163. številka. Trst, v četrtek 19. julija 1900. Tečaj XXV „Edlaoat ,, I .haifl enkrat na dan. razmi nedelj in prRznikov. ob 6. uri zvečer. Naročnina zna*« : Za celo leto........2-t kron za pol leta........12 .. za četrt leta........ fi „ za en mesec........ "2 kroni N aročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročn.ne ne uprava r e ozira. _ Po tobflkarnah v Trstu ee prodaj ej o posamezne Številke po (» stotink (3 nvč.i: izven Trsta pa po S stotink <4 nvč.) Telefon fitv. 870. &din os t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. 'An večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd. se računajo po pogoho Vgj dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko van i dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upr.-irništvo. Naročnino in ogi asi je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. 1'priivništvo. in sprejemanje iuseratov v ulici Molin piceoio šiv. .">, 11. uaiistr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost".' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Vstajenje stare večine? V novinali se razpravlja zopet o vstajenju stare večine, ali, kakor pravijo dragi, stare desnice. Mnogi smatrajo to za nekak dober znak. Morda je tudi. Mi mislimo, da bi bil dober le tedaj, ako bi desniea imela človeka, ki bi bil sposoben, da zi>ere okolo sebe vse elemente, ki so sestavljali ali sestavljajo desnico. Ali je kje tak človek ? Mogoče, da bi ga ne trebalo iskati z Diogenovo svetiljko: mogoče, da bi po naravi stvari in dogodkov sam prodrli na površje, ako bi v desnici sami ne obstal pred- I sodek, da vodstvo mora biti v rokah Polja- ! kov, ali v rokah konservativnih Nemcev! In zakaj obstoji ta predsodek ? Radi tega, ker se sodi, da so Cehi preveč Slovani ali preveč rad i kale i. Njim torej ne sme pripadati vodstvo : iz ozirov do Nemcev na levici. To stališče je absolutno zgrešeno. Mi ne pravimo, da vodstvo pripada Cehom a priori; ali i stota ko ne sme a priori pripadati Poljakom ali konservativnim Nemcem. Mi ne pravimo, da se mora na desnici tako postopati, kakor da se mora ali hoče a ton t prix nasprotovati levici; ali zopet ne treba delati tako, kakor da se ima pred vsem na misli le njeno občutljivost, da se ni smeti dotakniti iste. Izkustva uče, da se ta obzirnost ne ceni in da nimalo ne ublažuje srditost Nemcev. Izkustvo nas tudi uči, kako velika pogreška je to, ako se vodstvo a priori prepušča onim, o katerih se misli, da se najmanje morejo dotakni ki občutljivosti levice. Ja\vorski je pokazal — in naj so njegove sposobnosti še tolike —, da ni dorasel temu, da bi stal na Čelu eksekutivnega odbora desnice. Res je sicer, da mu poslednja s tem formalno ne po-verja vodstva, ali virtualno jej je on na čelu, on jo zastopa, on govori v njenem imenu. Ja-worski je zaslužil večkrat, da ga »Neue Fr. Presse« hvali. To more biti laskavo tu pa tam, ali pohvala od strani protivnika je navadno jako sumljiva. Pravi se in je rekel to neki moder človek, da se ne sme s politiko baviti oni, ki nerad pozablja. To je resnica, ali je zopet resnica, da v gotovih slučajih treba držati v spominu, Ali je mogoče pozabiti navskrižje, ki obstoji med Ja\vorskim in Cehi z ozirom na vnanjo politiko? Moglo bi se vprašati tudi: smejo-li biti v jedni in isti stranki Cehi in Ja\vorski, ako jemljemo v poštev govor, ki ga je izustil poslednji kakor predsednik delegacije? Nemci so mu pritrjevali, ali niso mu mogli pritrjevati Slovani. In vendar je je bil v zbornici poslancev na čelu oni stranki, kateri pripadajo Slovani in ki se bori proti Nemcem! Cemu pozabljati na to ? Zakaj naj bi tajili ta navskrižja in te abnormalnosti ? Zakaj naj bi jih ne uvaževali, ko gre za grupiranje in orijentacijo strank ? ! Kar se tiče konservativnih Nemcev, oni imajo v resnici lepih in odličnih talentov ; ali vse to, česar so se ti talenti v zadnje čase lotili iz lastne inicijative, j e b i 1 o p roti p ro-gramu desnice!! Zakaj to ? Zato, ker talent ne zadostuje. Treba nekega višega moralnega čutstva, nekega vzvišenega — rekel bi : izrednega — načela krščanske pravičnosti, ako Nemec dandanes hoče biti s Slovani. Ali tega načela kakor da ni. Nemci so mogli biti na strani Slovanov, dokler je bila situacija taka, da je bila borba pretežno politiške nravi. Šlo je za federalizem in centralizem. Danes pa je akutneji narodni karakter borbe. Nemec je mogel biti na strani Slovanov tudi tedaj, ko je nemška levica kakor vladajoča stranka vodila neko vrsto kulturkampfa. Katoliški Nemec je moral biti v opoziciji proti nemški levici. Danes — vsaj za sedaj — ima nemška levica nujnejega posla. K 1 e r i k a 1 i z e m ali antiklerikalizem danes ni velika ovira spora-z u m 1 j e n j u med konservativci in takoimenovanimi li beralnimi Nem-ci! (Gospoda v Ljubljani ali ste čuli ?! Stališče »Edinosti« ozirom na domači prepir morda vendar ni tako grozno absurdno! Op. ured.) Federalistiška ideja na jedno roko in krščanska na drugo sta omogočali kompaktnost med konservativnimi Nemci in Slovani. Danes pa gre pred vsem za jezikovno vprašanje. Da-li je dobro to, da je borba spremenila svoje temelje, ali kakor pravijo Nemci, svojo »plattform« — to je drugo vprašanje. Mi mislimo, da ni. Vsakako se sedaj, ko pretežno ali skoro izključljivo gre za jezik, Nemec čuti le Nemca. Po našem skromnem mnenju bi bila najbolja rekonstrukcija v desnici ta, d a s e ustroji velik slovanski klub s federalističnim p r o g r a m o m. Slovan, ki je tudi federalist, našel bi prostora v njem ; kdor ni, je bolje, da ostane zunaj. O tem smo mi o drugi priliki razlagali podrobneje. Vsakako pa, ako se preustroji stara večina v zmislu najstrožjih parlamentarnih načel : zahtevali bi morala svojo vlado, ki bo izvajala program večine. To