ni nam pa prav, da zdravstvena skupnost našo humano akcijo izkorišča, ugotavljamo namreč, da je vedno manj delavcev deležnih zdraviliških zdravstvenih uslug, katerih so, ne samo naši delavci, vedno bolj potrebni. Osnovno vodilo v akciji zdraviliškega zdravljenja je bilo zdravstveno stanje, drugo pa gmotno stanje naših delavcev. V letu 1985 ugotavljamo več kot 10.000 din zaostanka za povprečnim osebnim dohodkom v Sloveniji, pri dejstvu, da je naš delavec odvisen izključno od osebnega dohodka, ki ga prejme za svoje delo v naši DO. Naslednje kar nas boli je stanovanjska problematika, kateri ne moremo in kakor kaže ne bomo prišli do kraja. V Tržiču naš fond 650 stanovanj predstavlja več kot 50 % družbenih stanovanj v občini. Ker pa smo panoga s težkimi pogoji dela, s povprečnim osebnim dohodkom v lanskem letu 44.582,00 din, je temu primerna tudi fluk-tuacija delovne sile, ki v letnem merilu kaže 150 odhodov. Približno 100 odhodov je subjektivne narave, okrog 50 pa upokojitev, rednih ali invalidskih. 40 % delavcev je iz drugih krajev, ki ob prihodu v DO ne izkazujejo stanovanjske in ostale socialne problematike, kar je pogoj za zaposlitev. To stanje pa je navidezno, začasno, kajti no-vozaposleni delavci se kaj kmalu javijo z določenimi problemi, največkrat stanovanjskimi. 60 do 70 jih rešimo zasilno, 130 do 150 pa ostaja nerešenih prav na račun fluktuacije oz. novih prosilcev. V zvezi s to problematiko pa nas žuli predvsem zakon, ki ureja stanovanjska vprašanja, kajti zakon nam onemogoča, da bi prišli do 60 stanovanj, ki jih zasedajo tako imenovani tuji delavci, tisti, ki so nas izigrali, ki so z nami sodelovali le toliko, da so pridobili nova stanovanja. Če je bil zakon zasnovan na humanosti, ni bil racionalen, kajti pri nas smatramo, da moramo največjo pozornost posvečati našim delavcem, ne tistim, ki so nas pustili na cedilu. Največje število stanovanjskih problemov izkazujeta TOZD-a primarne proizvodnje; Predilnica in Tkalnica, kjer združuje delo 60 oz. 56 % delavcev iz drugih krajev naše ožje in širše domovine, katerim smo dolžni preskrbeti vsaj stanovanjski minimum, ki je z oziroma na naša sredstva, 39.000.000 din, pri izhodiščni ceni 180.000 din za m2 stanovanja, res minimalen. Ne vem, če vidimo rešitev ob sedanji proizvodnji, možna rešitev je v prestrukturiranju in večji finalizaciji dosedanjega asortimana, skratka v kapitalno intenzivni proizvodnji, ki pa je ob današnjih pogojih gospodarjenja, pri nesmotrni devizni politiki in ob naši akumulaciji spet skoraj nemogoča oziroma izvedljiva na dolgi rok, do tedaj pa se marsikaj lahko zgodi, čemur ne bodo kos niti družbenopolitični subjekti, niti strokovnjaki. Kako si pomagati, kako ljudem nuditi možnosti, za katere bi lahko rekli, da so humane? Del rešitve vidimo v spremembi zakona, ki bi dejansko omogočal, da stanovanja razdelimo našim delavcem, ne pa da tiste boljše, zasedajo drugi. Je kdo, ki nam lahko svetuje, je naša samoupravna pobuda dovolj močna? Slabe življenjske in težke delovne pogoje skušamo urejati tudi z drugimi akcijami, kot je npr. organiziran dopust na morju in v gorah. 