Tečaj
XV.
List
34.
i
obertnijske

Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl
>
3 fl
pol leta 2 fl. po pošti

1 fl.30 kr
V Ljubljani v sredo 29. aprila 1857.
Vodeno steklo (Wasserglas)
za mnogoverstne hišne potrebe.
Malo naših bravcov je morebiti še slišalo od te nove znajdbe. Ker je pa vodeno steklo ali vodeni glaž
važna znajdba in ker je gotovo
?
da
i
kakor ga na Francoz

i
kem že rabijo za mnogo reci, ga bomo kadaj rabili tadi mi naj povedó tadi „Novice" kaj od njega. Kdor hoče poskusiti ga more, kakor bomo pozneje povedali, tudi dobiti.
V našem cesarstvu se je že večkrat zgodilo, daje kdo kaj koristnega znajdel. Ker pa se Avstrijanom ne more vselej v čast reci, da bi vsako znajdbo vedili koj v svoj djan-ski prid oberniti, je tako tudi s to znajdbo bilo. Profesor Janez žl. Fuchs je pervi znajdel napravljati vodeno steklo pa nihče je ni prav obrajtal ; še le ko so Francozi hrup za-gnali, kako koristno je to steklo za mnogo rabo, so* se zdra-
mili našinci, in čez Francozko je mogla priromati poslav-
• «
Ijena znajdba domů na Avstrijansko. Tako beremo v časniku „Neu. Erfind."
Potem še le
5
in malo pred smertjo
je razglasil
gosp. prof. Fuchs čvetero pot, po kteri se more vodeno steklo napravljati.	*	~
Naš namen ni tukaj razlagati, kako se vodeno steklo nareja, ker bo vsak raji narejeno kupil kakor si ga sam narejal; za to le toliko od naprave njegove povemo, da naši bravci majhen zapopadek dobijo, iz česa se nareja vo-
deuo steklo. Nareja se večidel iz kremena v prah zmle
tega (15 delov), očišenega potašlja (10 delov) in
ogljenega prahů
del). Vse to se vkup zmeša in ta
zmes skozi 5 ali 6 ur pri hudem ognji tako dolgo topi, da je vse kakor voda stopljeno; ravno toliko vročine je potreba, imenovano zmes raztopiti kakor se je potřebuje za raztopljenje navadnega stekla ali glaža v glažutah. Tako dobíjeno steklo se v prah zmelje in v 5 delih vrele vode (kropa) v železnem kotlu kuha itd. • Kadar je do dobrega zavrelo in se skuhalo, je v tekočem stanu kakor voda, in za rabo pripravno; z vinskim cvetom pa se dátndi sterditi.
Toliko od naprave vodenega stekla.
(Dalje sledi.)
Družba v dnarno pripomoć obertnikom in roko-
delcom v Ljubljani.
Družbenik biti ali v družbo stopiti zamore vsakdo, kdor je samostojen obertnik ali rokodelec ali kako majhno kup
v • •
cijco ima, in je sicer pošten člověk.
Kdor v družbo stopi, se zaveže vsako leto saj naj
m a nj 6
v družbino dnarnico vložiti in sicer tako