bi do neke mere pomenjalo saniranje avstrijskega parlamentarizma. Brez tega ni vredno niti razbijati si glave o kaki preustrojitvi desnice in večine. Dinko P o 1 i t e o. | __I Politični pregled. TKST, 19. julija 1900. K položaju. »Slov. Narodu« brzojav-ljajo z Dunaja, da je tam splošna sodba ta, da je cesar odobril vse, ker mu je minister-ski predsednik Korber v Išlu predlagal za saniranje notranjih političnih razmer. Vlada da bo zopet skušala doseči sporazumljenje, ali ubrati da hoče drugo pot. Mesto s skupnimi konferencami med Cehi in Nemci, hoče poskusiti s konferencami s posamičnimi strankami. Mi se bojimo, rta s takimi ločenimi posvetovanji se le podaljša delo. Prej so si kar iz lica v lice povedali, da ne gre in se lepo razšli. Sedaj pa bo imela vlada dolga posvetovanja in barantanja s strankami in ko morda skupa z vsako stranko kakov dogovor, pa jej povedo druge stranke da ne gre, da ne morejo pritrditi temu, kar je dogovorila ona. Mi vsaj imamo malo nade, da bi se vladi posrečil ta čudež, da bi od posamičnih strank iztisnila toliko popustljivosti, da bi njene dogovore hotele vsprejeti vse stranke. Poljaki in prihodnja večina. V današnjem uvodnem članku razpravlja pisec o eventuvalnosti zopetnega ustajenja stare večine, ali prejšnje »desnice« v našem parlamentu. Čitatelji morajo razvideti, da pisec jako skeptično sodi o tej eventuvalnosti. Njega skepticizem opira pisec na skušnje, ki pričajo, da vzlasti med Poljaki, oziroma nemškimi konservativci na jedni in Cehi na drugi strani ni tistega soglasja, tiste kongruence v nazorih, ki je vsaki parlamentarni skupini, vzlasti pa še večini potrebna za kompaktnost v zasledovanju ciljev in izvrševanju skupnega programa. Glede Poljakov kaže naš člankar na načelnika *kolii«, gospoda Ja\vorskega. Kakor avstrijski Slovani moremo in moramo obžalovati to, ali oporekati ne moremo našemu člankarju, ko kaže na Ja\vorskega kakor svarilen izgled. Naš člankar nas opozarja, kako je ta mož zlasti v noveji čas dokazal, da avstrijski Slovani ne moremo soglašati ž nji m ni glede vnanje, ni glede notranje politike naše države. Kakor predsednik avstrijske delegacije je proslavljal politiko grofa Golucho\vskega, ki je taka, da je možna le ob dejstvu, tla Slovani nimajo nikake besede in da so izključeni od vsake ingerence na vnanjo politiko države. Kakor načelnik izvr-I ševalnega odbora desnice v parlamentu pa je pokazal zopet z vsem svojim neiskrenim in tlo lastnih parlamentarnih zaveznikov nelojalnim postopanjem — sosebno pa še v oni glaso- | viti seji izvrševalnega odbora desnice, ko je i_________ j ! samovlastno presenetil zbrane desničarje in ves pol i tisk i svet s pronuncijamentom, tlu ve-I čine ni več —, da avstrijski Slovani ne moremo računati nanj, ker je ob vsaki situva-ciji pripravljen služiti vladi! On pozablja rad na tradicije, na programe, na načela in na politiško monflo, ako vlada želi, da naj Poljaki iščejo — drugih zaveznikov, in bodi I tudi takih, s katerimi nimajo prav nič skup-I nega, ni glede politiških, ni glede narodnih interesov. Vlada je hotela imeti drugo ve-; cino in to je bilo Jaworskemu dovolj, da je razbil večino, tvorbo, kateri je bil on sam načelnik ! To so suha dejstva. Ta dejstva pričajo, da je skepticizem našega današnjega Član-karja opravičen v preveliki meri. No že čujemo oporekanje: Jaworski še ni poljsko »kolo« in 'najmanje poljski narod. Gotovo, tudi mi mislimo tako. Saj tudi naš člankar ne izključuje možnosti, da »kolo« popravi kar je Ja\vorski zagrešil, sicer ne bi — naš člau-kar — v zaključku računal z eventuvalno-stjo, tla vendar zopet ustane stara desnica, in podajal svoje mene nje za ta slučaj. Ja\vorski ni še »kolo«. V tej veri pa nas je baš včeraj nekako omajal neki pojav iz kroga poljskih poslancev, ki nam vzbuja bojazen, tla v »kolu« ni en sam »Ja\vorski. V »Information« pišejo namreč Iz poljskih krogov tako čudne stvari o nagibih, ki bodo vodili bodočo politiko Poljakov, tla smo se kar prijeli za glavo. Ali je res možno, rta bi parlamentarna skupina s tako minolostjo kakor je poljsko »kolo«, mogla tako vreči od sebe vse etične momente in vso moralo?! Cujmo le ! Dopisnik iz poljskih krogov pravi, da vsi interesi moralične nravi morajo stopiti v ozadje pred potrebo uravnave gali-ških voda in hudournikov! Tu <1 a je kij u 6 za vedenje poljske delegacije nasproti vse m po liti č n i m vprašanjem v državne m z b o r u. S tem da je že dana parola, komu da bo gališka delegacija slepo sledila, liališka ti r/a v no/, bo r-ska delegacija da mora biti vladna tudi v skrajnem slučaju!! Nič avtonomistiških nagibov, nič federalističnih tendenc. Stvar da je jednostavno taka, da dežela Gališka ne more živeti brez države....! Ali imaš zadosti dragi čitatelj?! Se enkrat vprašamo: je-li mogoče, da kaka stranka tako meče od sebe vse etične ozire, vso politiško moralo in tudi svoje lastno dostojanstvo, da radi materijalne koristi tako ponižuje seb<- in svojo deželo?! Ali je res mo-! goče, da poljsko »kolo«, ali bodi tudi le njega večina stoji na toli nizkem stališču, s ----- PODLISTEK 7 Izlet v Benetke. Šli smo po obali proti javnemu vrtu. Ta pot je krasna. Na levi strani se vrste sami elegantni hoteli in kavarne, na spodnji strani pa je morje, na katerem je razvita najpe-strejša slika prometa. Krasne privatne gondole in avtomobili, lokalne ladije, omnibusi in druge gondole švigajo sem in tja, napolnjene z živahnimi elegantnimi potniki. Cesto so v Benetkah usidrane tudi elegantne zasebne jahte. Sploh je ta del mesta popoludne in zvečer poleg Markovega trga pač najbolj živahen. Po »rivi« neprestano vrvijo domačini in tujci, bogati, imenitni, ubogi in priprosti, častniki in prosti vojaki. Tu vidite najrazličnejše noše, mode in