Oxf.: 182.1 (497.12 Prekmurje) Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni preteklos~i Metka CULIBERG*, Alojz ŠERCELJ** Izvleček Culiberg, M., šercelj, A.: Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni preteklosti. Gozdarski vestnik, št. 5/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 8. V članku so predstavljeni rezultati pelodnih analiz, ki so bile v zadnjih letih opravljene po različnih krajih v Prekmurju, skrajni severovzhodni pokrajini Slovenije. Opravljene pelodne analize so znatno prispevale k poznavanju nekdanjega razvoja vegetacije Prekmurja. 1. UVOD Začetki vseh naših današnjih gozdov se- gajo v konec zadnje ledene dobe, v pozni glacial. Tedanjo ))severnjaško« tundro ali tajgo, kjer so gospodarili orjaški mamuti in severni jeleni, so kot pionirji začeli poraščati borovi in kasneje brezovi gozdiči. To se je dogajalo pred 15 000 do 1 O 000 leti. Ko se je podnebje postopoma ogrevalo, so se iz ledenodobnih ))zavetišč«, refugijev. začeli naseljevati toplotoljubni listavci in v zapo- rednih fazah tvorili pestro zaporedje raznih gozdnih tipov. Sporočila o nekdanjih gozdovih so raz- novrstna: stare listine, ustno izročilo, topo- nomastika itd. Najtrdnejši dokazi pa so »materialne« narave, namreč (sub)fosilni rastlinski ostanki v zemeljskih plasteh iz različnih obdobij. To so plodovi, listi, les, oglje, predvsem pa cvetni prah. Pelod na- mreč lebdi v zraku vedno in povsod. Za severovzhodno Slovenijo imamo še malo omenjenih podatkov, ker pač ni pri- mernih sedimentov, v katerih bi se rastlinski ostanki nabirali v daljših obdobjih in bi se v njih tudi ohranili. Zato se bomo omejili le ,. dr. M. C., dipl. biol., *"dr. A. š. dipl. biol., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3, YU 218 G. V. 5/89 Synopsis Culiberg, M., Šercelj, A.: The Forest of Reg ion of Prekmurje in the Near and Remote Past. Gozdarski vestnik, No. 5/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The article deals with pollen analyses the author performed in different parts of the Prekmur· je, the north-eastern part of Slovenia, in recent years. The pollan analyses which were carried out considerably conlributed to better understand- ing of the past vegetation development in the Prekmurje. na mlajše, postglacialne najdbe, pa še iz teh ne moremo dobiti nepretrgane časovne podobe razvoja tukajšnjih gozdov za celotni postglacial. Doslej imamo podatke le za nekatere odseke mlajšega holocena. 2. StiBFOSILNA DREVESNA DEBLA V gramoznici pri Petišovcih so pri kopa- nju gramoza odkopali tudi vrsto drevesnih debel, nekatera celo s koreninami (AC- CETTO 1982). Debla so bila bodisi naplav- ljena ali pa kar s koreninami vred zvrnjena v tedanjo strugo Mure. Vsega skupaj so tedaj odkrili 38 debel. Od teh je bilo 28 hrastov, 7 brestov in 3 vrbe. Po analizah Inštituta Rudjer Boškovic v Zagrebu je starost enega od hrastov 1570 ± 1 OO (radiokarbonskih) let. Rasel je torej približno med 400 in 500 letin. š. Drugi primerek, hrastova >~rogovila((, pa je star le 955 ± 1 OO let, torej izvira iz časov okrog l. 1000 n. š. Ob regulaciji