da
svojega doneska mu ni treba odrajtati naenkrat, ampak vsake kvatre četerti del naprej. Pervikrat ko v družbo stopi, plača še 2 gold, za vpisnino.
Kolikor dnarja taki družbeniki v kaso vkup znesejo, se jim po 10 in 10 gold, pervi dan prihodnjega mesca proti
4 gold, od 100 na činže naloží. Kar je kdo v kaso dal, ostane njegova lastnina. V 3 letih zamore družbenik, če hoče, svoj
vpisnina
9 H	I ■
nazaj vzeti; le ostane družtvu. Taka je tudi s činži no 4 od 100.
vloženi dnar — proti poprejšni odpovedbi
Ako pa družbenik cisto iz družbe stopi, zgubi vse svoje pravice.	- - ' :
Kar se dnarja nabere iz vsakoletnih nabranih doneskov
y
ki so jih vložili družbeniki, to se obraća za gori omen jene posojila družbenikom, kteri kaj na pósodo dobiti
ŽelijO.	r <	pr
Vpisnina 2 gold., ktero vsak družbenik odrajta, kadar y družbo stopi, je namenjena za založni dnar.
Iz tega, kar se iz činžev dohodkov od več uabero (za vloženi dnar prejema namreč vložnik 4 gold., na pósodo pa daje družba svoje dnarje po 6 gold.) se plačujejo stroški družbe; kar ostane, se dá tudi v založno kaso.
Lanskega augusta je bil veliki zbor vseh obertnikov in rokodelcov, ki so bili takrat že v družbo stopili, in iz teh je bil voljen gospodarstvini odbor 12 mož. Ti odborniki, vsi hišni gospodarji v Ljubljani in obrajtani obertniki in rokodelci, so porok za včs vloženi dnar.
Na čelu odbora stojijo predstojnik
5
potem tajnik, ktere
mu so druztvine bukve izrocene, in pa dnarnicar (kasir) ; opravljajo svoje službe brez plačila.
V81
Verh tega stoji družba še pod varstvom in skerbjo Iju
bljanskega magistrata, in kakor so „Novice" že povedale, so Njih eks. deželni gosp. poglavar vzeli koristno to novo družbo pod svoje krilo.
Dosedaj šteje družba že 156 družbenikov, ki so že
3529
. vložili.
V spricbo, kako koristna je ta družba, naj še to-le
Pred poldrugim letom je več tukajšnih veljavnih obert- povemo, da v 4 mescih, kar ee je ustanovila, ježe 4505 fl. nikov in rokodelcov v družbo stopilo z namenom, da bi po na pósodo dala,— al zamolčati tudi ne smemo, da se izpo-
izgledu Celovčanov tudi v Ljubljani osnovali pripomočno sojeni dnar tudi pošteno spet poplačuje.
Lahko rečemo, da čedalje več družbenikov bo stopilo
. da ni obert-
dnarnico.
■ ii i i ■ '
v bratovšino to, kteri sedaj le še to manjka
Namen tega družtva je:
Takim obertnikom in rokodelcom , ki so se zapisali	nikom in rokodelcom dovelj znana, in zato je treba, da se
v to družbo, na pósodo dajati dnarja po 6 od 100 gold,	tudi po „Novicah" ne le mestjanom temuč tudi po vsi deželi
na leto, in tako pomagati obertnikom in rokodelcom v po-	razglasi. Celó taki, ki so se izperva posmehovali ti napravi
trebi ne le v Ljubljani temuč tudi drugim po deželi. #) Pa
ali ji
nasprotovali, so sedaj
drugih misel, ker so se prepri
še dalje sega dobrotljivi namen te družbe: tudi takim druž- cali kako koristna da je in se le bo.
benikom, ki so obožali in si ne morejo nič več zaslužiti,	Naj tedaj nobeden rokodelskega stanu ne prezrč teh
kakor tudi njenim udovam in sirotám hoče iz svojega pri- verstic, marveč naj jih pažljivo prebere in stopi v kolo do-hranjenega dnarja milošnje deliti.	brotljive naprave, ktera je v drugih deželah že veliko do-
brega sadů donesla.
Ne moremo pa skleniti tega pohvalili mož, ki so to družbo na noge spravili, in kteri nje opravila marljivo in brez sebičnosti sedaj opravljajo. V.
*
Sedaj ta družba, ktera se zamore po pravici bratovšina imenovati, obsega le samo ljubljanske obertnike in rokodelce, pa pričakovati se more, da bo svoje dobrotljive roke stegnila kmali čez celo deželo.
razglaša, da bi
očitno ne

134
Zivalski boji
t
iz
»
Celjske Slovenije"
škofijnega semenišča pri sv. Andreji. Z 9 podobšinami. V Celovcu 1857 natisnil Janez Leon. — Naslov prezale kni-
, komu so jo slavni pisatelj posebno namenili;
enostranskega hvalisenja z dobro vestjo
žice kaže
Stare kronike nam pripovedujejo od nekterih imeuitnih	prebravši jo brez
bitev različnih žival. Tako, na priliko, seje 1438. leta stra-	reči zamoremo: kdor želi solski mladini bukvice
sen boj med jastrebi in kavrani (krokarji) blizo nemškega me-	polně pobožnega, zraven pa tudi podučnega,
sta Litiha vnel, v kojem je na vsaki strani mnogo sovraž-	zlasti zemljopisnega obsežka v roke dati in jo
1460. leta je jednak boj, na Laškem	razveseliti tudi z ličnimi podobšinami, naj ji
nikov smert storilo.
kupi te bukvice, ki niso debele, pa toliko bolj jedréne;
pri mestu Benevento tudi med jastrebi in kavrani vstal in je skoro dva dni terpel, v kterem pa so kavrani zmagali. za šolske darila slovenski mladini so tako pripravne,
1587. leta v začetku mesca grudna se je tudi sobralo da je malo malo takih. Pobožnega in domoljubnega duha na horvaški meji, blizo Bihaća na bregovih Une, nad milijon
navdane, so pisane v cistern gladkem jeziku
gosi in rac. Versta se bliža versti čisto po bojnem redu, dobroznanemu gosp. pisatelju, podobšine so krasne, natis
kar se dvignejo vse v zrak in se vec ur hudo kavsajo in ličen, bojujejo. Ktera stran je v tem boji zmagala, kronika ne in starim, pové,
■ m m y
Svesti smo si, da bojo zelo vseč vsakemu,
mladim
pa velika truma mertvih ptić, koje so Bihacanom pri