obraze. Vojaška uniforma italijanska pa mi nikakor ne ugaja: preobložena je z nakitom »rebrnim in zlatim in pisanimi našivi ter izgleda nekako kome-dijaško-našemljena. Vojaki izgledajo v njej nerodno in nevojaški. Naši vojaki nekako bolj imoonirajo v svoji priprosti, životu se prile- —--—--- gajoči uniformi in krepkim, dostojanstvenim nastopanjem. Sploh se mi zdi, da na Italijanskem militarizem ni z daleka ni tako važen faktor, kakor n. pr. v Avstriji in da je uloga, ki jo tamkaj igrajo vojaki, precej ne-pomenljiva. Od todi pač tudi razloček mej nastopanjem našega in italijanskega vojaštva. | Zato tudi italijanski častniki niso tako strašno visoko nad prostakom-vojakom ter se v svoji uniformi ne čutijo takt) neznansko zvi-šene nad ljudstvom. Pred uhodom v javni vrt sta se nam pridružila dva 6 do 7-letna paglavca ter prosila za palanko. Ker jima uismo takoj ugodili, jela sta pred nami delati kozolce ter sta nas moledovala za drobiž. Ko sta prejela neko malenkost, sta zletela isti hip k prodajalki sadja in slaščic — evo, in »fuč« je bil »zaslužek«. Beračenje je v Benetkah sploh nekaka specijaliteta, in ako bi človek hotel zadostiti vsem prosilcem, moral bi imeti vrečico, ki bi nikdar ne usahnila. Javni vrt je prekrasen nasad tob morju, kakor si lepšega ni lahko misliti. Skupine j cvetic in dreves so divne. V vrtu se nahaja ! veličasten spomenik Garibaldijev. Garibaidi stoji visoko na skalah ; nekoliko pod njegovimi nogami leži ogromen krasen bronast lev, ki izraža samozavestno mirnost — po zmagi. Na nasprotni strani ob vznožju mej skalami stoji garibaldinec—dobrovoljec. Spomenik je sredi malega basina, v katerem cvete lotos. — Mej skupinami dreves najdete obilico starih marmornatih kipov, izražajoči h razne prikazni iz stare mitologije in baje-slovja. Dolgo smo se sprehajali in posedali v hladnih sencah parka. Še le ob 8. uri zvečer smo se vračali v mesto. Na obali »Degli Schiavoni« se je v tem razvilo pravo južno življenje. Mej množico so se rili prodajalci novin, ki so glasno naznanjali izid volitev ter ponujali svoje liste. Pred kavarnimi in restavracijami je sedelo vse polno ljudi, na strani proti morju pa so se razni šarlatani nastanili pod prostranimi krasnimi šotori : pod milim nebom. Krog vsakega stoji množica poslušalcev in gledalcev, kar lahko postane vsak za boro palanko. Tu so se pod istim gostoljubnim šotorom nastanili različni prodajalci, ki glasno hvalijo svoje blago. Naj omenim le še mnogih oddelkov tlo io-letnih dečkov, ki so nas srečevali mej-' potoma. To so bili gojenci raznih ljudomilih zavodov, vsi jednako, a zelo lično oblečeni. Bili so na sprehodu. Večjim v zadnjih vrstah i se je tu in tam pridruževalo kako mlado ! dekle. Govorila sta boječe ter se kljubovalno pogledovala. No mogoče, da so bile sestre ali sorod niče. Vsekako pa sem videla, da se v Benetkah mnogo stori za vzgojo osamele mladine. Čudno se mi je pa zdelo, da Benečani tako malo hodijo v svoje krasne cerkve, kajti v katero-koli cerkev smo prišli, in to dopoludne, nismo v nobeni našli niti 20 ljudi; nekatere so bile pač čisto prazne. Večerjali sme v hotelu »Sand\virth« ter plačali za skromno večerjico po 3 krone. No, v Beuetkah se že sme enkrat tako slano jesti. Na to pa smo jo hitro ubrali na Markov trg, kjer je svirala vojaška godba, ker so istega dne obhajali tudi neki politično-narodni praznik. (Zvršetek pride.) katerega vidi le svoje— hudournike?! Ali da se umemo: tudi mi ne omalovažujemo takih gospodarskih vprašanj, tudi mi vemo, kako taka vprašanja globoko posezajo v življenje in polo/enje ljudstva! Ali »kolo« naj ne pozabi, da imamo tudi drugod elementarnih katastrof, vsled katerih — kakor n. pr. v Istri — trpi ljudstvo neopisno bedo: da tudi naši poslanci niso tako brezvestni in brezčutni, da ne bi urgirali in zahtevali pomoči od strani države. Ali nikdar jim še ni prišlo na misel, da bi v tem videli ključ za vse politiško in narodno vedenje svoje in da bi radi državne pomoči v takih slučajih — ko država ne stori druzega, nego svojo dolžnost — proglašali, da hočejo slepo slediti v I a d i! Ne, revne so pokrajine, katere zastopajo naši poslanci, ali gorje le-tem, ako bi se hoteli tako ponižati ! Kar pravi dopisnik v >Information« je jednostavno gaženje vsake poli tiske morale. Poljsko »kolo« je po 'zaključenju državnega zbora imelo viharne debate. O vsebini teh debat ni izvedel svet ničesar. Kratki komu-nikč je le rekel, da so se odloČili za politiko ! »svobodne roke«. Po čudnem nastopanju Ja-uorskega in vzlasti po takih pojavih, ki kompromitujejo »kolo« notri do kosti, moramo zahtevati jasnosti, da bodo Slovani vedeli, na katero stran hoče rezati tista svobodna roka Poljakov! Kajti, Če je le en sam del »kola« na kramarskem stališču dopisnika v »Information«. potem moramo že pritrditi našemu člankarju, da ni smeti ni misliti na ustajenje prejšnje večine. V trdi borbi za ekzistenco avstrijski Slovani vendar ne morejo urejati svoje taktike po — galiških hudournikih. K dogodkom v Kitaju. »Evropski koncert« že dolgo ni bil tako hamoničen, kakor je sedaj pod ulisom tragedije, odigravše se v Pekingu. In še to harmonijo ni šteti v zaslugo evropskim členom »koncerta«, marveč Kitajcem, ki niso delali nobene razlike in so jednostavno pobili vse, ne menč se za to, ali je bil tujec Anglež ali Francoz, Rus ali Nemec. Le dejstvo, da je tekla kri vseh, je rodilo harmonijo v evropskem koncertu. Ali daleč preko zgražanja na bestijalnem umorstvu tujcev menda še vedno ne sega harmonija v »koncertu«, kajti — v kolikor je možno soditi — vlasti še danes niso na jasnem, katera naj prednjaci na akciji maščevanja umorstva. Ali ni to ironija, da moramo še danes citati poročilo, da se »pridno dela« za spo-razumljenje med vlastmi glede vodstva te akcije ? ! Na jugu so mednarodne čete dosegle — :ili z velikimi žrtvami — znaten vspeh. Pregnale so Kitajce iz obeh arzenalov v Tien-činu ter si osvojile ves kitajski del mesta. To je važna pridobitev, ker je Tienčin največe mesto Kitaja — šteje milijon duš — in ker je s tem zagotovljena opora za bodočo akcijo. Tienčin leži namreč blizu morja ob reki Pejho in nadkriljuje pot v glavno mesto Peking. V Mandžuriji je gibanje splošno in se more reči, da je že nastopilo vojno stanje med Rusijo in Kitajem. Rusija pa je bila tudi, ki se je najpridneje, če tudi najtiheje — kakorje že nje navada — pripravl jala na dogodke v Kitaju. V »Berliner Tagblatt« pišejo iz Petrograda: »Ni dvoma, tla Rusija na-merja energično pritisniti od severa proti Peki ngu in to povsem na svojo roko. Močna \ ruska oboroževanja kažejo na razsežne ruske operacije od severa, kjer imajo v sibirski železnici močno oporo«. Nadalje javlja isti list, da je dne 16. t. m. zopet 5fi častnikov odšlo iz Moskve s sibirskim kurirnim vlakom. I 94 vojaških zdravnikov je tudi že dobilo po- ; velje za odhod k fronti. V upravi ruskegaj rudečega križa vlada nervozna delavnost. Pri- i pravlja se lazaret 200 postelj. Najemajo se zdravniki in postrežniki in se odpošiljajo na Vztočno Azijo deloma z železnico, deloma po morju. Tržaške vesti. Praznik sv. Mohora in Fortnnata. Iz Rojana nam pišejo: To je bil v resnici lep praznik. G. Juiizza sam ga je bil vesel. A z g. Jurizzo vred veselili smo se tudi mi, njegovi župljani, kar z radostjo javljamo, saj so bili dosedaj redki tre no tki, ko smo se veselili v soglasju z g. Jurizzo. Ko bi se le smeli nadejati, da tudi nadalje ostane to soglasje ! Vsa procesija je bila pobožnost Slovencev. Možje v kratkih hlačah, potem za-stava-trobojnica »Zarje« v sredi pevajočih pevcev: potem \ rla dekleta in žene v narodni beli noši ; umetno, pa tudi priprosto petje, a vse krasno in pobožno; množica ljudstva, posebno kmečkega. Vse to je po-; veličavalo praznik svetnikov, katera sta, kakor sv. Ciril in Metod, razširjala mej Slovenci sv. vero. Saj sta slovenska napisa na veliki cerkveni zastavi (kakor tudi na drugih) jasno kazala, kdo je tisti narod, ki je v Rojanu stavil in dičil cerkev. Gosp. Jurizza je gotovo uvklel, da njegovi župljani niso Lahi, da ti župljani niso divjaki, ampak — pobožni verniki ! Tega ; spoznanja je bilo treba, ker končno nam mora donesti s porazu ni ljenje mej njim in župljani. Uvideti je mogel, da je o nastopu župnije imel napačne pojme o župijanih, a te pojme si je pridobil le v laških salonih v mestu. Omenjati je še treba, da je pel tikom pred sv. R. T. la^ki »coro« ter da je razun vojaške godbe svirala še godba salezijanskih najdenčkov. Kar pa nam ni ugajalo, to je bila godba teh najdenčkov .nej sv. mašo v cerkvi. Tisti: bimderata, bimderata, ki je spremljal jednoglasno petje dečkov, ni bil pripraven, da bi vzbujal pobožnost. Ne gledć na to, je bil res vesel praznik naših župnih zaščitnikov. Družbi sv. Cirila in Metoda v prilog. Od sv. Ane nam pišejo: V mestu in po okolici so narodne slavnosti skoro sleherno nedeljo in sleherni praznik. Jaz pa živo obžaljujem, da se te slavnosti vsaj tu pa tam ne vrše naši družbi sv. Cirila in Metoda v prid. Za to družbo bi morali bolj skrbeti, kajti ona je tista, ki najbolj skrbi za našo narodno bodočnost. Ona nam vzgaja našo mladino, kjer je ista izpostavljena naj-veči nevarnosti. Mladina pa je — bodočnost! Jaz bi želel torej, ako se že veselice ne prirejajo izključno družbi sv. Cirila in Metoda v prid, da bi se vsako društvo, kadar se mu je slavnost dobro sponesla, spomnilo tudi rečene družbe naše. Nekaj od čistega dobička naj bi društva položila na aitar sv. Cirila m Metoda, saj bi bil dar položen na altar — domovine! A tu ne mislim samo na pevska društva. Tudi obrtni jska in gospodarska društva, ki imajo še veče dohodke, naj bi kaj storila za družbo sv. Cirila in Metoda. Tako bi po skupni požrtvovalnosti omogočali družbi, da bi odpirala novih zavodov v obrambo in varstvo mladine na izpostavljenih krajih. Zlasti Tržačani in okoličani naj ne pozabijo, koliko mladine se nam še vedno italijanČi in zgublja, koliko janiearjev nam še vedno rase iz naše krvi ! Tu je skrajna sila ! A kjer je nevarnost skrajna, morajo biti tudi obrambena sredstva skrajna. Oim več bomo žrtvovali sedaj, tem preje neha — potreba žrtev ! Rojaki, razmišljajte ! Rodoljub. Veselica društva «Zvon« na Opeinah. Z Opčin nam pišejo: Pričakoval sem, da opiše spretnejše pero, kako se je vršila ve-lika veselica pevskega društva «Zvon» na Opčinah dne 8. malega srpana t. 1. Vse je tiho; torej bodite zadovoljni z menoj. Začnimo po starem kopitu — z vremenom. Popoludne istega dne začelo se je kremžiti nebo; Črni oblaki so se vlačili nad morjem in okolico, češ, kaj storite vi sirote, ako zaigramo mi | svoje kolo! Začelo je liti; na Prošeku, v Bazovici je padala celo toča.'Nabrežinska godba j je vendar dospela vkljub grožnjam Jupitra-; gromovnika; po poti je svirala mile komade, da bi cvremee se zjasnilo«. In res je očka , sever ukazal puntarskemu dežju mir. — Iz Trsta in okolice seveda ni bilo dosti gostov, ker jih je ostrašila nevihta in oglas na vabilu, — da se v slučaju slabega vremena veselica odloži na dan 15. mal. srpana No, nekaj Tržačanov je vendar le došlo. Tudi gostov s Prošeka in Sežane je bilo. Izmed domačih odličnjakov omenjam p reč. g. župnika, kanonika 0 e b u l a rja, deželnega poslanca g. Ivana Gori upa; prostega ljudstva pa se je nabralo nepričakovano veliko, j Veselični prostor je bil primerno odičen s cvetjem in narodnimi trobojnicami. — Za pevce in igr. lce je bil prirejen okusen oder. — Vrla nabrežinska godba je otvorila veselico z veličastuo himno: Slava Slovencem —1 uglazbi 1 Brož. — Pevske točke so izvajali pevci pod vod- ! stvom svojega znanega pevovodje točno, precizno in s finim občutkom. Vsa Čast vrlemu, neustrašnemu in požrtvovalnemu pevovodji! Pevec-baritonist je pokazal v nežnem Leba- ( novem « Mornarju* in kremenitem Ferlugo-1 vem «Geslo Zvona»T kaj premore s svojim obsežnim, močnim a melodijoznim glasom. Srečo imajo openski pevci tudi s svojimi tenoristi, ki imajo kakor slavčki jasne, čiste in prijetne glasove. 