iiiiiimmkfmiifimiissimmmtfstmsiisinmiiiHimn rimffiumtmimiiiiiiiiiiiMffitimiiuiiiiiimiiiuiinii Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj Se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold.in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. imiiiiHitimiiiiiiiijiiiiiiiiisiiiiismiiiiiuimimcmiii Stasilo koroških Slouenceo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. iiiiiiimiiiiuiiiniiimmiimimumiiimimimuimii Leto XXXIII.________________Celovec, 8. septembra 1914._________________ St 58. Novi papež Benedikt XV. »Habemus Papaia I« V četrtek dopoludne so se po konklavu 3 dni kardinali zedinili za novega papeža. Izvoljenec mora dobiti dvetretjinsko večino glasov vseh navzočih kardinalov. Izbrali so izmed sebe moža, ki je bil šele to pomlad meseca majnika sprejet v njihov zbor, bolonjskega nadškofa kardinala Giacomo (Jakoba) Della Chiesa. Novi papež si je nadel ime Benedikta XV., pač spominjajoč se slavnega Bolonjca in prednika na bolonjski škofijski stolici, Benedikta XIV. (1740—1758). Kakor trepet je prevzel čakajočo množico na trgu Petra, ko se je visoko gori na loži sv. cerkve sv. Petra odprlo veliko okno. Služabniki so pregrnili balkon z mogočno, z zlatom vezeno rdečo preprogo. Čez nekaj časa se je prikazal klerik s križem, vrsta klerikov in nazadnje kardinal v ornatu. Kardinal je stopil na kraj balkona in zaklical: »Oznanjamo vam veliko veselje: habemus Papam, imamo papeža, Eminenco Jakoba Della Chiesa, ki si je nadel ime — Benedikt XV.« Pri tej priči so zazvonili zvonovi sv. Petra in kmalu nato je zazvonilo po vseh tristopetdesetih cerkvah večnega mesta in oznanjalo vsem, da ima Cerkev zopet vidnega poglavarja. Kdor še ni bil na trgu sv. Petra, je sedaj hitel tja. Kakor na pisanem travniku, če veter potegne čez visoko travo, je vse zamigljalo na trgu svetega Petra. Vse je hitelo v cerkev, da vidi sv. Očeta in prejme njegov prvi blagoslov. Navada je namreč, da dà novoizvoljeni papež blagoslov z lože sv. Petra. Neizmerno veselje je zaorilo z glasnimi klici, ko se je prikazal v papeški obleki z belo čepico na glavi novi papež. Ko so klici potihnili, je vse padlo na kolena in Benedikt XV. je raztegnil roke ter dal svoj prvi papeški blagoslov — urbi et orbi, Rimu in vsemu krščanskemu svetu. Benedictus, qui venit in nomine Domini! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Poročila iz vojne. III. ARMADNI ZBOR ZMAGUJE. — RENNENKAMPF UJET? Pod tem naslovom objavlja »Grazer Volksblatt« z dne 3. septembra sledeče cenzurirano poročilo: »Mrzlična napetost med našim prebivalstvom, ki od minute na minuto pričakuje zmagoslavnih oficielnib poročil, je dosegla vrhunec. Najrazličnejše vesti so se pojavljale danes. Na podlagi informacij na avtoritativnem mestu moremo pribiti, da je naš tretji kor imel sicer precejšnje izgube, da pa je svojo nalogo sijajno rešil. Upajmo, da kmalu izvemo za vzrok, zakaj da je oficielno poročevanje zadnjih 24 ur popolnoma nehalo. Tukaj je bila razširjena vest, da je Dunaj v zastavah. To poročilo se ne potrjuje. Od nekega z gališkega bojišča v Gradec došlega ranjenega oficirja smo prejeli sledeče poročilo: 3. armadni zbor se je boril z neprimerno hrabrostjo. V zadnjih dneh se je bojeval z 12. armadnim zborom, katerima obema se je posrečilo, nasproti stoječe močnejše čete odločilno premagati. Od privatne resne strani smo izvedeli: Pri zasledovanju sovražnika je bilo veliko vjetih, med njimi poveljujoči general R enne n kam pf s