V knižici, ki jo je nedavnej kot poseben iztis jeten plen bile, je pokazala, da je na vsaki strani velika Ijubljanskega nemškega časnika izdal gosp. dr. E. H. Kos ta zguba bila. — Pri Gdaňskem so se 1656. leta in pri De- pod naslovom „die Literatur des ôsterr. Kaiserstaates vont
vinu 1662. leta orli bojevali.
Perziški poslanec
y
ki je
1. Jan. 1853 bis Ende 1854 im Allgemeinen und die Krains
1666. leta v Beč přišel, je pripovedoval od nekega straš- insbesondere44, nahajamo na koncu mikavni pregled vsega nega boja zmajev in kač v zraku(?), kterega je vidil(?); slovenskega slovstva v našem cesarstvu, ki nam
ko se je iz Drinopolja podal.
Redkejši pa so pravi boji
kaze
y
da v imenovanih 2 letih je na svetio prišlo v doljni
med cveteronoznimi živali. Nek star rokopis v francozkem Avstrii 10, na Štajarskem 72, na Krajnskem 242, na Ko jeziku pripoveduje od neke „svinské vojske", pa ne nazna- roškem 127, na Primorskem 1, na Ogerskem 1 slov. delo.
nuje kraja, kje da se je pripetila. Samo tako le pravi: Cudil se bo gotovo vsak, komur je naše slovstvo znano,
1580. leta se je strašna četa svinj v neki dolini Francoz- nad tolikim bogastvom slovenščine, — al to se bo zeló sker
55
kega snidila, koja se je tako nec vzela."
dolgo bojevala, da
je vsa ko
čilo, ako mu povémo, da ona množica izvira posebno od tod, da vsaki del slov. „zakonika44 in vsaki list „Novic"
je v gosp. dr. VVurzbachovem knigopisji, iz kterega je
Slovanski popotnik

* Vlansko leto nas je razveselil izverstvi pesnik gosp. Mirko Bogovič z dramo: Frankopan, ktera ni le serbskim čitateljem, temuč vsem izobraženim Slovencom jako mila bila. Projaviti zamoremo že drugo delo imenovanega pes-
nika. Izdal je namreč drugo dramo: Stepan, poslednji kralj bosanski, drama u pet činah. 'Med Franko-panom in Stepanomni nobenega posebnega razločka povsod se vidi, da ste hčerki enega očeta. V obeh nam kaže izverstni pesnik žalostné dogodjaje kervave povestnice
?
jugoslavenske tako živo, rekel bi, da duša člověku v per
sih se stresa. Pretehtovati dramatične cene omenjene žaloigre ni naš namen; reći pa moremo z dobro vestjo. da
ta pregled vzet, za eno delo šteto. Resnični so vzroki ki so po mnenji gosp. dr. Kosta-ta na Krajnskem krivi da ne izhaja več knig leto in dan, in kterim prišteva sle
9
y
deče: da nimamo vseučilišča in sploh slovstvenega središa
da pisatelji, ki so kaj spisali in bi radi na svetio dali v malih mestih še težje najdejo založni ka kakor na Dunaji itd. Zakaj pa se še posebno slovenskih bukev malo
>

specati more,	je gosp. Matija Majer v obsirnem spisu
pod naslovom	„Naše slovstvo44 dokazal, kterega bi bili
radi že davnej v „Novicah44 natisnili, ako bi nas ne mudile
neke naročene	nove pismenke.
?
Kratkočasno berilo

vsakdo jo bo radosten precital od kraja do konca. Da je vse bolj razumljivo tudi neizurjenemu v zgodovini in pravilih
Car in kmetica.
Car Aleksander, potujoč iz Petrograda v neko daljno kar je vsakemu vediti potreba. Kar zadeva unajno obliko, krajino leta 1824, je bil nenadoma prisiljen v šamoti na jezik in metrum, je kaj izverstno; skoz in skoz národno, cesti se muditi, dokler mu niso služabniki popravili kočije,
dramatiskih, ob kratkem popisuje pesnik v predgovoru vse,
kakor sam pesnik pravi, da se je trudil, kolikor mogoce v
zato je razumljivo vsakemu, akoravno
ki se medpotoma je nekaj poškodovala.
Nekoliko trenutkov za tem pridirja kočija generala D
j
národnem duhu pisati
ni misliti, da bi le en omikan Slovenec še dihal sloven- kteremu je naročil ga na tem potu spremljati. General
svojo kočijo, skoči z voza in se caru bliža.
MH m vp^ap	FP^
ski zrak in svojih bratov Serbov ne razumel, ali viceversa,
ustavi
nagloma
le euemu omikanemu Serbu neznana bila gladka slovenska Al Aleksander mu veléva, naj nazaj v kočijo stopi, naprej
beseda.