170 ležišč v sicer skromnih razmerah, v hišicah, nudimo svojim delavcem za oddih, poceni dopust, kajti malo je tistih, ki si lahko privoščijo dopust po naših turističnih cenah. Ugotavljamo, da nam tudi to področje uhaja iz rok. Dogovor o negospodarskih investicijah nam onemogoča, da bi naše počitniške zmogljivosti uredili boljše, uredili tako, da ne bi strahovali pred kritiko naših delavcev in pred ukrepi inšpekcij. Sprašujemo vas, kaj je bolj gospodarno, kot je spočit in sproščen delavec? Psihofizično razbremenjen delavec pomeni večjo, kvalititnejšo in racionalnejšo proizvodnjo in temu sindikati v BPT rečemo gospodarnost. Še nekaj nas boli. Bančna politika, ki pravi, da so 73 % obresti realne. Kakšne pa so potem 7,5 % obresti, kadar delavec začasno prodaja svoj denar banki? Močno oderu- Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je obravnavalo informacijo o uresničevanju stališč republiškega sveta ZSS o informiranju v ozdih in ugotovilo, da so kljub napredku na tem področju (posebej vidnem v kombiniranju različnih sredstev in načinov informiranja in komuniciranja, tehnoloških ter grafičnih posodobitvah in uvajanju računalniško podprtih informacijskih sistemov) stališča republiškega sveta ZSS, posebej v tistem delu, ki govori o ustrezni vsebini informacij in podruž-bljanju, še vedno aktualna. Predsedstvo zato poudarja, da naj organizacije in organi ZSS: — v okviru svoje politične odgovornosti za informiranje in komuniciranje v ozdih ške, je edini odgovor! In zakaj to povezujem z referatom, ki le bežno označuje življenjske pogoje tekstilnega delavca. Zato, ker je naš delavec večkrat prisiljen poseči po kreditu in takrat ga s takoimenovanimi obrestmi oderemo do kosti. Takrat, ko pa ima delavec slučajno ali namensko nekaj tisočakov v banki, ko se delavec npr. pripravlja na dopust, na novo šolsko leto, na ozimnico, še takrat ga kljub slabemu gmotnemu položaju ogoljufamo, okrademo s 7,5 % obrestno mero. In kdo je dal banki to pravico, tako moč? Samoupravni socialistični sistem, ki je doslej najbolj human sistem, ali država s svojimi etatističnimi težnjami in prevelikimi potrebami. Torej je res, ko nekateri ugotavljajo, da samoupravljanje delavcev zgublja, birokracija pa dobiva na moči. Vse to pa ni v interesu delavca v združenem delu, še manj pa v interesu sindikalnih organizacij in drugih DPO v tekstilni panogi Gorenjske, ki je vso svojo akumulacijo odvajala za razvoj drugih, zase pa nismo imeli možnosti in zato smo v taki sitüaciji, da bi družba morala poseči po ukrepih, ki nam bodo dovoljevali postaviti se na lastne noge, opreti se na lastne sile. stalno in sprotno ocenjujejo vsebino, pravočasnost in razumljivost informacij ter samoupravnim in poslovodnim organom predlagajo spremembe in izboljšave. — spodbujajo izgradnjo takega sistema informiranja in komuniciranja v ozdih, ki bo kot notranje povezan sistem na kar najbolj smotrn način zagotavljal potrebne informacije ter omogočal dajanje pobud in predlogov in s tem posredno povečal motivacijo za delo in samoupravljanje ter krepil pripadnost kolektivu, — dosledno uveljavljajo uresničevanje načela javnosti dela vseh zavezancev tega načela, pri tem pa naj bodo sami za zgled, da bo sistem informiranja in komu- (Nadaljevanje na 4. strani) Iz internih informacij RS ZSS Stališča o nadaljnjem razvoju sistema informiranja in komuniciranja v ozdih ter nalogah sindikatov pri tem Iz internih... (Nadaljevanje s 3. strani) niciranja ustrezno opravljal svojo funkcijo, — delujejo tako, da se bo krepila odgovornost poslovodnih organov in strokovnih služb za pripravo sprotnih in celovitih informacij, tako neposredno za odločanje kot za sredstva informiranja in komuniciranja — na podlagi zakona o javnem obveščanju in zakona o družbenem sistemu informiranja zahtevajo preverjanje vsebine, organiziranosti