celim svojim štabom. Generala Rennenkampfa so spravili v Lvov, odkoder je bil eskortiran — ne ve se kam —- naprej. Zmaga naših se danes smatra že lahko kot gotova. Na drugem mestu objavlja isti list sledeče cenzurirano poročilo: O bojih tretjega kora smo prejeli od nekega prijatelja našega lista, ki je bil v teh bojih, sledeče pismo z dne 28. avgusta; Kar smo doživeli 26. avgusta, to ne bo imelo primere v vojni zgodovini. Po tridnevnem maršu s kratkimi presledki smo zadeli na sovražnika, ki je bil postavljen v fronti 70 do 80 km. Ves naš kor se je razvrstil v »Schvvurmlinie« in začel streljati ob 8. uri dopoldne, kar je trajalo do noči. Sovražna artiljerija je streljala zelo dobro, ponajveč šrapnele. Ruska infan- terija (pešci) se je obnašala zelo bojazljivo. Naše izgube niso male. Pri prvem napadu smo jih vjeli 500, med njimi tri častnike. Popoldne sem dobil povelje za prodiranje, stal sem sredi šrapnelnega ognja. 50 m pred menoj se je razpočil šrapnel, ki je bil pomešan s peskom in ni napravil škode. Vse vasi v celi okolici so Rusi zažgali. Neki ruski aeroplan smo z uspehom obstreljevali. Reis-hofer leži ranjen v Lvovu. Mi se umikamo, da naredimo prostor koru, ki je na pohodu kot nadomestilo. (Besed o posameznostih iz vojaških ozirov ne moremo objaviti.) XXX Z JUŽNEGA BOJIŠČA. Zavratno vojskovanje Srbov. Dopisnik »Reichsposte« poroča iz ... . »O zavratnem bojevanju Srbov pripoveduje zdravnik dr. Szekely iz Budimpešte z bojišča: Pred nedavnim smo bili v nekem boju odzadi obstreljevani in sicer prav hudo. Ozirali zrno se, kje da bi bil sovražnik. Noben gozd za nami, nobenega drugega kritja in vendar poka strel za strelom in žal ponajveč ne zaman. Zdelo se nam je, kakor da bi kroglje prihajale iz zemlje. Tečemo čez polje in v. resnici: Strelci so četaši, med njimi otroci pod 12. leti. Ukopani so takore-koč, kakor kleti so te luknje, poševno prikrojene tlom, pokrite s travnato zemljo, le z odprtino za pvtfško in opazovanje. Da so bile te luknje pripravljene za čakanje, je pričalo to, da smo v zadnjih jamah našli jedila. Zato je bilo toliko ranjenih, ki so bili zadeti v noge. V drugem slučaju se je udalo kakih sto mož, ki so vrgli puške k nam. Ko pa so hoteli naši vzeti te ujetnike v svojo sredo, je vsak izmed njih iztrgal bombo iz krušne vreče in jo vrgel med naše vojake. Da potem med temi zavratnimi morilci ni bilo več nobenega ujetnika, je razumljivo. »Rdečega križa« Srbi čisto nič ne rešpekti-ralo. V nedeljo so obstreljevale sovražne baterije za bolnišnico pripravljeno in z »Rdečim križem« zaznamovano topničarsko vojašnico z zažigalnimi granatami. Bolnišnica je popolnoma pogorela. Podlistek. S srbskega boffšča. Bitka pri Kamenici, v bližini Valjeva. Zagrebški dopisnik lista »Grazer Volksblatt« je govoril z nekim ranjencem, ki se je bil udeležil bitke pri Kamenici. Ranjenec mu je pripovedoval sledeče: 12. avgusta ob 10. uri dopoldne smo prestopili srbsko mejo. že v začetku moram omeniti, da je vojna, ki jo vodijo Srbi, prava, pravcata gerii j a-vojna. Sprejeti smo bili zato tudi takoj od komitašev in oboroženih kmetov. Ti vojniki streljajo iz stanovanj in drugih skrivališč. Zelo spretni so, kajti navadno takoj zginejo kot kafra, preden se jim človek približa. Poskrijejo se, kjer je že, ali v grmičevju ali pa po koruznih poljih. Pripominjam, da je srbska dežela zelo rodovitna in da čisto nič ne zaostaja za našo Slavonijo. KorUza je tako visoka, da se iz nje ne vidi niti jezdeca, samo drevje je polno, da se kar šibi. Hiše so vse čedne, prilično take, kakor po naših malih mestih in trgih. 