Izvirno dramatično delo gosp. J. Fr eudenreich-a
III-
vozi in ga na bližnji postaji caka. „Tu
der
mi ne morete vi nič
pomagati; ako
pod naslovom „Graničari ili Proštenje
(zbor), u
«
j e v u", o kterem so „Novice44 s pohvalo že večkrat govo rile, ko se je igralo v Zagrebškem gledišu, bode v Za
pravi Aleksan-pa naprej idete in na pervi ostaji vse oskerbite, da morem potem naglo naprej, se zamore s tem moja zamuda nekoliko popraviti.
cc
General vozi tedaj uaprej. Komaj pa se odpelje, pride grebu na svetio dal gosp. Košta Stojšič, ki nam je po- stara kmetica proti caru in ga začne serčno spraševati:
slal povabilo na naročbo, naj ga razglasimo po našem
n
Se
peljete iz Petrograda?44 listu in nabiramo naročnikov. Radi mu skažemo to ljubav in morebiti v službi pri caru?" vabimo prijatle jugoslavenskega slovstva k obilném naročilu. nesete pismo z dnarji od mojega sina?"
Car ji rece, da.
5555
Sem.
u tf
55
Ste
Y)
Cena knjige za n aro čn i ke je 40 krajc. kovanega dnarja. od tega. Kdo pa je vaš sin?44"
Mi morebiti Nič ne vém Tedaj ga ne poznate in
5555
Kdor se želi naročiti
i
naj vredništvu Novic z natanj- ste vendar pri caru? On caru peči kuri že več let.
a
čnim naznanilom imena in stanovanja svojega pošlje naro-	Caru dopade serčno spraševanje kmetice iu si dá mar-
čilni dnar franko in priloži še 2 krajc., ki ju je treba za sikaj povedati od nje sina. Med mnogim drugim pripoveduje
T
recepis odrajtati
y
ali pa
y
ako mu bolje kaže, naj se narav- da ji nje sin, ker je reva stara in več ne more delati, vsako
nost oglasi v Zagreb na izdatelja gosp. Košta Sto jšića. leto 70 rubljev od svojega prislužka pošilja; sedaj pa ji je
* Cvetje keršansko-slovenske zemlje. Prid
pisal
y
da bode ona te dnarje iz rok nekega cesarskih slu
nim mládencem in dekličem v dařilo nabral in v venec po- žabnikov přejela, ko bo car skoz te kraje šel.
vil Jožef Rozman, korar stolne labudske cerkve in vodja
5555
Sedaj se spomnim
reče Aleksander
imate
135
prav
»
starka! Vas sin ni pisma pisal, al dnarje je vendar Ko sta večja zrastla, sta obadva k vojakom (soldatom) pri
za vas izročil nekemu oficirju
»
ktei
cara spremlj
Le v
šla
številu se motite, on ni TO, ampak 500 rubljev je poslal
u u
9
kjer je eden zmed nju umerl. Ko je oni, ki je pri živ
n
Jeli to mogoče
nn
Je
ljenji ostal, domu přišel, ga je njegov sosed včs začuđen
odtod
ondi boste tistega gospoda našli.""
Le pojte na pervo postajo vprašal: „Pověj mi vendar, kteri od vaji je pa umerl: ti
Car ji natanko opiše generala D
i
da ga je lahko
spoznala, in reče: „„Kadar takega člověka najdete, le uka
žite mu, naj vam 500 rubljev izplača
au
S ta i
podá
caru roko, se lepo zahvali za podučenje in odide naglo na bližnjo postajo.
Ko tje pride, najde res generala D—, stopi k njemu in ga tako nagovori: „Prosim za svojih 500 rubljev, ktere
ft«	v » vr. » . JJ* .uo..« UM Ut V/J Hi WVU »UMIJ»/» J HIW
vam je moj sin v Petrogradu dal." General osupnjen po