Krke pri Hodošu so blizu mostička pri Cardi zadeli na skoraj 50 cm debelo hrastovo deblo, ki je ležalo 4,5 m globoko. Po analizi C14 naj bi bil ta hrast star 1270 ± 70 let. To pomeni, da je rasel med leti 600 in 800 n. š., približno ob času naseljevanja Slovanov. Slika 1: Pelodni diagram Čepinci Figure i : Pollen diagram Čepinci :1() :1D 'D $() f_O 70 .?0~4t t IHIII BEl 111 • • I>INIJS O - BEIVI.A C. ~ 1'/CE:A O • AUN!S ~ L ~ i 1\) -l., (.0 1 1 a El e..: 1 1 '=':;m::::u' 1: l 111 r11 ·. ·. r~---· 0 [?""'= 1 lf 1 ~~~FEI?AE Sllt«iUSCRIIA tHJJE.lliFERAC ERH:ACE.AE t1 1 r 1!7'& ~ F 1 D~ w Bt 1 IV 1lAHTHitH f'OI.YOOHIJH IJI!IICACEAC XAHrii!.IH ... ~1 1 ......... 11 ~1· .. ·~· 1 -li ITI w ~ "' ::! :! ~ ~ ~ ~ ! ~ CYPERACEAE An•l; 8 CEREAl/A ~ ~ 1 HCvt;hrg ~ •• ... ... <'1 ... 3. PALINOLOŠKE RAZISKAVE 3.1. Hodoš, Krka Ob deblu omenjenega hrasta v strugi Krke je odložena 60 cm debela plast sivoze- lene gline. Izmed devetih vzorcev so le štirje dali uporabne izsledke, v ostalih petih so le spore praproti. Rezultati analiz so prikazani v tabeli 1, in sicer le za gozdno rastje v odstotnih vrednostih. Značilne spremembe v teda- njem gozdu (okrog leta 700) se kažejo v upadanju prisotnosti sicer že dotlej šibko zastopanih vrst bora, smreke, bukve, leske in gabra. Vedno bolj pa sta se širili lipa in jelša. Izredna razširjenost jelše je gotovo znamenje zamočvirjenih oziroma poplavnih površin zaradi zasipanja dolin z erozijskim materialom, lipa pa se je bohotila po okoli- ških suhih gričih. Zaradi tega je vredno malo podrobneje pogledati razmere v stra- turnu iz globine 4 m, kjer pelod jel še pred- stavlja več kot 55% celotne vrednosti dre- ves nega peloda. Tolikšna vrednost jelše seveda občutno znižuje odstotne vrednosti drugih partnerjev. če pa bi pelod jel še kot močvirske prvine z obilo peloda izločili iz drevesne skupine in upoštevali zgolj ostalo gozdno drevje, bi lipa po takem računu obvladovala 41 % tedanjega gozda. V res- nici pa je je bilo še veliko več, saj lipa kot entomofil v primerjavi z drugim drevjem oddaja v zrak zelo malo peloda, čeprav ga sicer zaradi veliko. Vegetacijska faza, ki jo predstavlja ta profil je lahko trajala kvečjemu 200 do 300 let, tj. do leta 1000 n. š. Od tistega časa naprej sicer na tem mestu nimamo •)pelod- nih zapisov cc, pač pa so zelo zgo_vorne 4 ~ debele peščene glinaste naplavine eroZIJ- skega materiala z okoliških terciarnih gri- čev. Te nam pričajo o močni eroziji in ogolitvi zaradi krčenja ~ozd~v in i~.tenzivne izrabe tal bodisi za paso ah kmetiJStvo. Vendar pa v času nalaganja tega profila ni nikakršnih znamenj poljedelstva, kar se- veda v tistih burnih časih naseljevanja sta- rih naseljencev tudi ni bilo mogoče. Stara agrikultura je pač propadla, noya pa se še ni razvila. 220 G. V. 5/89 3.2. Čepinci Le nekaj kilometrov loči profil pri Hodošu od 1,3 m globoke ročne vrtine v Čepincih, toda med njima je precejšen ~asovni pre- sledek. V raztresenem naselju Cepinci smo v položni grapi pod obmejno stražnico ~?