IJUD. POTOČNIK: Beseda o nastavitvah. Mnogo učiteljev ie iz tehtnih in važnih razlogov težko čakalo, da bi se skoraj odpravil provizorij, ki je nastal do prevratu v zadevi nastavitve učiteljskega osobja, posebno na šolah, ki so ipreje služile v izpodrivanje naše narodnosti in v okrepitev protinarodnega diuha v našem narodu. Z razpisi učiteljskih mest. ki se vršijo v zadnji dobi, je tedai gotovo ustreženo vsamu prizadetemu učiteljstvu, ker bo s tem odpravljen dosedanii interregnaHm v tej panogi našega šolskega vprašanja in bo šolskim oblastem dana priložnost. da bo lahko odlpravila, če že ne izravnala marsikatero krivico. ki jo je ta ali oni. v eni ali v drugi obliki v zadevi nastavitve trpel in jo tako težko prenašal v pretečeni dobi. Ker se bo zdaj izvršilo veliko število nastavilev, je gotovo umestno. ako v tem iremitku tudi nčiteljstvo povzdigne svoj glas. poudarjajoč smernice in načela, ki naj bi se jih upoštevalo pri odločanju o novih nastavitvah, da bi prišla do veljave pravičnost. Svoječasno ie višji šolski svet odločil. da naj se okrajni in kraini šolski  sveti pri sestavitvi tern ozirak) edino-le  na zmožnost. službeno dobo in družinske 'socijaine) razmere prosilcev. S teani -smerriicami se je v zadevi kompetenc oziroma nastaviiev storilo preceišen kolak naprej; ni pa še to vse. ako se hoče popolnoma zadostiti čutu 'Pravičnosti. Ker vemo. da šolske oblastniie gotovo nikomur ne delajo hote krivice. smo mnenia, da ne bo škodilo, ako k vorašanju nastavitve tudi nčiteljstvo javno izreče svoje nazore v pričakovanju. da iih bodo šolska oblastva radevolje uipoštevale. Poipolnoma odgovarja načelom dernokracije zahteva, da se ima ori sestavitvi tern, oziroma pri namestitvah, pred¦vseni ozirati na sposobnost prosilčevo, pri koji pa ima priti v poštev poleg kvaUfikacije o šolskem delovaniu učitelja t!idi njegovo irveljavljenje na izvenšolskem kulturnem polju in njegova šolska izpričevala. Za tem bi po mnen.iu pravičnosti niorale priti najprvo v poštev družinske razmere prosilčeve. pri čemur pa ne mislimo, da naj bi šolska oblast spravila pod eno streho vse nečake-inje, svake-inje in kar je še druge take žlaJite, ker to so zadeve osebne 'komodnosti, koje bi se morale napram resnim socijalnim prilikam imenovati sociialni luksus, ampak, da se upošteva pri tem kulturne in vzgojne težnje prosilcev. torei vzgoja in šolanje njihovih otrok — bodočnosti naroda. države — stebre pri nadaljnjern  pionirjevanju naše državne utndfce, momenti. ki so gotovo vredni tolikega uvaževanja, da se težnje takih prosilcev, ki  !.i se iim s podelitvijo zaprošenega mesta zasigurala boljša vzgoja njihovih otrok: (v doraači oskrbi!), kar najboli upošteva, kajti to niso kaprice. ampak zadeve ¦ ne samo osebne. temveč tudi splošne na čelne važnosti. Tesno za to točko bi moralo priti v  poštev dosedanje službeno mesto prosil- ca Komipetent, ki službuje že dali časa v kakem zakotnem, od iprometa oddalje- jiem kraju. kjer mu vsako občevanje s svetom nalaga velike gmotne in osebne :žrtve, mora pri drugače enaki kvalifika- ciji in enaikih socijalnih razmerah imeti  prednost pred drugimi. K tei točki spada  tndi popolnoma neopravičeno naziranje orednosti posestnega stanja; češ. ker je nekdo že dosedaj služboval na tem ali oneiri udobnem mestu. naj ima isti vsled lega prednost pred drtigirni korttpetenti. Okolnost, da je nekdo že gotovo dobo iasa slažboval na udobnejšem mestu, še vendar he oipravičuje dotičnika. da bi iz nigiba do navadne osebne komoditete in drugih takih kapric še dalie zasedal raesto, ha katerem bi izpodrival proštilka, čegar komipetenca za to mesto ie posledica višjih, preje navedenih nagfbov. To. da ima kdo zasluge za kraj, iima biti upoštevano le s splošnega ozira v n.»egovi kvalifikaeiji, ker ima tekmec lahko istotako podobne zasluge v kraju svojega delovanja. Službena doba se je v preišnjih nedemdkratičnih časih, ki sociialnih razmer in drugih podobnili motmentov največkrat sploh upoštevala ni. stavila pri presojanju kompetentov takoi na drugo mesto, kar se je neizpremenjeno preneslo tndi v demokratično sedanjost. Ce se pa npošteva dalekosežnosti. ki jih imajo socijalne razmere za življenje in razivoj tposameznika in ž njim za splošnost. imora vsak objektiven človek priznati. da gre pri presojanju podelitve mest socijalnim razmeram kot življenskim in eksistenčnim zadevam daleko prednost pred »službeno dobo«, ker je ta nckaj čisto slučajnega, kar ji pa nikakor ne more daiati tolike veljave, da bi smele izpodrivati kompetente z najnujneišimi socijalnimi razmerami, kompetente. ki so doslej službovali na prometno itd. zanemarienih krajih in imajo samo to slučajno poimanlkljivost, da še nimajo toliko in toliko službenih let. Nagrada za službena leta je odmerjena v napredovanru v plači. a ipri kompetenci pa bi ii Dravičnost odločila pri sicer enakih razmerah (sposobnost. socijalne razmere. dosedanji shižbeni k-raj) zadnje mesto. V naši narodni državi pa se mora pri kompetencah v posebno zaslugo šteti slučaje. ko so neka.erniki v dobi avstrij-skega režima zaradi svojlh naprednih sloivanskih idej trpeli kruta preganjanja in težke ječe Ker imamo tudi učiteljske pare, spa<ia na vsak način med zahteve pravičnosti, da se iste z upoštevanjem preje navedenih načel posebno uvažuje v slučaiih. kjer je na eni šoli (v enem kraiu) razpisanih več mest. Njim je le redko dana prilika kompetence in bi isti bili skoraj izključeni od nje, ako bi se tudi ori takih razipisih (2 mesti) na nje ne oziralo bolj, kot na druge kompetente. Smo teda.i mnenja, da bi se le načelom pravičnosti ustreglo, ako bi se še učiteljske care pri .imenjenih razpisih (pri drugače enakih okolnostih) posebno upoštevalo. Večkrat je že bilo brati razpise ssledečo, oziroma podobno pripombo: »Na prefcasno došle prošnje se ne bo oziralo,« ni se pa nikoli ugotovilo. kdai se ima smatrati prošnja za prekasno došlo. Po našem mnenju bi na noben način ne smelo biti merodajno, kdaj dospe .prošnja na krajni šolski svet razpisanega mesta, amnak merodajen ima pri tem biti datum, ko ie bila prošnja vložena pri prvem šolskem uradu. t. j. pri šolskem vodstvu kcmpetenta. Cas, ki ga prošnja zamudi na svojem uradnem potu. se nikakor ne sme šteti v termin razpisa, ker isti ni odvisen od volje kompetenta; zato bi pri vsakeun: razipisu moral slediti .po preteku termina Hdnevni čakalni roik, ipredno bi se smel komipetentni krajni solski svet sestati k tozadevni seji. in prošnje bi se morale z ozirom na razpisni termin presoiati s stalisča, fcdaj sd bile iste vložene pri pristojnem šolskem vodstvu in ne pa, kdaj so dospele na kraj razpisanega imesta. Čisto objektivno smo tukai precezirali svoja hačela o priču.joči zadevl in upamo. da bo vsak objektivni bralec i&h vrstic soglašal s poudarjanimi smernictimi. ker odgovarjajo načelom pravičnosti ter ji'h prav posebno priporočamo v uveij.Tvljenje na kompetentnih mestih našim učiteljskim zastopnikom.