gleda starko in meni, da ni zdrave pameti
ka
dgovori pomilovavno
>5 55
Draga star
vi se motite ; to mora kdo
drug biti; jaz ne poznam ne vašega sina, ne vas, in od nikogar nisem 500 rubljev prejel, da bi jih imel tukaj komu izplačati
au
?5
Al to mi je'gospod povedal, ki vse dobro
on vas je natanko popisal in očitno
ekel
poiščem in od vas rublje terjam." ljuba žena, kdor vam je kaj takega rekel; starosti zasme
5
da naj vas le
„„Za norca vas je imel,
hovati pa ni lepo
u a
55
Ne
gospod
5
tega on gotovo ni
storil; tega se ne vidi na njem. Ne zaderžujte me
9
dajte
mi moje rublje
55
Pojte z Bogom
reče general
9
kteremu se je besedovanje s staro babo že sitno zdelo jaz nisem nikakih rubljev za vas prejel, tedaj ne morete
od mene ne kopeka tirjati
au
99
Kaj
9
tajite
pravi kme
tica
kaj takega bi ne bila nikoli mislila od tako imenit
nega gospoda
u
sobo
V tem se je tudi že car na ostajo pripeljal in stopil v
Starka omolkne
Pa kmal ko ga ugleda, pokaže s
perstom na-nj, ter bahaje zakliče
99
No
sedaj mi ne boste
več mogli tajiti; to je tisti gospod, ki mi je povedal imate vi dnarje mojega sina."
9
da
General je hotel caru ta
Le
55
dogodek povedati ; al on mu je namignul ter rekel : dobro pomislite: ali niste od nekega služabnika, ki v car
skem poslopji peči kuri, 500 rubljev za njegovo staro mater
přejeli
General je cara razumel in za malo časa se
česne po čelu in reče: „Sedaj se spomnem! čisto mi je iz
glave padlo!" Potem se oberne proti kmetici in reče: „Vi imate prav zavolj dnarjev ; jih boste tudi dobili." Berž od-pre skrinjico in odšteje starki 500 rubljev v papirji. Stara stoji prestrašena, gleda debelo naštete dnarje, in se jih
Saj bi
ne upa dotakniti. „Uzemite"
pravi general
rada vzela
zaverne vsa plaha
ko bi vedila, da jih
moj sin ni ukrade!
)9
Tega se ni bati"
rece car.
kje zamore on toliko dnarja dobiti
55
Pa
r>
Car je vsem svo
jem sluzabnikom v mestu, od najvecjega do najmanjšega, poseben dar dal, in vaš sin, ker se posebno dobro obnaša,
je dobil 500 rubljev
99
Oh
zaupije stara ženica in v
očí ji solze stopijo — Bog ohrani cara! srečna bila, saj enkrat pred smertjo viditi
da bi tako
Aleksander je bil očitno ganjen in general D
ni
mogel več molčati; upajoc, da mu njegov gospod ne bode
zaměřil, rece: želja je spolnj
99
Glejte ga
9
pred
m
t
• f
9
majka
vaša
sela
Ko to čuje stara, se verže na kolj
pred cara
9
ve
9
da se ji je zelja spolnila, pa bila je v veliki stiski
zavolj svoje prederznosti. Aleksander Ijubeznjivo vzdigne klečečo in reče: „Drago mi je, da imate tako dobrega in hvaležnega sina, ki svojo staro mater s pravo otročjo lju-beznijo podpira. Skerb, ktero ste imeli: od kod ta dnar, je dokaz vašega poštenja, in da boste zavolj tega tudi zana-prej brez skerbi, hočem vam do smerti darovati toliko
9
da
bote pošteno živela ; pa tudi vašega sina, ki svoje otročje dolžnosti tako lepo spolnuje, ne bodem pozabil."
Smešnice