12. in 13. avgusta smo se pomikali proti južni strani, 14. avgusta pa je bila bitka. Ložnico ' smo pustili v plamenu. Gorelo je vsepovsod, ogenj so zanetili naši težki topovi. Korakali smo naprej ter bili vedno vznemirjani po četaših, katerim so pomagali kmetje, ki niso bili poklicani pod orožje, ženske in otroci. Dne 15. avgusta jias je zajela strašna nevihta. Trudni, zmučeni in do kože premočeni smo dospeli do Jerebica planine, katere edini vrh je Vrdarica, kjer se je razvil boj, v katerem sem bil ranjen jaz. Vrdarica je približno 222 metrov visoka. Od tu je lep razgled na Kamenico. Na pobočju Kamenice so bile napravljene utrdbe od regularne vojske. Na vrhu je bila postavljena artiljerija, tudi dobro utrjena. Dominirala je vso okolico in tudi naše čete lahko zadela. Pripominjam to, da se lažje umeje, v kako kislo jabolko smo morali ugrizniti. Tudi ni smeti prezreti dejstva, da se Srbi vedno postavijo na dobro pokrite pozicije. Navadno se ne vidi niti moštva, niti topov; šele vzdigujoči se dim in plamen izdasta sovražnica. Srbske utrdbe so vseskozi moderno napravljene in odgovarjajo svojemu smotru, kakor je tudi o srbskem vojaku treba pripoznati, da nam je istoveten sovražnik. No in prišlo je do spopada. Napad za napadom, krepko nas je podpirala naša artiljerija. Srbska se ž njo ne more meriti, dasi je treba priznati, da | zasluži tudi srbska, kar se dostaje dela in materiala vse priznanje in da je ni smeti podcenjevati. Naj omenim tu posebno našo gorsko artiljerijo, ki je do skrajnosti hrabra, nje moštvo, pravi sinovi gora, je gibčno, zmožno, oprezno kot mačke, svoje topove nosi na rokah kot mala deteta. Utrdbo za utrdbo smo si osvojevali, a mene je pač tu dohitelo par zrn šrapnela, ranjen sem bil na levem ušesu in na več mestih leve strani telesa. Kaj naj povem o izgubah? Na obeh straneh se je delalo morilno — temu pa odgovarjajo tudi obojestranske izgube. Srbski častniki se ne vdajo nikoli, vsak se rajši umori sam, ali pa postrele drug drugega, Srbi bojujejo obupen boj. Znajo, da gre za biti ali ne biti. Zato bo pa tudi v tej vojni srbsko bojišče prepojeno s krvjo, vojna bo tu najhujša, kajti sovražnik se ne bori tako hrabro vsled svoje še precej nepokvarjene, zato krepke, naravne sile, temveč podpira ga, in to zelo izdatno, tudi obup. Ponoči sem opažal in prisluškoval glasove srbskih piščali, glas jim je enak onemu nočnih ptičev, s temi piščalkami si dajejo znamenja. Tudi obleka srbskih vojakov je zelo praktična, barve je take kot zemlja in ker so vojaki navadno tudi v obraz zagoreli, jih od tal ni možno razločevati. Neki sanitetni narednik (feldvebel) je obvézaì nekega ranjenega Srba in ko se je narednik nagnil k drugemu ranjencu, mu je sunil Srb, na katerem je ravnokar opravil samaritsko delo, puško ob strani v hrbet. V tukajšnji bolnišnici leži trinajstletno, zelo lepo dekle, ki je hudo ranjeno. S ponosom izjavlja, da je najmanj 10 bomb z uspehom vrala, zdaj pa jo naj le umorijo ...