in normativne urejenosti sistema informiranja in informacijskih sistemov ter zagotovitev potrebnih pogojev za delovanje informacijske in informativne funkcije, pri tem pa naj sami aktivno sodelujejo, — podprejo prizadevanja za tehnološko pridobitev informacijskih sistemov oziroma družbenega sistema informiranja, hkrati pa zahtevajo vsebinsko in organizacijsko povezanost informa- cijskih služb ter služb za informiranje in samoupravljanje v ozdih ter ustrezno dostopnost podatkov in informacij iz računalniško podprtih informacijskih sistemov, — še bolj sodelujejo z novinarji in organizatorji obveščanja v ozdih tako pri razvijanju sistema informiranja kot tudi pri uveljavljanju in razlaganju lastnih stališč in aktivnosti (informiranje, usposabljanje, pomoč in zaščita), — ter vodstva ZSS na vseh ravneh tudi sama nastopajo kot pomemben vir širših družbenoekonomskih informacij za delavce v ozdih. Predsedstvo naroča odboru za obveščanje in politično propagando, da naj za uresničevanje teh stališč in obeh zakonov s tega področja sindikalnih organizacij in aktivistom ter organizatorjem informiranja v ozdih svetuje in pomaga pri konkretnih aktivnostih v ozdih in občinah. Foto vesti Skupščina občine Ribnica, v kateri je naš obrat šivalnice Hrib, je ob občinskem prazniku odlikovala BPT s »Plaketo 26. marec« Boris Bavdek, Janez Bohorič, Tone Jurjevčič in Jože Klofu-tar na razširjeni seji stalne akcijske konference ZK BPT Razširjena seja stalne akcijske konference ZK BPT Stalna akcijska konferenca ZK BPT je imela 25. marca razširjeno sejo na kateri so bile obravnavane naloge zveze komunistov BPT, ki izhajajo iz programske usmeritve občinske konference ter uresničevanje sprejetih ukrepov opiranja na lastne sile. Poleg komunistov iz BPT so seji prisostvovali še vabljeni izven DO in sicer: Janez Bohorič — podpredsednik IS skupščine SRS, Boris Bavdek — sekretar MS ZKS za Gorenjsko, Zvone Černe — sekretar ZTIS, Janez Bedina — direktor Združenja gorenjskih bank, Ivan Kapel — predsednik IS SO Tržič in Jože Klofutar sekretar P OK ZKS Tržič. Po uvodu in navedenih usmeritvah organizacije ZK v DO katere je podal tov. Jurjevčič, je direktor delovne organizacije tov. Eržen v izčrpni informaciji nakazal celotno problematiko poslovanja. Pri tem je govoril o kreditih za obratna sredstva, tečajnih razlikah, novem deviznem zakonu, izvozu, nagrajevanju in osebnih dohodkih ter o razvojnih usmeritvah DO glede na spremembe proizvodnega programa. Sledila je razprava v kateri so sodelovali v glavnem vabljeni in posamezni naši vodilni delavci, žal pa s strani ostalih prisotnih razprave ni bilo, tako, da je vse skupaj izgledalo kot izmenjava informacij med vabljenimi in našimi vodilnimi ob fizični prisotnosti članov stalne akcijske konference ZK BPT. To pa še zdaleč ni bil namen te seje, zato bi kazalo taki pasivnosti posvetiti določeno pozornost, sicer bodo ostale programske usmeritve oz. naloge, ki izhajajo iz njih, le zgolj na papirju. BPT je dobila v najem še eno kamp prikolico, ki bo postavljena v enega krajev s toplicami, najverjetneje v Čatež KIP — krožki za izboljšanje proizvodnje Iz sedaj predvsem naključnega, nenačrtnega in posamičnega delovanja inovacijske dejavnosti, bo potrebno preiti tudi v naši DO na načrtno ustrezno organizirano in množično delovanje te dejavnosti, če hočemo nadaljnji napredek. To pa bi lahko dosegli predvsem z: — organiziranjem krožkov za izboljšanje proizvodnje — metodo USOMID (usmerjena, sistematizirana in organizirana množična inventivna dejavnost) — posluževanjem razpisov posameznih problemov Na kratko najprej predstavljamo krožke za izboljšanje proizvodnje (KIP). KIP so pri nas nova delovna metoda in nov okvir množične inventivne dejavnosti, ki spodbujajo najširši krog delavcev k tvornemu sodelovanju pri iskanju poti do boljše proizvodnje, boljših proizvodov in boljšega dela ter poslovanja. Delavci v krožkih sodelujejo s predlogi za boljše organizirano delo, za boljši izkoristek delovnega časa, materiala za delo in delovnih sredstev, za boljšo kakovost izdelkov ter za boljše in varnejše pogoje dela. S takšno možnostjo dela se krepi povezanost med delavci, delavec ni več le izvajalec neke ozke-specializirane naloge ampak ima vse pogoje, da se v največji meri in brez zadržkov ustvarjalno vključuje v delovni proces. KIP so oblikovani na podlagi analize spoznanj oz. pozitivnih izkušenj delovanja takih krožkov iz tujine in prilagojeni našemu samoupravnemu sistemu. Prvi — bolj poizkusni krožki so tudi pri nas uspešno zaživeli. (To-mos-Koper, Inles-Ribnica, Kolinska-Ljubljana, Iskra- Ljubljana, Sava-Kranj). Definicija krožkov za izboljšanje proizvodnje: krožek je skupina delavcev, v kateri vsi aktivno sodelujejo pri ugotavljanju in reševanju problemov, neposredno vezanih na upravljanje tistega dela delovnega procesa, v katerem delavec dela in ga dobro pozna. V krožku dela 5—12 delavcev, ki opravljajo delovne naloge običajno v istem oddelku, se med seboj dobro poznajo, imajo skupne probleme pri delu, podobne izkušnje in znanje in zato velike možnosti, da z ustvarjalnim skupnim delom izboljšajo svoje delo. Pri tem ne gre samo za izboljšanje neposredno proizvodnega dela, ampak tudi za druge oddelke, od vzdrževanja, kontrole kakovosti, tehnologije, do administrativnih del. Takšna skupina je motivirana predvsem z možnostjo da sama odpravlja ovire, ki jih imajo člani pri svojem delu, nadalje s spoznanji, da so rezultati skupnega sistematičnega dela večji od uspehov posameznikov in ne nazadnje z uveljavljanjem svojega znanja v kolektivu. Sodelovanje v krožkih je prostovoljno. Včlanijo se tisti, ki jih to zanima in ki so pripravljeni redno sodelovati (lahko tudi preddelavci in delovodje, če so pripravljeni sodelovati kot enakopravni člani krožka). Delajo na posebnih sestankih, sestajajo se redno (najmanj enkrat mesečno, a ne pogosteje kot enkrat tedensko) in prostovoljno. Predvsem krožki niso konkurenca strokovnemu delu, ampak njegova dopolnitev s cilji, da aktiviramo ustvarjalne možnosti čim več delavcev. Uveljavljanje krožkov, njihovo delovanje in širjenje, medsebojne odnose, pravice in obveznosti delavci urejajo s posebnim pravilnikom ali drugim samoupravnim aktom. Celotno dejavnost krožka v OZD organizirajo in izvajajo: 1. koordinacijski odbor za krožke 2. pospeševalci 3. krožek z vodjo 1. Za uvajanje, širjenje in delovanje krožkov se ustanovi stalen koordinacijski odbor za krožke. Najvažnejša naloga odbora je, da zagotovi podporo vodstvenih, strokovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih struktur celotnemu programu dela krožkov. 2. Pospeševalec je glavni organizator in vsestranski pomočnik krožkom, vsaj dokler se krožek ne uveljavi s svojim delom. Pospeševalec se mora predhodno izobraziti na posebnem seminarju. 