Neka mati je porodila dvojčka , ki sta si tako podobna bila, da se je težko eden od drugega razločiti mogel
ali tvoj brat?"
Dva zapravljivca sta se poganjala: kteri od nju je
že svojemu kerčmarju več dobrega storil. „Moj kerčmar reče pervi — je že na to, kar sem jez pri njem zapil
»
svojo hcer omožil."
še vse nič ni;
»55
Ohol
ga zaverne drugi
to
moj kerčmar si je z dnarji, ki sem mu jih
jez dolzan, že tri hiše zidati dal"".
A. K. Cestnikov.
Novičar iz avstrijanskih krajev

Iz Dervanja na Štaj. (Kon.) Pervega maja dobi
veljavo na Štajarskem po deželni oblastníi razglašena „postava za družino in za gospodarje", zares zlo potrebna. Da bi le koristila! ker čedalje bolj tožijo posebno kmetje zavolj slabih poslov ali sploh delavcov. Najpervo
da
je potrebno, da kmet ima dobro orodje
9
potem pa
9
ima dobrovoljne, vedne in marljive delavce. Nekdaj
nr
ts>
ospo
darji niso tako tožili čez nezveste in okorne delavce, pa zdaj so tudi večidel sami tega krivi. „Kaki gospodar, taki posli!" Nekdaj so kmetje in sploh gospodarji s posli bolj po človeško ravnali in jih med svoje domaće šteli, tedaj so
tudi bili z manjo plačo zadovoljni. Dan današji marsikter gospodar ima posla le za svojega sužnika, malokdaj
S*
prijazno pogleda ali priljudno nagovori, in poverh mu se slab zaslužek daja. Nekteri, posebno naši nemško cepljeni Go-
• V
ricani v slovenskih goricah se dajajo onikati, roko si polju
bovati in namesto „oče" se dajo
55
gospod
u
ali „her" klicati.
Oj, prazna visokost! Le s keršansko ljubeznijo, z lepim ravnanjem in podučenjem, z dobrim izgledom, in če gospoda privoši poslu pošten zaslužek in mu dovoli nedolžno razveseljevanje, takrat si pridobi njegovo serce, da v sili gré tudi v oginj za-nj, ako bi treba bilo. Na priliko
navado, menda je inde nikjer ni
naj povem le eno zlo slabo
kakor med našimi Slovenjo-Goričani med Pesnico in Ščav-nico. Prosti kmet sicer ne more v jedi zberčen biti in se posebno poleti najbolj s sočivjem nahrani. Naj je ta ali una
jéd, da je le frišno kuhana, bo vsakemu člověku okusna, tečna in zdrava. Al tù imajo razvado, da vodo že čez noč
spravijo in zjutraj si za celi božji den jedí nakuhajo, da postane čez dan neokusna, mrežasta in zoperna, in člověku, kteri je ni navajen, slabo dé. Ni čuda tedaj, da so taki ljudi bolj bledi in parjeni viditi memo sosednih Nemcov. Nasproti je pa tudi res, da bolj pogostoma jedó in več snedó kakor požrešni pastir v jeseni, ki je 9 pečenih ster-žev turšice snedel, da so ga tako napéli, da je čez noč
umerl.
V „Novicahu nismo nič čitali,
da bi bilo več naših
mladih vojakov pri nekem zrusenji Vithalmovega kolizeuma smert storilo. *J Čujte tedaj drugo nesrećo. Kakor smo slije na vuzemsko nedeljo čez 20 ljudi pri sv. Petru
9
šali
od Maribora prepeljaje v Dravi utonilo. Colnič s 30 ose bami pride pri ondašnem mlinu nenavadnemu brodnarju pod zunajno kumpo; dva ulána sta sebe in vsaki še dve ženski v rokah čudovito resila, dva druga so še izvlekli in enega fantiča že na kolesu stojećega komaj poteli; ker ni vidil ljubih staršev, je hotel za njimi skočiti. Naj bi bila žalostna ta prigodba svarilo vsem, kako nevarnoje, ako se preveč ljudi prederzno pritepe na coin in drago življenje izročí
nevarni ladii!
9
9
Ker se nam je pred kratkim kukovica milo oglasila naj dragim „Novicam", da dopis svoj sklenem z veselico zapišem lepo pesem, ktero, ker je napev mičen, radi po-pevamo. Kdor jo je zložil, naj se oglasi; meni pesnik ni
znan. **)
Dominik Colnik, posestnik.
K sreéi je bil pervi hrup veliko vecji kakor nesreća sama; le
eden je bil v smertni nevarnosti.
**) Pesmico glej na uni strani.
Vred.
136
t. m., da je slana v doljnih krajih
Iz Milana na Laskem pise „Triest. Zeit." 25. dan volitve za deržavni zbor; dvé stranki: ena za edinstvo
, kjer je vse drevje že obeh dežel, druga zoper to, napeljujete sedaj vodo na svojr
Vse govori v Parizu od nove znajdbe škočijske-
bolj v evetji, dosti škode naredila, in ker je oparila pervo malin, berstje mur bin ih dreves, je osupnila svilorejce. Tudi iz ga inženirja Allan-a, po kteri bo vprihodnje, ako se po-Gorice slišimo, da ni bila slane brez škode za murbe. polnoma poterdi, elektrika, to je tista moč, ki je v
Iz Labudske doline na Koroškem 24. aprila. *
Zimo smo imeli hudo, snega na kupe. Ozimnina je tù in