1 Žal, da je bil oder za pevce premalo akustičen; boljše bi bilo, da so peli popolnoma na planem. Kako še le bi se bil čul Sattnerjev ognjeviti, iz slovanske duše privreli C V boj med bojni grom> ako bi bili pevali v zaprti sobani — u ti s bi bil izreden. — Godba iz Nabrežine je pod vodstvom g. Majcena svirala v splošno zadovoljnost. Na-jivno ljubek je bil Majcenov »Pozdrav iz Nabrežine*, v katerem je povil g. skladatelj šopek narodnih popevk v mičen venček. Za prehod iz ene narodne pesmi v drugo je porabil kakor refren pristno primorsko melodijo, menda pravcato Nabrežinko ; škoda, da ne znam besedi. Omeniti velja tndi Gounouda poutpouri iz opere Faust in Majcenovo «Zaročitev». Dve glasbeni točki, ki ste nudili poslušalcem prijeten užitek. Tudi božice Talije nismo prezrli. Naši domači pevci so predstavljali šaljiv prizor iz vaškega življenja «Občinski berič». Nič posebnega ; vendar se ne dolgočasiš, ako se do-j stojno in spretno igra. Vsebine ne navajam ; ! nekaj pa mi je opomniti diletantom v pouk in spodbudo. Oče župan se je — k sreči — naučil svojo ulogo; govoril je razločno in glasno, kretal seje naravno. Vendar je bil premlad za starega očeta župana. Minka je vrlo igrala svojo ulogo ; prvikrat na odru, je pokazala dosti nadarjenosti; upamo, da jo bomo še večkrat srečali na deskah. Vinko, Vinko — ti pa si bil preneroden — prav nič po-S doben intrigantu Vinkotu, ki celo očko žu-1 pana uganja v kozji rog. Skrival si se v kot kakor kmečka nevesta in tiho si govoril, kakor ni te nekaj stiskalo v grlu. Pa ne zameri; tudi jaz ti ne zamerim, ker si prvič nastopil. Sodniku Pogačarju pa priznanje ; vedel se je elegantno, mirno in važno, kakor pri-stoja. Berič Boštjan pa še ni videl pravcatega občinskega beriča — originala, zato pa mu ne zamerimo, da ni zadel Boštijana i v živo. , Čakajte; zdaj pride še lepše: tombola, ki jo je priredila openska zavarovalnica za i govejo živino. — Prav je, da pevsko dru-I štvo hodi roko v roko z gospodarskim! Lev edinosti in složnem ti e 1 u je moč, zmaga in spas. Hm, to niso mačje solze: 2 meha za žveplanje trt (terno); škropilnica za trte Vermorel (činkvina); junica (I. tombola) ; šivalni stroj (II. tomboli). — Tako j praktični dobitki, kdo bi jih ne bil vesel, kdo bi ne želel zadeti terno, Činkvin ali celo j tombolo?! Tombola, tombola, ta mi je šumela po glavi ; na tihem sem želel, da dobim junico. Pomislite 100 K vrednosti, to ni malenkost. Premišljeval sem že, ali cbom kupil en hlevček*, ali jo prodam, Veneetu, Če me ! šment ne prevari. No, jaz sem obračal vodo i na svoj mlin, mala Milica, ki je vzdigovala | številke, je pa obrnila vodo na mlin nekega Luke iz Velikega Repnja. Da ste ga videli, kako je bil mož vesel «Tombole* ; klobuk je I vrtel med prsti, usta mu je krivilo na jok, solza veselja mu je zasvetila na zagorelem licu, godba pa je igrala poskočen valček — ; — prizor — ki je nudil meni in vsem gledalcem izvrsten užitek. Nič nisem dobil, so i pa drugi ; največ pa zavarovalnica, ki ima 140 K dobička od tombole. — Openei, vpišite se v obilnejšem številu v to gospodar-i sko društvo, kažite več zanimanja zanje ! Odbor naj priredi včasih kako praktično predavanje, členom in nečlenom v poduk. V gospodarski organizaciji je rešitev našega ljudstva. Kadar bo naše ljudstvo gospodarsko samosvoje, potem bomo lahko zidali nanje, potem bodo j morali računati ž njim vladni činitelji in naši politični dušmaui. Le g o s p o d a r s k o j n e o d v i s e n n a r o d j e zvest Bogu, svojemu jeziku in državi. In žal, ■ tla na Primorskem gospodarsko druževanje tako počasi napreduje. j Po tomboli so priredil i društveni pevci, ples, ki se je vršil nekaj čez deseto uro, v lepem redu, brez kaljenja miru. Zdaj lahko uvidite, kaj je «šagra» in kaj poštena zabava! «Zvon» ima čistega dobička nad 100 K. Kakor odkrit prijatelj želim, da si pevci najamejo primernejšo društveno sobo: urede knjižico. — Naj v s t rajajo in napredujejo v gojenju lepe slovanske pesmi, ki njim in so roj a-kom vzgajaj duha in blrfži srce, ali vsikdar v slogi z gospodarskim društvom, ki se krepko razvijaj! i Jaša. Dobra lekcija. Pišejo nam: Neki naš ' človek je zahajal v tobakarno nasproti kavarne »Commercio« ter trošil 3—1 gld. na dan za razne potrebščine. Nekega dne je zahteval 10 dopisnic. Ker | je pa bil v omenjeni tobakarni tudi nek »naš | prijatelj«, se prodajalka ni upala dati dopisnic, ampak je dala »Corrispondenze« ! Naš mož je vrnil blago, katerega ni za-| hteval, ter je povedal gospici, da so slovenski | novci ravno tako dobri, kakor laški! Za ' kazen pa, ne zahaja več v omenjeno tobakarno, ampak v neposredni bližini nahajajočo | se, kjer se mu gotovo ne pripeti kaj | sličnega ! Gospića pa naj ima zasluženo lekcijo! V opazovalnico /a umobolne so vče-j raj sprejeli več oseb, in sicer : 4;~>-letno vra-I tarico Marijo Guštin iz ulice Tesa štev. o. : neko neznano mlado žensko, ki se je na južnem kolodvoru vedla tako čudno, da so morali sklepati, da se jej meša : 60-letnega I Ivana Trueafondi iz Florence; 36-letno <'e-cilijo Babuder iz Špitala na Koroškem. Po-; slednja je bila šc le včera j /apustila oddelek i za umobolne v tukajšnji bolnišnici. Povožen. Dninar Matevž Busetti je ! prišel včeraj popoludne v svobodni luki pod i voz, ki ga je nevarno poškodoval na več i mestih. Umrla je v bolnišnici 16-letna pevka ' Ivanka Tarditi, o kateri smo poročali, da je, i ko je delala toaleto, prevrnila svetilnico s špiritom ter se nevarno opekla. Poskusen samomor. 