­ krili manjše šotno barje (sphagnetum), k1 Je nastalo ob izviru solzilcu. Sotni mah namreč seže le 40 cm globoko, pod njim pa je zelenkastosiva glina. Pelodne analize tega profila so dale po- polnoma drugačno podobo g~~da (~1. 1). Opozorimo le na glavne znac1lnost1 tega rastja. Med drevesnimi vrstami ves čas popol- noma prevladuje bor kot pionir na s~rajn~ degradiranih in izčrpanih tleh. _ToreJ s~ t1 (sedaj že bivši) bor~vi goz_d~vl. zaneslJIVO sekundarni in nimaJO s ttsttml s konca ledene dobe prav nobene povezave. Od drugih prvin dosegata občasne ~re?no~ti 1 o do 15% le les ka in hrast. Jelsa Je b1la v začetku diagrama še kar močno zasto- pana (močvirna tla!), a je kasneje njena zastopanost upadla. Vrednosti. gabr~ .in b_u- kve pa sta še nižji (do 5 %) .. L1pa, k1 Je. b~a v teh krajih pred 1 000 let1 prevladuJoca gozdna vrsta, se pojavlja le še tu in tam. Očitno imamo pred sabo podobo antro- pogene spremenjenega gozda. Da pa je bila še pred ne tako davnim časom bukev tu veliko bolj razširjena kot kaže pelodni diagram, pričajo kar štirje toponimi v bližnji okolici: Bukovnica, Bukonja, Bukovje, BOk- kalja. V diagramu naleti~ o na bu.kev le .še v spodnjem delu, v zgornJem delu Je analiza ne zabeleži več. To pomeni, da se diagram začenja tik pred iztrebljenjem bukve. . . v zeliščni vegetaciji (NAP) prevladuJeJO trave, šaši in košarnice. Predvsem pa so pomembne kulturne rastline: žita, ajda in koruza. Človekova spremljevalca pa sta tudi glavinec ( Centaurea) in trpotec (Pian- tago). v v • Ker je peloda ajde ze v zaeetku dtagram~ precej, je to dober časovni kazalec, saJ pomeni, da ta nekdanji borov gozd ne mor~ biti starejši kot 300 let, verjetno celo manJ. Vendar pa ne gre dvomiti, da so bila žita, torej poljedelstvo, tu že davno prej in še pred profilom pri Hodošu, kar nedvomno dokazuje naslednji pelodni diagram. 3.3. Dolnji Lakoš V Dol njem Lakošu blizu Lendave smo ob robu arheološkega nahajališča izvrtali več ročnih vrtin 230 cm globoko. Na tej globini smo zadeli na peščeno podlago. Bronasto- dobni arheološki stratum leži med 135 in 95 cm globoko. Pelod ne analize enega iz- med izvrtanih profilov predstavljajo gozdno rastje od začetka neolitika do danes, to je časovno obdobje okrog 5000 let (sl. 2). V spodnjem delu diagrama je zelo malo iglavcev, bora, smreke in jelke, skupaj naj- več 1-1 o%. Proti vrhu diagrama, od glo- bine 60 cm navzgor pa naglo naraščajo vrednosti bora in v mlajšem času dosežejo do 70%. To pomeni, da je človek v železni dobi in kasneje, zdaj tu, zdaj tam, zemljo tako izčrpal, da ni bila več ne za kulture ne za pašo. Prepustiti jo je moral borovcu. Takšne razmere so trajale prav do najno- vejšega časa, ko je človek začel množično krčiti borove gozdove, ki so med tem že opravili svojo pionirsko nalogo. Izreden dvig pelodnih vrednosti žit (Cerealia) in koruze (Zea) nedvomno dokazuje, da so te po- vršine postale žitna polja. Breza je razmeroma slabo zastopana in ni bila glavni pionir tako kot v Beli krajini. Vendar pa je na začetku železne dobe le dosegla vrednosti nad 1 O%. Kmalu za brezo pa se je gaber s prejšnjih vseskozi nizkih vrednosti 1-2% dvignil nad 25%. To je dosegel predvsem na račun breze in leske, ki ju je normalno nasledil, .· vendar pa ne za dolgo. Leska je bila sprva prav tako pomembna sestavina rastja in nam lahko pove marsi- kaj. Najprej moramo poudariti, da obdobje, ki ga zajema ta diagram, ni več v času primarne faze leske, ki jo postavljamo v čas pred 9000 do 8000 leti. Torej je zanesljivo ta faza leske sekundarna, čeprav nastopa z vrednostmi nad 30 %, ki niso običajne za Slika 2: Pelodni diagram Dolnji Lakoš, bronastodobno nahajališče Figure 2: Pollen diagram Dolnji Lakoš, Bronze Age archaeological site G. V. 5/89 221 Tabela 1: Hodoš, Krka- rezultati pelodnih analiz Table 1: Hodoš, Krka- results of pollen analyses Glob.(m) Pinus Picea Be tu la Ain us Corylus 4,0 1.3 1.3 4.3 55.7 3.7 4,2 6.7 0.2 13.2 29.5 3.4 4,4 + + 4,6 5.3 1.8 9.0 21.0 8.8 * C14 :1270±70 let B. P. naše kraje. Tudi normalna prisotnost bukve nedvomno govori za sekundarno fazo. So- razmerno visoke vrednosti leske je prej mogoče razlagati kot posledico pašništva v mezolitiku in neolitiku. Ta človekova dejav- nost je bila vsekakor starejša od poljedel- stva. ln v resnici vidimo, da je poljedelstvo tu kar precej zamujaJo, saj se pelod žit pojavi v diagramu šele v bronasti dobi. Pelodne vrednosti leske močno upadejo šele, ko so začeli borovi gozdovi poseljevati zaradi paše degradirana zemljišča. Hrast, lipa in brest, prvine mešanega hrastavega gozda, dosegajo 1 0-20 % skupno udeležbo. Tudi ta »Združba« ni Slika 3: Časovna razmerja Figure 3: Chronological situation leta years ~~~~~~--1--l 2 . 103 >QI o 'C o :::: pelodni diagram pollen diagram deblo stem 222 G. V. 5/89 o Carpinus Quercus Tilia Ulm us Fagus Jug lan s 2.6 0.7 17.8 0.2 0.9 0.2 14.2 3.6 22.1 0.7 2.2 0.2 + + 13.0 0.7* 27.0 0.7 8.6 primarna, nastopa pa bolj ali manj enako- merno vse do najnovejših časov krčenja. Bukev je glede na njeno sorazmerno majhno pelodno produktivnost v nižjih delih profila kar zadovoljivo zastopana. Vendar pa jo je človek vedno bolj iztrebljal, tako da je končno tudi tu komaj še zaznavna. Posebej je treba obravnavati tudi jelšo. V sami analizi so pelodne vrednosti jelše namreč štirikrat višje, kar pomeni, da v preparatih pelod jelše absolutno prevladuje. To pomeni, da je bila poplavna okolica ob Muri v celoti porasla z jelšo. Zato smo (kot je v pelodni analizi pravilo) vrednosti nje- nega peloda delili s štiri (zato oznaka R !) in smo šele s temi vrednostnimi računali vsoto dreves nega pelod~.: Jn:.še nekaj vidi- mo: jelševi »>gaji« so bili· dejansko najbolj »Stabilna« vegetacija, saj so ves čas paraš- čali močvirne površine. Jelševje je bilo trajno pač zato, ker je z zadrževanjem vode sproti obnavljalo močvirne razmere. POVZETEK O recentnem rastju severovzhodne Slovenije imamo že nekaj dobrih fitocenoloških raziskav (WRABER 1959, 1961, 1969; ŽUPANČIČ, ČARNI 1988). Vsem je skupna nekakšna negoto- vost ob vprašanju ali je tamkajšnje rastje primar- no, to je »naravno«. Vsi raziskovalci pa so se odločili, da so borovi sestoji sekundarni. Pelodne analize, ki jih je opravila M. Culiberg (ŠERCELJ 1987) prepričljivo dokazujejo, da so borovi sestoji iz najnovejšega časa, da so torej resnično sekundarni. Še več, iz pelodnega dia- grama se vidi, da je bilo gozdno rastje na tem območju že od neolitika naprej pod močnim človekovim vplivom. Najprej je prevladovalo paš- ništvo, od bronaste dobe naprej pa se je začelo intenzivnejše poljedelstvo. Torej lahko govorimo za vse tipe gozdov. da so sekundarni, ne le za borove. Izsledki dosedanjih paleobotaničnih raz- iskav v tem prostoru še bolj potrjujejo to tezo. V rečnem produ Mure pri Petišovcih so odkrili zasuta debla hrastov (28), brestov (7) in vrbe (3). Radiokarbonska starost tega lesa je 1570 ± 1 OO let (ACCETIO 1982). Pri Hodošu pa so ob regulaciji struge reke Krke zadeli v globini 4 m na hrastovo deblo, ki se je prevrnilo v strugo pred 1270 ± 70 leti. Pelodna vsebina gline, v kateri je ležalo deblo, kaže, da so v tedanjem času, v letih okrog 600 do 800 n. š. tu popolnoma prevladovali lipovi gozdovi - zaradi paše (tab. 1 ). V bližnji vasi Čepinci pa pelodni profil iz manj- šega barja kaže, da je največ pred nekaj stoletij do nedavnega tu prevladoval borov gozd. Razvil se je na antropozoogeno skrajno degradiranih tleh. Danes je tudi tu gozd že iztrebljen (sl. 1). V Dolnjem Lakošu pri Lendavi je pelodna ana- liza profila iz vrtine ob bronastodobnem naselju pokazala podobo bolj ali manj nepretrganega pettisočletnega razvoja gozdnega rastja (sl. 2). V spodnjem delu diagrama, ki časovno spada v neolitik, je gozdno rastje bolj ali manj normalno, le jelševje v zamočvirjenih rokavih Mure in poto- kov moti gozdno sliko. Za ta čas nenavadno visoke vrednosti leske dokazujejo neolitsko pašni- ško gospodarstvo z rejo goveje živine. Bor, smreka in jelka dosegajo tedaj le nizke vrednosti, kar je bilo pričakovati. Nekoliko bolje so bili zastopani listavci - bukev, hrast, brest in jelša. O poljedelstvu v tem obdobju še ni nobenih sledi. Pelod žit se namreč pojavi šele v bronasti dobi, to je pred približno 3000 leti. V začetku železne dobe so se v tem območju nepričakovano razbohotlli gabrovi gaji, vendar ne za dolgo. Bor je namreč začel zdaj tu, zdaj tam močneje zaraščati. Prevlada borovca se je tu začela že pred več stoletji, še preden je sem prišla ajda, to pomeni pred več kot 400 leti. Te gozdiče so v najmlajšem času iztrebili in na teh površinah uredili žitna polja, kar nedvomno dokazuje izreden dvig vrednosti žitnega peloda. O samih začetkih postglacialnih gozdov sicer nimamo materialnih dokazov, ker doslej še noben profil ni segel v tisti čas. Toda ker so bili vsi gozdovi primarni, lahko sklepamo, da so bili prvi gozdovi borovo-brezovi sestoji kot povsod po Evropi. Tem so sledili mešani hrastovi gozdovi, nato leskova faza in končno bukev. Na tej stopnji se je razvoj tu najbrž ustavil, saj za Abieti·Fage- tum, kot ga poznamo iz gorskih predelov Pohorja (CUUBERG 198~J. v Alpah (CUUBERG, ŠER- CELJ, ZUPANČIC 1981) in Dinarskem gorstvu (CLILIBERG, ŠERCELJ 1981) ni bilo pogojev, ker jelka tu pač ni imela možnosti za širjenje. Zato bo najbrž pravilna domneva Zupančiča in Čar­ nega (1981 ), da se je klimaksni razvoj gibal v združbi Querco·Luzulo-Fagetum ali kaj podobne· ga. Tudi Querco-Carpinetum je bil le epizodna združba. Zgornji del diagrama iz Lakoša in dia- gram iz Čepincev zgovorno dokazujeta, da so borovi gozdovi sekundarne tvorbe kot posledica antropozoogenega delovanja. Bor je bil v starejših obdobjih zastopan celo' šibkeje kot drugod po Sloveniji. Najbolj »trajnacc združba so bili jelševi gaji, ki so se lahko ohranili zaradi vedno novih zamočvir­ jenih površin v slepih rokavih rek ali so sami vzdrževali zamočvirjenost z zadrževanjem vode (npr. Črni log). Na take površine se drugo rastje pač ni moglo naseliti. THE FORESTS IN THE REGION OF PREKMURJE IN THE NEAR AND REMOTE PAST Summary The recent vegetation of north-eastern part of Slovenia has been investigated phytocoenologi- cally by M. Wraber (1959, 1961, 1969) and by M. Zupančič and A. Čarni (1988). The authors came to the conclusion that the pine-woods were a secondary vegetational type. Pollen analyses of a core from near Dolnji Lakoš (Fig. 2) performed by M. Culiberg (ŠER- CELJ 1987) brought a convincing proof of these pine forests being a secondary formation. More yet, all types of vegetation turned out to have been under strong human impact since the neo- lithic - first by pasture and since the bronze-age also by agriculture. Further palaeobotanical inve- stigations only confirmed this statement. Altogether 38 stems of oak, elm and willow have been excavated from the gravel of the river Mura (ACCETIO, 1982). Their age proved to be 1570 ± 1 OO radiocarbon years. ln the riverbed of Krka near the village Hodoš and oak stem has been excavated from a layer of clay at a depth of 4 metres. The pollen contents of this clay demonstrated a Jime-dominated forest in the years between 600 and 800 A. D. (1270 ± 70 radiocarbon years age) (Tab. 1). ln the village Čepinci near Hodoš in a small Sphagnum marsh a core has been taken. lts pollen contents shows complete dominance of pine-forests du ring the last centuries (200 to 300 years or less) with pollen of cereals, buckwheat and corn (Fig. 1 ). LITERATURA 1. Accetto, M., 1982: Subfosilno drevje iz gramoz- nice pri Petišovcih. Gozdarski vestnik 40/9: 377- 379. 2. Culiberg, M., 1986: Palinološka raziskovanja na Lovrenškem in Ribniškem barju na Pohorju. Biološki vestnik 34/1: 1-14. 3. Culiberg, M., A. Šercelj, 1981: Pollen analyses of the sediments of Plitvička jezera (Lakes of Plitvice). Acta botanica croatica 40: 147-154. 4. Culiberg, M., A. Šercelj, M. Zupančič, 1981 : Palynologische und phytoz6nologische Unter- suchungen auf den Ledine am Hochplateau Jelo- vica (Slowenien). Razprave SAZU 4. razr. 23 {6): 175-190. 5. Šercelj, A., 1987: Podnebje in rastlinstvo: Bronasta doba na Slovenskem. Narodni muzej, Ljubljana: 19-24. 6. Wraber, M., 1961: Gozdna vegetacija Sloven- skih Goric. Biološki vestnik 9: 34-57. 7. Wraber. M., 1969: Die bodensauern F6hren- walder des slowenischen pannonischen Randge- bietes. Acta botanica croatica 28: 401-409. 8. Zupančič, M., A. Čarni, 1988: Nova združba bora v slovenskem predpanonskem obrobju. Bio- loški vestnik 36/3: 1 07-126. G. V. 5/89 223