posebno pa na dobrih njivah, hudo terpela, podorati jo Imenitna je ta znajdba zato,
tam^
bodo morali. Sadje dobro kaže, hruške in jabelka bodo zlo
blisku ali streli, namesto vodenega sopuha ali sopara
vozove na železnici, barke po morji itd»
bo potem vožnja bolji
ker
kup
>
čeravno se ne more nova znajdba imenovati, ker že
cvetele; da bi jih le slana ne zamorila, ktero imamo sko- pred 20 leti je prof. Jakobi na Nevi v Petrograda rej vsako jutro, zlasti danes zjutraj je bilo belo kakor da barko gonil z električno baterijo, — al cink, ki se za to
bi sneg padel bil.
potřebuje, je predrag. Ako bo po Allanovi znajdbi že
Iz Ljubljane. Prežalostno novico imamo danes po- lez o res namestovalo cink, je pa znajdba neprecenljiva.
vedati. Visoko spoštovani in ljubljeni gosp. stolni prošt dr.	-
Ladinig so v saboto umerli; v poudeljk dopoldne je bil
pogreb; tolika množica ijudí iz vseh stanov je šla za pogrebom , da ne pomnimo že dolgo tolike. Pred pogrebom so v stolni cerkvi, kamor so truplo umerlega gosp. proštapřenesli, bile bilje, po biljah pa so maševali svetli gosp. kne-zo-v" šek
Kukovica

škof

pokopavali pa so Celjski opat precast, gosp. Vodu
Kak lepo vedro se deni!
Ze mladi den pozdravlja nas, Zdaj spati več nam ne pusti, Ker delatmormo, drag je čas
ki so nalaš za tega voljo iz Celja v Ljubljano prišli, Pa v temnem gaji kukovca
?
?
da ste tako dve škofii nepozabljivemu gospodu, ki so bili tudi častni korar lavantinski, poslednjo čast skazale.
Mi tudi mira vec ne da:
Ku, ku, ku, ku, ku, kukovca.
Preljubo sonce shaja že, No gore z žarki že zlati,
5
Naj vsaki le na delo gre Da zajterka ne zamudi, Drugač bo jemu kukovca Le žalostno popevala,
Ku, ku, ku, ku, ku. kukovea
Novičar iz raznih krajev

Vradni časnik Budo-Peštiški na drobno popisuje poto vanje presv. Cesarja in Cesarice po Ogerskem, iz kte
Na hojkovih veršicekih
Vse živo budnih ptić sedí, Kdo ne bi rad poslušal jih, Ker vsaka nas zlo veseli; Med jimi pa le kukovca Najbolje glasno peti zna:
Ku, ku, ku, ku, ku, kukovca.
pm. Hp mn	■ ■
rega potopisa se vidi, da se bota prihodnji pondeljk, 4.dan
t. m. po Donavi v Budo-Pešt pripeljala in okoli 7 tednov, Škerjančeka veseli krič
to je, do 28. rožnika po ogerski deželi potovala. Med brez
Vam serce more probudit':
stevilnimi slovesnostmi, s kterimi bojo Nju Veličanstvi spre
jemali
piše gori imenovani časnik — Ju bo na poti skozi
Se slajše se glasi slavic
V zelenem, gostem gaji skrit Kričeča plaha kukovca
Veliko-Vardajnsko okrajuo cez 20.000 jezdicov (pleme- Pa sploh le eno pesem 'ma
nitasev, mestnjanov in kmetov) v narodni obleki in v vec kerdel razdeljenih spremljalo. — Dunajski časniki pišejo, da
želé dunajsko-terža-
Ku, ku, ku, ku. ku, kukovca.
5 druzb se je že ško železni co kupiti.
ponudilo, ktere
Na bregi tam
pasejo
V dišeči travi ovčice
Po veliki toploti, ki je bila ze Vesele ovčarice so.
?
povsod, je nastopilo poslednje dní preteklega tedna merzlo
vreme; dunajsko
Ki rano
pasejo
okolico je pobelil v saboto celó sneg
Kakor se iz najnovejši hnovic čuje, bi utegnilo sedaj švaj
Zato pa tudi kukovca Jih zgodaj je pozdravljala, Ku. ku. ku. ku. ku. kukovca
carsko-pruske pravde kmali konec biti. —Angležka
vlada hoče z vso silo nad Kitajce udariti; po časniku Vertnar zaliva rožice,
»
r>
več
5
začeti. Ker bojo tedaj prebivavci „nebeškega kraljestva
n
Pajsu bode poslala 20.000 vojakov nad-nje, in po časniku Times" ima vsa armada, kar je je v izhodnih Indijah od-
se podati v Kino in z obsédo otoka Formosa vojsko
77__________________________ob
kratkem obraćali pozornost svetá na-se, bomo v našem listu to deželo in nje stanovnike pri pervi priiožnosti nekoliko po-
Knez Danilo je Pariz zapustil in se na Du naj odkodar se bo čez Terst in Kotar domu v Cerno-
ki že razcvetajo lepo, Sej so za pridne deklice,
Da z jimi se opletajo, In jim je tudi kukovca Ze rano peť pomagala:
Ku. ku. ku. ku, ku, kukovca.