3. Največje uspehe pa se pričakuje od dela samih krožkov. Veliko vlogo ima vodja krožka, katerega izberejo člani krožka med seboj in kateri mora imeti predvsem lastnosti, potrebne za delo z ljudmi. Tudi vodja se mora usposobiti na seminarju. Osnovna naloga vsakega krožka je izboljšanje proizvodnje in reševanje problemov, ki jih imajo delavci pri svojem delu. Vseh problemov krožek naenkrat ne more reševati. Odločiti se mora za enega in šele ko tega pripelje do rešitve, začne reševati naslednjega. Za vsak problem, ki ga krožek izbere za reševanje, člani krožka najprej zberejo, primerjajo in uredijo vrsto podatkov, da bi na osnovi tega spoznali vzroke problema. Naslednji korak, pri katerem sodelujejo vsi člani, je iskanje možnih rešitev. Pri analizi problema in iskanju rešitve lahko krožku pomagajo delavci strokovnih služb. Izbrano in dogovorjeno rešitev je treba izvesti. Izvedbo mora spremljati vodstvo DO in zagotoviti, da izvajalci svoje naloge opravijo. Krožek po svojih močeh sodeluje, mora pa biti obveščen o tem, kako izvajanje rešitve poteka. Člani krožka se morajo torej naučiti reševati probleme na sistematičen način po določenem vrstnem redu: — ugotavljanje in izbira problema — postavitev cilja reševanja — analiza problema — iskanje in izbira rešitve — predlog rešitve in predstavitev vodstvu ter odločitev o izvedbi — izvedba rešitve in spremljanje učinkov. Rezultate-uspehe krožkov je potrebno predstaviti v celotnem kolektivu oz. tudi zunaj DO. Rezultate je potrebno meriti, kjer je to možno in jih tudi denarno ovrednotiti. Za rešitve, ki so predmet inovacij, pa krožek uveljavlja nagrade po pravilniku o inovacijah. Zelo pomembni pa so tudi nemerljivi rezultati dela krožka (večja varnost pri delu, boljši pogoji dela, zaščita delovnega okolja ... Poleg teh pa imajo krožki še vrsto pomembnih učinkov: — motiviranost za delo — posredovanje ter stalno pridobivanje znanja — boljše uveljavljanje samoupravljanja v neposrednih delovnih procesih — povečanje zadovoljstva pri delu. Poglejmo še, katere so glavne faze pri uvajanju krožkov, oz. kako naj ta proces teče. Dosedanje izkušnje potrjujejo, da je možno KIP uveljaviti kot obliko množične inventivne dejavnosti. Dejavnost je treba uvajati postopno in sistematično. Za uvajanje krožkov je potrebno relativno malo organizacijskih priprav in aktivnosti: — seznanjanje čim širšega kroga delavcev, predvsem pa predstavnikov vodstva in družbenopolitičnih organizacij v OZD — ustanovitev koordinacijskega odbora za krožke — izbor in usposabljanje pospeševalcev — vključevanje delavcev v prve krožke — izbor in usposabljanje vodij krožkov — spremljanje dela krožkov — širjenje dejavnosti krožkov v OZD Prvi organiziran krožek naj ne ostaja edini krožek v OZD. Le tako se bo v množično inventivno dejavnost lahko vključevalo čim več delavcev. V današnjih pogojih gospodarjenja pa imajo KIP še poseben pomen: — spodbujajo bolj aktivno sodelovanje delavcev pri oblikovanju dela in samoupravnem odločanju — so pomemben element pri izvajanju stabilizacijskih programov, saj so znanje in pripravljenost sodelovati eden od osnovnih pogojev za izvajanje teh programov. Če smo se nekoliko seznanili s KIP, to še ne pomeni, da smo jih dolžni organizirati. Za lažjo odločitev o tem. oz. za večjo naklonjenost tej obliki delovanja MID navajamo nekaj podatkov o že obstoječih KIP v Sloveniji. Po podatkih Zavoda za produktivnost dela je bilo v letu 1983 v Sloveniji le 15 KIP, leto pozneje pa že 40 in 30 timov za kakovost v kranjski Savi. Poleg tega, da so bistveno prispevali k boljši kvaliteti proizvodov, so občutno tudi zmanjšali stroške