« Pohvala naših jugoslovanskih polkov. Dunaj, 1. septembra. (Kor. urad) C. in kr vojno ministrstvo je dobilo sledeče brzojavno naznanilo: Z ozirom na neugodne sodbe o bodočem zadržanju naših _ vojakov jugoslovanskih narodnosti, ki so jih širili inozemski časopisi, me navdaja s posebnim zadoščenjem, da morem opozarjati na vzorno zadržanje pred sovražnikom, na čine sijajne hrabrosti in vrlosti, ki sta jih doprinesla oba dalmatinska polka »Krat von La-cy« št. 22 in deželni domobrambni pešpolk v Gružr št. 37. — Wurm. Ruske čete za Srbijo. Vojni poročevalski stan, 31. avg. (Brzojavka »Slovenčevega« vojnega poročevalca) Poroča se, da so baje ob izlivu Donave pripravljene Ruske čete in municijski transporti za Srbijo. XXX Z RUSKEGA BOJIŠČA. Sin poslanca barona Solymossyja na bojišču padel. Budimpešta, 2. (Kor.) Državni poslanec baron Solymossy je dobil uradno poročilo, da je njegov sin, zadet od dveh krogelj, na niškem bojišču umrl junaške smrti. On je pravnuk generala Arturja Churchilla. Število vjetih Rusov. Budimpešta, 2 .(Kor.) »Budapester Kor-respondenz« javlja, da je število Busov, ki so jih vjele naše čete, večje, kakor se je domnevalo v začetku. Samo na Ogrskem jih je že 8500. Dva polkovnika padla. Dunaj, 1. sept. Polkovnik Reichenberg, 94. polka, in polkovnik Jožef Zantl pl. Bunnberg sta padla. XXX Z NEMŠKO - BELGIJSKO - FRANCOSKEGA BOJIŠČA. Pariz, 1. septembra. (Koresp. urad.) Uradni koimunike, izdan ob 11. uri ponoči, pravi: 1. Vsled nadaljevanja obkoljevalnega gibanja Nemcev in da se izognemo kaki odločilni akciji, ki bi zamogla izvršiti le pod neugodnimi razmerami, so se naše čete na našem levem krilu umaknile deloma proti jugu, deloma proti jugovzhodu. Akcija, ki smo jo napravili v okolici Rethela, je omogočila, da se je sovražnik ustavil. — 2. V cen-trumu in na našem desnem krilu med Lota-ringijo in Vogezi je položaj neizpremenjen. Nemški aeroplan nad Parizom. Pariz, 1. septembra. (Koresp. urad.) (»Agence Havas« preko Rima.) Proti 6. uri zvečer se je pojavil neki nemški aeroplan nad Parizom in je vrgel dve bombi. Ena teh je eksplodirala na Hanoverski cesti v bližini Avenue del’ Opera in je provzročila malo škodo. Druga pa je padla, ne da bi eksplodirala, v Bul Mail na streho neke štirinadstropne hiše, ki jo je prodrla, ne da bi provzročila znatne škode. Bombo so našli v neki izbi najvišjega nadstropja. Bomba je stožičasta in je 8 cm velika. Pariz, 1. septembra. (Koresp. urad.) »Agence Havas« poroča: Francozi so organizirali eskadriljo z mitraljezami oboroženih in z oklopi obdanih aeroplanov, ki bodo lovili nad Parizom se pojavljajoče nemške aeroplane. Neki nemški aeroplan je vrgel zopet bombo na štirih točkah Pariza. London, 2. septembra. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Pariza z dne 1. avgusta ob 7. uri 30 minut zvečer: Nad Pori-zom se je zopet pojavil nemški zrakoplov, ki je spustil dve bombi. Zrakoplov je bil obstreljevan, a brezuspešno. XXX Francoski poraz med Reimsom in Verdunom. B e r o 1 i n , 2. septembra. (Kor. urad.) Veliki generalni štab javlja: Srednja ar- madna skupina francoska, okoli 10 armadnih zborov, je bila včeraj med Reimsom in Verdunom vržena nazaj. Zasledovanje se nadaljuje. Francosko prodiranje iz Verduna je bilo odbito. Nemški cesar se je nahajal tekom bitke pri armadi prestolonaslednika in je ostal celo noč med četami. — Pl. Stein. Trdnjava Givet padla. B e r o 1 i n , 2. septembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča z današnjim dnem uradno: Trdnjava Givet je dne 31. avgusta padla. (Givet je južno od Namurja ob beigli sko-francoski meji.) Francoska vlada se preseli v Bordeaux. Rim, 2. septembra. (Kor. u,rad.) »Giornale d’Italia« poroča iz Marseilla: Glasom zanesljivih poročil iz Pariza se bo francoska vlada tekom par dni, morda že jutri, preselila v Bordeaux. Dogodki v mestu Lowen. B e r o 1 i n , 