Pri sosedu se že kadí
Tam přišel bode dnes oráč, Oběda naj se veselí,
Saj perhkih bo dobil pogaé, Al le še jemu kukovca Veselo je popevala
Ku, ku. ku, ku, ku, kukovca.
Družina davno vstala je,
Oprav'la skerbno vso živad.
Zato naj hitro k mizi gré,
No zajterk se joj more dať,
Tam zvunaj pa le kukovca
Pred oknom je prepevala: Ku, ku. ku, ku, ku, kukovca
Kde miř no složnost je,
Pravica no pobožnost še, Tam tudi Bog svoj blagor dá,
Veselo napreduje vse, Al tam se tudi kukovca Bo vselej rada glasila:
Ku, ku. ku. ku, ku, kukovca.
Kdo cisto, mirno vest ima, Z nami rad popéval bo, Ker kratko tukaj smo domá,
Zato se zdaj veselimo; Odišla bo tudi kukovca Ne bo nam več popevala : Ku, ku, ku, ku, ku, kukovca
pisali, podal

Pogovori vredništva. Gosp, J. V. v O.: Hvale vreden je
Vaš namen spraviti na dan rastlinoznanstvo. in ker iz serca
želimo, da bi doveršili kar ste lepo sklenili, Vam bomo radi v pomoč
kolikor moremo. Po „Novicah" pa naberati
slov. rastl. imen na raz
goro vernil. Govori se, da jo je v Parizu precej dobro
opravil in da mu je cesar Napoleon zato dober, kar je po	e ,atinske< bi Wla predolga t in tudi ne dosti zanesljiva.
nasvetu avstnjanske vlade V tursko-rusovskl vojski SVOJ na- Svetujemo Vam tedaj krajšo in gotovšo. Znano nam je, da gosp. faj-rod berzdal, da ni vnel na Turškem še večjih homatij; s mošter J. Medved so spisali celo knižieo slov. in lat. imen rastlin-
skih, ktero rabijo sedaj gosp. fajmošter Zalokar za svoj slovnik;
tem pa se je zaměřil rusovski vladi. Za to
zamero ga
pa
bočete francozka in angležka vlada odškodovati in ga na skerbi imeti pri turškem sultanu; sliši se tedaj, da prihodnji mesec se bojo trije glavarji osmerih najimenitniših
tudi v rokopisu gosp. A. Fleišman-a je velika nabirka rastl. imen kakor menda tudi v naberki gosp. D. Dežmana. Vsi ti gospodje
pa še morebiti drugi drugod, ki nam niso znani
kritično naberajo
že mnogo let imena in imajo tolike zaklade, ki bi jih od drugih
plemeu iz Cernogore v Carigrad podali, da se boj O tam straní po „Novicah4'menda nabrati ne mogli. Namesto tedaj po ma nadalje pogovorili o zadevah svoje dežele. Rodovina Pe- lem in — kakor smo rekli — nezanesljivo nabirati besede, je bolje
j
trovičev bo v kakih 14 dneh Kotar in morebiti tudi Dal
macijo zapustila. Iz Dunaja pa se piše
?
da
v začudenje
vseh diplomatov
je unidan rusovska vlada po svojem
daje
porocniku na Dunaji avstrijanski vladi vediti dala, zastran Cernogore ž njo popoinoma edinih misel. * Politi-karji hočejo vediti, da knez Danilo ne stojí več pod krilom rusovske vlade, ktera bi rada vidila, da bi se knez odpo-vedal vladíi. — V Moldavi in V lahi i bojo 21. rožnika
da se naravnost obernete do omenjenih zaklad o v. Tudi v gosp. dr. Wurzbachovem knigopisji, ktero omenuje današnji „Slov. po-potnik", nahajamo med slovenskimi, leta 1853 in 1854 izdanimi bu-vami knižieo pod naslovom: „Cvetna slovenska44 od Reussa. Nam je sicer ta knižica popoinoma neznana, pa ker stoji v omenjenem imeniku, mora gotovo tudi biti na svetlem. — Zeljo za dopis, iz Vel. Vam bomo radi spolnili; le prosimo nas takrat opomniti.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez BleiweiS.
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik