Duševna kultura na Kavkazu. Po raznih virih in lastnom opazovanju sestavil Ljudevit Stiasny. (Dalje.) Muzej sem obiskal z nekim Poljakom, s katerim sva se seznanila v vlaku, peljaje se iz Batuma v Tiflis. Ko stopiva s Poljakom v zoologični oddelek, odskoči zadnji ves prestrašen. Pri vratih je bil narareč nabasan tiger, ki ravno s taco pobija neko žival. Bil je izborno narejen, kakor da bi bil živ, posebno ker so tla in stena predstavljala lenkoransko pokrajino, kjer se še dandanes dobi tiger. — Stari napisi so bili latinski, nekateri pa tudi ruski ali celo nemški, ker je bil direktor dr. Rade Nemec. Novejši so vendar ruski ali pa tudi latinski. Takisto zanimiv je etnografični oddelek. Mnogoštevilne skupine prirodne velikosti nara kažejo narodne noše vseh v Kavkazu živečih rodov, med tera ko nara lesena miniaturna poslopja predočujejo njihove hiše in orodja. Njihovo vsakdanje življenje in zabave narn pa zopet kažejo razne skupine, n. pr. Gruzinci plešejo lezginko itd. Prijatelj prirode, starinar, lajik in sttokovnjak — vsak se vrača zadovoljen iz muzeja. Tu so velikolepne galerije slik z velikimi freskami, n. p. vklenjeni Prometej, Noe, sadeč vinsko trto, prihod Argonavtov, Jazon in Medeja, skupina Amazonk itd., torej scene iz kavkaškega življenja. Tudi nekatere dekorativne skupine so izdelane izborno (osobito močvirje v lenkoranskem okraju). Obiskovalcev *_a dan v muzeju ni bilo veliko. Med drugimi so bile tudi 4 Američanke, namreč tri gospice z guvernanto. V Ameriki je namreč običajno, da mlade gospice iz boljših krogov dovršijo svoje izobrazovanje s popotovanjem v Evropo. Nekatere pri tem pridejo celo v Kavkaz. Ker niso znale brati cirilice, a sluge v muzeju niso razumeli ne angleški ne francoski, sem jim raztolmačil jaz nekatere skupine. Guvernanta je namreč bila menda Nemka, ker je govorila gladko nemščino, a druge Američanke so komaj nemško razumele. Za tem muzejem je zelo 7animiv tudi vojno-zgodovinski, v katerem so zbrane razne trofeje, podobe itd. iz kavkaških vojn, ki pa za občinstvo ni otvorjen. Najbolj zanimiva je reliefna karta vsega kavkaškega gorovja. Muzej je pokrit s steklom, a na fasadi, ki je okrašena z vojnim orodjein, so na 10 metalnih ploščah zapisani z zlatimi črkami največji vojni uspehi. Razen teh dveh muzejev je tu še rnuzej in zavod za svilorejo. V zavodu so praktični in teoretični tečaji za narodne učitelje, zato se pa tudi že pečajo s svilorejo na Kavkazu v 1500 krajih. Razen tega se pečajo na tem zavodu tudi z bučelarstvom, ribarstvom i. dr. V Tiflisu je tudi državno gledališče, ki je bilo dokončano 1. 1896., ker je staro 1. 1894. pogorelo. Sezidano je v mavritanskem slogu ter prekosi vsa druga ruska gleda- lišea razen odeškega. V njem goje opero in dramo. Razen tega gledališča je drugo gledališče zemeljske banke, ki goji dramo in opereto. Predstave so v prvem samo v ruskem, a v drugem časih tudi v gruzinskem ali v armenskem jeziku. Poleti so gledališča zaprta, a predstave se vrše v nekaterih vrtovih. Tudi je tu cirkus. Kakor v drugih mestih je tudi tu klubno življenje zelo razvito. V klubih prirejajo pozimi gledališke predstave, koncerte in druge zabave. Naročeni so na mnogo časopisov ter imajo bogate knjižnice. Nekaj posebnega je v Tiflisu tudi botaniški vrt, ki ima črez 3000 rastlin. V izobrazbo služijo mestu tri moške in tri ženske gimnazije, dverealki, učiteljski institut, kadetski zavod, 2 plemiška zavoda, šola za zemljemerce in uradnike železnic, 2 višja dekliška zavoda, zdravniška šola, dve semenišči, godbena, risarska, poljedelska šola, zavod za slepe, šola tifliškega društva učiteljic, nekoliko meščanskih, zasebnih začetnih šol itd. (Dalje.)