39-letna Ivana i Spazzapan je izpila včeraj količino karbolne kisline. Spravili so jo v bolnišnico. Nekaj nade je še, da jej rešijo življenje. Vzrok: nesrečna ljubezen. Najdeno. Na policiji hranijo novčarko z neko svoto denarja, prstan z demantom in par zlatih uhanov. Vse te predmete so našli j v cerkvi sv. Antona novega. Dražbe' premičnin. V petek dne julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : i v ulici Rossetti 4 B, pohištvo: v ulici Giulia : oprema v zalogi, tehtnice in jestvine; j na Greti 304, pohištvo; v ulici Molin pic-colo 4, pohištvo; na Korzu 1, oprema v zalogi, lepotičje in pohištvo; na Korzu št. 7, pohištvo. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ; ob 7. uri zjutraj 29.2, ob 2. uri popoludne j 32.8 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7i>4'7 ; — Danes plima ob —.— predp. in ob !?..">:» pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob 11 .♦> popoludne. Vabilo na veliko vrtno veselico s plesom, katero priredi pevsko društvo »Adrija* v Barkovljah o priliki obletnice blagoslov-ljenja društvene zastave, v nedeljo dne 22. julija lt)00 na okrašenem vrtu »Narodnega doma«. Vspored priobčimo jutri. Začetek veselice točno ob 5. uri pop. Na koncertu in ! pri plesu igra godba gospoda \Vagnerja. — Ustopnina: na veselico 2:"» nč. za osebo; na ples za gospode 40 nč., za gospe 20 nč. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti. Podpisani odbor naznanja slavnemu občinstvu, da bo podružnica sv Cirila in Metoda na Greti imela svoj redni občni zbor v prostorih »Pos. in konsumnega društva« v Rojanu v soboto ob 8 in pol uri zvečer z sledečim programom : 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika : Poročilo blagajnika; 4. Slučajnosti ;;">. Volitev novega odbora. ODBOR podružnice sv- Cirila iu Metoda na Greti. Vesti iz ostale Primorske. X Zanimivo potovanje. Grof Hieronimus Colloredo Mannsfeld, častnik v naši c. kr. mornarici, je dobil dopust, za 14-mesečno potovanje na lastni jahti »Taormina . Za spremljevalca si je izbral častnika Pavla Pahne rja in Antona Dolenca. Podajo se v Ameriko in glavni namen jim je z Indijo peljati se kolikor mogoče po rekah v notranje dežele. Za sedaj sta določeni reki Amaconska in Orinoko. Ako jim preostane časa, ga porabijo za prepotovanje severne Amerike. Rojak Dolenc je izvrsten opisovalec potovanj in tujih dežel, kar je dokazal «♦ priliki, ko se je vozil okolo sveta ter je svoje potovanje opisoval v »Zvonu«. Upati smemo torej, da bo tudi slovenska literatura imela neposredno korist od tega potovanja in da bo gosj). Dolenc svoje potopisne črtice zopet sestavljal v slovenskem jeziku. — Dostaviti je še, kron jc deželni odbor dovolil tistim prebivalcem raznih vasi v zatiškem okraju, katerim je toča meseca maja provzročila večjo škodo. * Človeška okostja so našli v Črnomlju o grad bi novega stolpa. Okostja so ležala v zemlji kacih 80 let. * Utonil je v Savi pri Črnuškem mostu 22-letni Miha Mocilnikar iz Črnuč. Jernej Ju van ga je mrtvega potegnil iz Save. * Strela na Bledu. Po neznosni so-parici je nastala predsjnoei na Bledu strašna nevihta. Bliskalo in grmelo je, da je bilo grozno. Okoli l[il(). ure po noči je udarila strela v hišo št. 17 v Gradu, katero je od podstrešja do spodnjih kleti na raznih krajih razdrla. Ljudi je bilo polno v hiši, med temi vsa družina dr. Marolta z Vrhnike, a nikomur se ni zgodilo nič žalega. Gospej dr. dr. Maroltovi je strela potrla solnčnik. Hiša se ni vžgala. (Po »Slovencu«.) Vesti iz Koroške. Tržaški namestnik grof Goess je prišel s svojo soprogo na počitnice na Koroško. Razne vesti. Sedaj pa, sedajSeda j se v K i taj u takoj obrne na bolje za evropejsko stvar, ker dne 19. t. m. (ako gre vse po sreči !) že od-plujejo laške vojne ladije na Kitajsko! Ire-dentarski listi (mej njim seveda na prvem mestu tržaški) imajo že nad mesec dnij polne kolone poročil o vsakem najmanjšem ukrepu za tako brzo ekspedicijo ! Prve dni se je mislilo, da bo Italija kar diktirala, kako se imajo Kitajci ukrotiti in kako jih treba ugnati v kozji rog I Danes, po znanih eksperimentih, se pa ne navdušujejo več za tak energičen nastop, ampak pišejo sedaj, da na Kitajsko treba poslati le par batalijonov v namen, da rešijo — čast !! V takih resnih trenotkih ni da bi se človek šalil, ali o takem žabjem napihovanju ne more se človek držati resnega ! V začetku groznega krvavega plesa v Kitajski državi se je pojavil tudi že »umrli« Baratieri, kakor veščak o ekspedicijah v tuje dežele in sodnik o vrednosti evropskih vojakov, kar je obudilo obilo smeha po vsem omikanem svetu ! Za tem so se začeli razpravljati velikanski načrti ; ali čim so »bratci« videli, da v Kitaju ne bo šala — so izginili tudi veliki načrti. »Nobeden Italijan ni ubit in niti ranjen«, pravijo laški listi včerajšnjega dne! Med tem, ko je padlo 800 mož raznih držav, ni pal ni en Italijan! To pa bržkone zato ne, ker ni bilo nobenega blizu. Junaki so, junaki _ v frazah!! Samomor pevke. V nekem hotelu v Budimpešti se je pevka Sofija Moreka zastrupila s sublimatom. V pismu, ki je je poslala sta- rišem na Dunaj, prosi iste, naj ne iščejo za vzrokom njene smrti. Falbova vremenska prognoza. V strokov- j njaških krogih se, kakor znano, jako križajo i mnenja o znanstveni podlagi Falbovih vremenskih prorokovan). Sedaj je pa kapitan Reinek primerjal Falbova lanska določila z faktičnimi prikaznimi ter je prišel do sledečega rezultata : Od 65 prorokovanj je bilo 35 zgrešenih, 19 na pol in 14 popolnoma ! pogojenih. Od 24 kritičnih dnevov je bilo 10 j zgrešenih, 7 na pol in 7 popolnoma po- j gojenih. Umor soproge. V Budimpešti je kantor Marko Schleissinger pc hudem prepiru s svojo ženo, kije vložila proti njemu tožbo na ločitev, večkrat za bol isto z nožem in je tako pro-vzročil njeno smrt. Na to je hotel umoriti še lOletnega otroka svoje žene, katerega je imela ista iz prejšnjega zakona ; prihiteli so ljudje, ki so zabranili drugi umor. Potem pa se je Sehleisinger samega sebe ranil z nožem in najbrže smrtno. Birokratom-slovanofobom v album. Te dni je nadvojvoda Josip došel v Osek na Hrvatskem. Na kolodvoru so se zbrali civilni in vojaški dostojanstveniki ter mnogo Ijudij. Na pozdravnem govoru velikega župana Pe-jačeviča se je nadvojvoda zahvalil v lepem hrvatskem jeziku. — Tako dela jeden Členov vladarske hiše. A kako delajo mnogi c. kr. birokratje v naših primorskih pokrajinah, ki niti v službenih poslih ne morejo skrivati svoje mržnje do našega jezika !! Zavod za alkoholike hočejo ustanoviti v Petrogradu. Že mnogo let delajo tudi avstrijski zdravniki na to, da bi se zasnoval zavod za take pijance, na katerih je opažati znamenja zblaznelosti, če tudi po menenju psihija-trov ue spadajo le-sem. No, na kar se že toliko časa dela v Avstriji, se izvrši sedaj v — Rusiji, v Petrogradu. Tam zasnujejo namreč na državne stroške kliniški del, kjer bodo pijanstvo proučevali kakor bolezen. O ti barbarska Rusija ti! Proslavljena zapadna kultura, ki s tolikim prezirom gleda na tvoje barbarstvo, ta blažena zapadna kultura govori in snuje mnogo, ti Rusija pa med tem že izvršuješ človekoljubne ideje ! Vsak po svoje ! Brzojavna poročila. Odprt grob. KOTOR 19. (Priv.) Pesnik Sundečić je danes umrl tukaj. (Jovo Sundečič je bil jeden prvih živečih pesnikov slovanskega juga, znan tudi našemu občinstvu iz prejšnjih letnikov »Slovenke«. Pokojnik je bil pravoslaven svečenik, a kljub temu najboljši prijatelj vladiki Strossmaverju in pokojnemu Pavlinovićn. Saj je bil tudi on — apostol sloge med južnimi Slovani, zlasti med Srbi in Hrvati. V prejšnji dobi je bil tajnik kneza črnogorskega, od katerega je bil večkrat odlikovan. Odlikovala sta ga tudi srbski kralj in ruski car. Poslednji mu je dajal penzijo (1000 rtibljev na leto); s tem dohodkom je zadnji čas živel v Kotoru. V Sundečicu smo Jugoslovani zgubili ne lejed-nega najboljših sodobnih pesnikov, ampak tudi najidejalnega zastopnika bratske sloge med nami. Lahka mu zemlja slovanska, katero je tako žarko ljubil!) Obrtni nadzorniki. DUNAJ 19. (K. B.) »Wiener Zeitung< priobčuje naredbo finančnega ministerstva z dne 14. t. m. o napovedbi premoženja, podvrženega pristojbinskemu ekvivalentu ; nadalje naredbo trgovinskega ministerstva v sporazumu z ministerstvom za notranje stvari, s katero se spreminjajo prejšnje naredbe glede obrtnih nadzornikov ter dele dežele, zastopane v državnem zboru, v 21 nadzornih okrajev. Za vsaki okraj je določen po en obrtni nadzornik. V VII. okraj spada Primorje, Trst in Dalmacija. Obrtni nadzornik ima svoj sedež v Trstu. Ta naredba zadobi moč dne 1. avgusta t. 1. Nadzorovanje mornarice. DUNAJ 19. (K. B.) Poveljnik mornarice, pl. Spatin, je sinoči odpotoval v Pulj nadzorovat mornarico. Obrestna mera na Angležkem. LONDON 19. (K. B.) Angležka narodna banka je zvišala bančno obrestno mero na 4°/0. (To je znamenje, kako resen je obči položaj. Op. ur.) Ustaja na Kitajskem. BEROLIN 18. (K. B.) »\Volff« javlja i/. Čifu-a dne 13. t. m. : Japonski poslanik v Pekingu je pisal dne 29. junija, da kitajski vojaki po dnevi in po noči bombardi- rajo poslanstva, tla je v poslanstvih zmanjkalo streljiva ter da morajo ista vsaki hip pasti, ako ne vdobe kmalu pomoči. Neki sčl je rekel, da so imeli takrat v angležkem poslanstvu 4 mrtvece in 13 ranjencev. Straže so imele 16 mrtvecev in 18 ranjencev. DUNAJ 18. (K. B.) Glasom brzojavne vesti s ®Zente« je javil kurir japonskega poslanika v Pekingu, ki je zapustil Peking dne 29. junija, da se je položaj poslabšal ter da kitajske čete neprestano bombardirajo an-gležko poslanstvo, kjer se nahajajo vsi tujci ; združeni vojaški oddelki da se branijo z vso močjo. Poslaniki upajo, da jim pride pomoč. — Dne 13. t. m. ob 3. uri pop. je 8000 mož mednarodnih čet izvršilo skupen napad na kitajsko mesto Tientsin: tega napada se je udeležil tudi c. in kr. avstrijski oddelek. Po hudem boju so zvezne čete dne 14. t. m. ob 1. uri pop. vzele vse kitajsko mesto in vse utrdbe. Mednarodne Čete so zgubile 775 mož ranjenih in mrtvih. O zgnbah av-stro-ogerskega oddelka ni podatkov. DUNAJ 18. (K. B.) V dopolnitev včerajšnje vesti o usodi Avstrijcev na Kitajskem piše »Wiener Abendpost« na temelju vero-jetnih virov, da kadet Burgstaller ni v Pekingu, ampak pri oddelku z »Zente« v Tientsinu. — Avtentičnih poročil o u s o d i a v s t r o-o g e r s k i h podanikov v Pekingu š e v e d n o ni. BEROLIN 18. (K. B.) »Nordd. Allg. Ztg.« javlja : Državni tajnik Biilow je naznanil kitajskemu poslanstvu, da mu ne bo več dovoljeno pošiljati šifriranih brzojavk (ali brzojavk v dogovorjenem jeziku), ako jih poprej ne predloži državnemu tajniku v odobrenje. LONDON 18. (K. B.) »Renter« javlja dne 16. t. m. iz Shanghaia : Ni dvomiti, da so vesti o krvavih dogodkih v Pekingu, br-zojavljene na Angležko, resnične. Kar se tiče položaja v Shanghaiu, da je jasno, da so trdnjavice Voosougske dobile ojačenj. — Konzuli so se danes posvetovali ter sklenili, da preprečijo, da bi tujci prodajali Kitajcem orožje. Vsled raznih govoric vlada tu veliko razburjenje. LONDON 18. (K. B.) »Dailv MaiU javlja včeraj iz Shanghaia: Glasom vesti od i (ine 9. t. m. so v Tavuan-u, prestolnici pokrajine K\vangsi, posekali 40 inozemcev in nad 100 kitajskih kristijanov. V okolici Shanghaiski je icakih 1000 dobro oboroženih Kitajcev. Gibanje proti tujcem se je razširilo čez srednji in južni Kitaj. Dopisnik »Dailv Maila« v Shanghaiu je izvedel, da so princ Tsing in drugi visoki uradniki, ki so prijazni inozemcem, predlagali Robertu Hardtu, da se preobleče in v bež i, kar bi se posrečilo, ker govori gladko kitajski. Hardt pa ni hotel zapustiti ostalih Evropejcev Dvakrat je Hardt pismeno prosil princa Tuana, naj prizanese življenju tujcev, posledn ji krat dne 5. t. m. A ni dobil nobenega odgovora. Dne 6. t. m. so Hardta umorili. NEAPELJ 19. (K. B.) Kralj Humbert si je danes o navzočnosti vojnega ministra in ministra za mornarico ogledal čete, odhajajoče na Kitajsko. Po končani reviji je kralj | poklical vse častnike k sebi ter z vsakim prijazno izpregovoril nekaj besed. Končno je želel vsem srečen pot ter jih zagotavljal, da bo v duhu in s srcem vedno pri njih. Obilo ' navzoče občinstvo je kralja živahno po-| zdravljalo. PETROGRAD 18. (K. B.) »Novoj e | Vreme« javlja, da Rusi pomnože svoje bro-dovje v Tihem oceanu z dvema križarjema I. vrste, eno oklopnico, dvema prevoznima ladijama in desetimi torpedovkami. Štiri nove torpedovke odplujejo te dni v vzhodno Azijo. Moštvo je že na svojem mestu. HABOROVSK 17. (K. B.) Parnik » Ve-! liki knez Aleksejc je pripeljal iz Harbina 300 žen in otrok železničarjev. 40 verst od Harbina se skuplja kitajska črna vojska. S parnika so videli taborišče in šotore. Tamošnja skladišča za les so nepoškodovana, istotako znamenja v reki ter je voda plovna in svobodna. LONDON 18. (K. B.) >Daily Tele-graph« javlja iz Kantona, tla se jeLi-Hung-Ćang v nekem pogovoru s konzuli izrazil, kako ga skrbi usoda poslanikov v Pekingu. Li-Hung-Čang je sprejel iz Londona in Pariza jednake vesti, s katerimi o>»e vladi zahtevata varstvo poslancem ; ako bi Kitajci umorili poslanike da odgovorni kitajski uradniki zapadejo smrtni kazni. Li-Hung-0ang je poslal ti sporočili cesarici-udovi. PARIZ 17. (K. B.) Tukajšnji kitajski poslanik je poslal ministru za vnanje stvari, Delcasseju, skupno brzojavko podkraljev v Nangkingu in Honau-u, kakor so jo že vdo-bile razne vlade. Delcassč je nadalje prejel brzojavko francoskega konzula v Nangkinu od dne 13. t. m., ki potrjuje, da so Kitajci I v pokrajini Honati posekali italijanskega škofa in tri misijonarje. Podkralj v Nangkingu priznava, da ga je nadaljni razvoj ustaje našel nepripravljenega. Pri Siangangu na potu v Ciiensi so Kitajci napali karavano ! angležkih in amerikanskih inženerjev in mi-' sijonarjev ; mnogo Evropejcev je bilo ra-| njenih. LONDON 19. (K. B.) »Standardu« javljajo iz Shanghaia, da sta se guvernerja v Hunan-u in Huppei-u podala na čelu svojih čet v Peking. Vojna v južni Afriki. ZEERUST 17. (K. B.) Poveljnik Sherv-man je vzel generalu Dela rev u poveljstvo ter ga degradiral. LONDON 18. (K. R.) »Ren ter« javlja iz Pretorije dne 17. t. m.: Včeraj so Boerci napadli levo krilo Po lica reve pozicije, a brez uspeha. V Policarevih vrstah je bila navidezna vrzel, kamor pa s«, segali metki topovja. Boerci so se bližali zelo previdno. Ko jih je začelo angležko topništvo hudo obstreljati, so se umaknili. Tudi Springs-a so Boerci napadli. Približali so se k istemu polku na 50 vardov ter zahtevali, pa se polk uda. Angleži so odgovorili s salvami, in sovražnik se je umaknil. Trgovina in promet. Promet s sladkorjem na Reki. Kakor javljajo z Reke, so prošlo nedeljo s parnikom »Lorle« odpeljali 400 vagonov surovega sladkorja iz ogerskih tovaren v Filadelfijo. To je po večmesečni stagnaciji zopet prvi izvoz sladkorja z Reke. Denarni trg. Na javnem dunajskem trgu se kaže nekoliko trdnejša tendenca. Bančni akcepti prve vrste so notirali cene 17. t. m. 47U; do 4V/0. V Berolinu je privatni diskont zopet padel na 4°/0- Trgovinske vesti. Budimpešta 18. Pšenica zu juni 1\. —.— do —.— Pšenica za oktober K. 7.47 do 7.48 Rž za maj K. —*— do —*— Rž za oktober K. 6*65 do 6*66 Oves za maj K. —•— do —.— Oves za oktober Iv. 5*17 5*18. Koruza za juli 5.81 d?» 5.82. Koruza za avgust 5.81 do ">.82. Koruza maj 1901 K. 4.71 do 4-72. Pšenica: ponudbe ohiljne, povpraševanje zmerno, nespremenjeno, mirno. Prodaja 12.000 mst. nespremenjeno. Vreme: lepo. Hamburg 18. Trg za kavo. Santosgood average za sept. 47.—, za december 47'7.~> za marc 48 50 za maj 49*75 Denar. Havre 18. Kava Santos good a ve raga za juli 50 kg. frankov 56.50, za november 50 k. frankov 57. —. Dunajska borza dne 19. julija. oocxxxxxxxxxxxx BALONČKI 8 SVETILNICAMI v narodnih in cesarskih barvah in bengalične luči, prodaja po najnižjih cenah trgovina s papirjem LEONARĐ HORBER TRST — ulica deile Torri — TRST, XXX?Q imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive iiv-alue stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 90 gld. naprej. Vsaka konkurenca nemogoča! udana Se toplo priporočata z odličnim spotovanjem __________ - Saunig & Dekleva -———-- ^^-^fjj Omm&ras k fsakemu vlaku. Restaurant MMCl StlŠakMlM Narodna šivilja Za izdelovanje ženskih oblek vsake vrste, kakor tudi perila, se priporoča slovanskim krogom, vdana Oombač Ivanka Ulica Boschetto štev. 1. IV. liadstr. Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. Pole£ abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, "vrljavnih z« željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menu. Izborna fcels. vina iz slavnoznanih kleti prav. grofa. Nikole Podrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izb.-ri liter po 1 K. 20 vin. Dalmatinska najizbranejša vina v butiljah po vin. 40, 60 in 1 K. Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica i/ liakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po 64 vin. liter. RAVNATELJSTVO. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lawn-Tennis. Omnibus k vsakemu vlaku. ^^