poslovanja. Finančni učinki teh krožkov so namreč zelo vzpodbudni. Tako so v Savi-Kranj ugotovili, da je bilo razmerje med stroški te dejavnosti in učinki 1:50, v Tomosu-Koper 1:40, v LIK-Kočevje 1:6,5. Na Japonskem pa je bilo to razmerje v letu 1982 kar 1:100. Razvojni oddelek Na proslavi so sodelovali tudi recitatorji Praznovanje 8. marca Letos je naneslo tako, da si je 8. marec izbral soboto. Ker je praznik žena bil in je (verjetno bo tudi še v naprej) delovni praznik (zlasti za žene), smo priložnostno proslavo pripravili dan prej, v petek, malo pred iztekom dopoldanskega delovnega časa. Proslava je bila zastavljena klasično: uvodna pesem, govor in nato spet pesmi in recitacije. Pel je moški pevski zbor BPT pod vodstvom Francija Šarabona. Svojim ženam, mamam, hčeram in kaj-vem-komu-še, so namenili v glavnem stare, a vedno lepe in učinkovite, slovenske ljudske pesmi (Pozdrav-zadoni, Pleničke je prala, Bolen mi leži, Dober večer ljubo dakle. Tam v štajerski deželi, Vasovalec, Pa kako bom ljubila, O kresu). Recitirali so člani Gledališkega krožka Mladinskega gledališča Tržič: Suzana Sedej, Ingrid Dobrin, Milan Mlinarič. Izbor pesmi, »trening izgovorjave« in vse kar paše zdraven je delo spodaj podpisane. Mamam, ženam ... smo hoteli podariti pesmi, ki jih je napisala ženska roka in ki naj bi bile zato bližje ženskemu čutenju (pesmi slovenske pesnice Lili Novy: Nocoj, Ogenj, Vzdih, Umor). Kot protiutež, nasprotni pol, smo izbrali pesmi, ki komunicirajo z ženo, materjo ... (pesmi Toneta Kuntnerja: Tvoj sin je v mestu gospod, Jaz te imenujem mati). Vse povezujočo vlogo pa je igrala uvodna pesem Nekoga moraš imeti rad (Ivana Minattija). Kljub skromni zastavlje-nosti proslave, je bil odziv ugoden, tako zbor BPT kot recitatorji so bili relativno dobro sprejeti. Smiljana Knez Janez Ahačič zmagovalec med starejšimi člani samični konkurenci kot tudi ekipno. V veleslalomu so bili rezultati sledeči: Ženske — starejše članice (46 uvrščenih) 1. Nežka Trampuž, Gor. predilnica 40,99; 2. Marinka Jerančič, Tekstilindus 42,93; 3. Slavica Pečelin, Etiketa 43,53; 6. Marija Vodnik, BPT 43,63; 20. Breda Neme, BPT 49,68; Članice (94 uvrščenih) 1. Regina Skočir, Dekorativna 40,99; 2. Sonja Sajovic, BPT 41,20; 3. Vlasta Trampuž, Tekstil 42,33; 7. Marjeta Dolžan, BPT 43,67; 30. Jožica Šolar, BPT 46,36; Mlajše članice (116 uvrščenih) 1. Mojca Šimenc, Trak 37,06; 2. Binca Kranjc, Delo-za 39,26; 3. Irena Kremper, Člani (98 uvrščenih) 1. Peter Hafner, Tekstil 42,66; 2. Egidij Čater, Toper 42,73; 3. Tine Eržen, Gor. predilnica 43,15; 7. Štefan Ahačič, BPT 44,39; 16. Smiljan Bogataj, BPT 45,22; 90. Anton Zonta, BPT 57,73; Mlajši člani (109 uvrščenih) 1. Milan Adrinek, Prebold 38,88; 2. Vlado Torkar, BPT 39,01; 3. Gorazd Fišer,’ MTT 39,22; 5. Izidor Primožič, BPT 39,76; 10. Janko Ker-melj, BPT 40,92; 25. Dušan Gogataj, BPT 41,92; Nastopilo je tudi 10 upokojencev med katerimi sta se naša dva uvrstila na 4. mesto (Karel Kravcar 40,33) in na 8. mesto (Slavko Primožič 45,43). Moški pevski zbor BPT je na proslavi zapel nekaj lepih slovenskih pesmi XXVI. Tekstiliada J Na smučiščih Rogle na Pohorju je bila 22. marca tradicionalna XXVI. Tekstiliada — prvenstvo tekstilnih delavcev Slovenije. Organizator je bil ljubljanski Jugotek-stil, izvedba pa je bila zaupana smučarski šoli SK Branik iz Maribora. Kot je že običaj so bile pripravljene tudi tokrat tri tekmovalne proge, na katerih so merile moči posamezne skupine smučarjev tekstilcev. Vreme tudi letos udeležencem te množične prireditve ni bilo naklonjeno, saj je bilo vse prej kot prijetno. Z zadovoljstvom pa lahko ugòtovimo, da so naši tekmovalci tudi letos dosegli izredno dobre rezultate, tako v po- Tekstil 39,69; 13. Vlasta Frantar BPT 42,19; 39. Irena Ropret, BPT 45,36; 44. Nataša Bekš, BPT 45,80; 45. Zdenka Eler, BPT 45,82; 105. An-da Klasan, BPT 58,36; MOŠKI Seniorji (58 uvrščenih) 1. Marjan Šarabon, BPT 32,66; 2. Stane Stanovnik, Tekstil 33,96; 3. Janko Jančič, BPT 34,72; 14. Vili Lang st., BPT 36,91; Starejši člani (94 uvrščenih) 1. Janez Ahačič, BPT 32,79; 2. Boris Klajnšček, MTT 33,01; 3. Vinko Cvirn, Tekstilindus 33,51; 20. Slavko Čadež, BPT 36,40; 40. Drago Koder, BPT 38,53; Sonja Sajovic je v veleslalomu pri članicah osvojila drugo mesto, v teku na 4 km pa je zmagala TEKI Ženske 4000 m — skupina A (8 tekmovalk) 1. Tatjana Ferjan, Vezenine 17:45,69; 2. Irena Kovačič, Vezenine 18:42,51; 3. Darinka Knafelj, Vezenine 20:46,10; skupina B (10 tekmovalk) 1. Sonja Sajovic, BPT 18:10,72; 2. Ivi Torkar, Almira 18:54,84; 3. Marija Mali, Tekstilindus 19:03,03; skupina C (7 tekmovalk) 1. Vera Hartman, Gor. predilnica 19:06,13; 2. Marinka Jerančič, Tekstilindus 20:47,81; 3. Ljudmila Poženel, Gor. predilnica 20:59,00; MOŠKI 6.000 m Skupina A (12 tekmovalcev) 1. Brane Orešek, Bača 18:13,62; 2. Mirko Strasner, Tekstilindus 19:05,52; 3. Franc Ferjan, Vezenine 19:18,10; 6. Franci Meglič, BPT 23:39,49; 11. Boro Jur-kič, BPT 25:33,63 Skupina B (22 tekmovalcev) 1. Frenk Kavka, Induplati 17:39,40; 2. Tone Mali, Tekstilindus 20:07,04; 3. Marjan Burgar, Bača 20:42,99; 10. Štefan Ahačič, BPT 22:05,62 Skupina C (21 tekmovalcev) 1. Kazimir Vodenik, Metka 20:01,47; 2. Jože Humerca, Tekstilindus 20:19,44; 3. Janez Žezlina, Tekstilindus 20:40,26; 21. Ciril Oman, BPT 30:50,43; Osvojeni priznanji na Tekstiliadi Med seniorji je zmagal Marjan Šarabom, Janko Jančič pa je osvojil 3. mesto Vlasta Frantar je v konkurenci mlajših članic osvojila 14. mesto Ekipno Pri ekipni razvrstitvi je treba poudariti, da so izvajalci tekmovanj napravili bistveno napako pri izračunu, saj za vrstni red niso upoštevali določil proptozicij temveč FIS točke. Tako je bil vrstni red za nekatere ekipe bistveno drugačen. V veleslalomu je vrstni red prvih petih ekip po njihovem izračunu sledeč: točk 1. BPT Tržič 670.54 2. Tekstilindus Kranj 625.52 3. Gor. pred. Škof j a Loka 615,70 4. Tekstil Ljubljana 591,69 5. MTT Maribor 552,92 Vrstni red izračunan na osnovi propozicij pa je takle: točk 1. BPT 19 2. MTT 40 3. Gor. pred. 42 4. Tekstil 41 5. Tekstilindus 66 V tekih je vrstni red prvih treh enak po obeh načinih izračuna in sicer: 1. Tekstilindus Kranj, 2. Vezenine Bled, 3. Gor. pred. Škofja Loka, na četrtem mestu bi po pravilnem izračunu morala biti naša ekipa in ne ekipa Sukna iz Zapuž. Kadrovske vesti V mesecih februarju, marcu in aprilu so v delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Babič Berta Bektaševič Munire Alič Nedžija Paratušič Merima Jurkič Verka Petkovič Gordana Inajetovič Medhija Bešič Fadila Dežman Milena TOZD Tkalnica Cosič Ivan Dizdarevič Zumreta Bakan Blaženka Halilovič Ismeta Duratovič Elvedina Canovič Hajkuna Hribar Fatima TOZD Konfekcija Čiča Rajka Peklar Hermina Crnovršanin Mevlida Hušič Fahira Lombar Nataša Mirič Nevenka VEO Praprotnik Mirko Zelič Boris — iz JLA Udovč Jože Frelih Cveto Brane Marjan Donoša Cveto DSSS Upokojitev Klobučar Oskar Krevs Angela Cotič Jože Meglič Kristina Kuhar Anica Horvat Pavla Tomšič Marija Stelzer Božidara Meglič Francka Aljančič Vera Po lastni izjavi Šparovec Helena Kostič Mehmed Noč Karmen Dovžan Francka Jeknič Lazar Saliji Ismail Zunič Husnija Ljubič Dinka Daferhodžič Subhija Čir kič Fajka Alagič Zineta Alagič Nera Amidžič Senada Hrnjčič Fatima Burnič Hasiba Lezič Šaha Lončarevič Muhamed Vujinovič Slobodanka Osmančevič Mirsada Sejdovič Hajra Felič Fate Majstorovič Radosavka Dežman Milena Kreško Dragica Pravilna odpoved Eler Božo Skrajšani odpovedni rok Hršak Marjeta Jereb Barbara Baftijari Elvira Blažič Cveto — iz JLA Perko Irma V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: v JLA Cotič Mitja Pretnar Janez Bahun Tomaž Perne Boštjan Določen čas Zlodej Dušan Vlado Torkar je na Tekstiliadi med 109 mlajšimi člani osvo ji! drugo mesto Zahvale Ob smrti dragega očeta Jožeta Freliha se naj lepše zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam versamat tkalnice za podarjeno cvetje, vsem, ki ste mi izrekli sožalje in nepozabnega očeta spremili na zadnji poti. Jožica Pretnar Ob prerani izgubi mojega brata Antona Kerna, se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz finančnega sektorja za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marija Cernilec Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica se zahvaljujem za darilo in izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. Obenem vsem želim še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Vera Aljančič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem hidrocentral in jezov za darilo, ki mi bo ostalo v trajen spomin. Obenem se zahvaljujem za prisrčno slovo, ki smo ga skupaj preživeli. Vsem skupaj pa želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu v DO in HC. Jože Cotič Sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica, se ob odhodu v pokoj naj lepše zahvaljujem za izkazano pozornost in lepo darilo. Obenem želim vsem še naprej veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Marija Jug Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Tkalnica prisrčno zahvaljujem za prejeto darilo in vam želim še veliko delovnih uspehov. Marija Tomšič Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem za darilo sodelavkam vdevalnice. Hvala tudi vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice in versamata. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Kristina Meglič Vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka VERSAMAT TOZD Tkalnica se naj lepše zahvaljujem za dragoceno darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. Obenem vsem želim še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Še enkrat hvala. Anica Kuhar Odboru za pripravo 100-le-tnice se delavci, ki so služili vojaški rok zahvaljujejo za darilni paket, ki so ga prejeli ob vrnitvi v delovno organizacijo. Avsenek Zdenka rodila 9. 1. 1986 dečka Gajski Djurdja rodila 14. 1. 1986 deklico Blagojevič Gordana rodila 6. 2. 1986 deklico Kovčič Marija rodila 15. 2. 1986 dečka Knific Zdenka rodila 9. 2. 1986 dečka Pungaršek Marija rodila 10. 2. 1986 dečka Dušanič Zorana rodila 26. 2. 1986 deklico Panič Radojka rodila 18.3. 1986 dečka Naše mamice »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Rožič Ana, Šlibar Jožica, Krašovec Ana, Mehle Joži, Božič Rudolf, Dolžan Kristina, Mesič Brigita, Logar Anka, Lang Vili — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. - Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.