2. septembra. (Kor. urad.) »Berliner Tagblatt« prinaša poročilo, ki je izšlo v listu »Nieuwe Rotterdamscher Cou-rant« o pravih dogodkih v mestu Lowen sledeče: V torek okoli 11. uri zvečer, ko je bilo mesto zasedeno po prilično majhnem številu domobrancev in rednih vojakov in so se pomikale skozi mesto dolge vrste provianta in municije, se je kar naenkrat iz neke hiše, ki se nahaja nasproti kolodvora, kjer stanuje mestni poveljnik in pa štab, streljalo. Kmalu nato se je streljalo tudi iz sosednih hiš. In začelo se je nato streljati od hiše do hiše, od ulice do ulice. Veliko vojakov je bilo ubitih, še več ranjenih. Konji trenskih voz so bili ubiti ali so se odtrgali in zbežali. Jasno je bilo videti tudi strele strojne puške v ogledalnih oknih kolodvora. Preiskava je dognala, da je bila strojna puška nastavljena v tretjem nadstropju nekega nasproti stoječega hotela. XXX V VOJSKI RANJENI. Hudo poškodovan dragonski ritmojster. Dunaj, 1. sept. Ritmojster pri dragonskem polku št. 6 Hugo princ pl. Thurn in Taxis, je danes došel sem s severnega bojišča. Je hudo ranjen na roki (s šrapnelom). Ranjeni in bolni oficirji 3. kora . Korespondenca Wilhelm poroča, da so med ranjenimi častniki, ki so dospeli na Dunaj v nedeljo, 30. avg., sledeči častniki 3. kora: Major Karol Schneider, bos. pešp. št. 2, (strel nad gležnjem); kadetni aspirant Franc Franz, pešpolk št. 87 (strel s šrapnelom na desnem podlaktu); polkovnik Adolf baron pl. Stillfried in Rathenitz, pešp. št. 17 (šrapnelov strel na desnem podlaktu); polkovni adjutant stotnik Tomaž Klimann, pešp. št. 17 (zlomljena noga); rezervni poročnik Jos. Rapoc, pešp. št. 97 (strel v roko); nadporočnik Maksimilijan Schober, lovski batalj. št. 9 (strel v desno bedro) ; praporščak Rudolf Muller, pešp. št. 97 (strel pri križni kosti); poročnik dr. Fric Kuckmann, polj. top. polk št. 7 (rana, razpoklina na. desnem stegnu) ; stotnik Henrik pl. Obereig-ner, pešp. št. 17 (strel s šrapnelom na obe roki); enoletni prostovoljec Walter Peneke, polj. havb. polk št. 3 (šrapnelov strel na vratu in rami); kadet Pavel Mandl, polj. havb. polk št. 3 (šrapnelov strel na vratu); enoletni proštov. Hugon Trapper; 3. domobr. pešp. (Gradec) (strel v stegno) ; enoletni prostovoljec Franc Rohrberger, 3. domobr. pešpolk (bolan); poročnik Franc Hananka, lovski batalj. št. 5 (strel, v stegno); poročnik Miha Jungert, pešp. št. 27 (bolan); praporščak Henrik Matterleitner, pešp. št. 17 (bolan); stotnik domobr. pešp. 4 Evg. Bregant (strel v levi nadlaket) ; stotnik lov. bat. št. 4, Alarich Sternat (pretegnjeni desni krak). Celovški listi poročajo: »Od vzhodnoga-liškega bojišča se je že več Celovčanov vrnilo, deloma lahko, deloma težko ranjenih, ki se nahajajo tukaj v privatni postrežbi. Med njimi je svetovni mojster v drsanju g. Tomaž B o h r e r, ki je šel k vojakom kot praporščak v r. k 9. topu. p., padel, ker je bil pod njim zadet od granate njegov konj ter je prišel pod uprežene konje; pri tem je dobil hude rane na oprsju, si zlomil rebra in začel na pljučah krvaveti. Najprej je prišel v vojni lazaret (bolnišnico), ki pa jo je neki vojaški oddelek napadel in za- žgal, pri čemur so se odigrali prizori naravnost grozne grdobije nečloveške azijatske tolpe, ki so vse, kar so dosegle, celo zdravnike in ranjence pomorile in hudo ranjene pometale v ogenj! G. Bohrerju se je še posrečilo pravočasno uiti«. — Nadalje so se vrnili z bojišča: Mestni zdravnik dr. Schenn (strel v meče), enoletni prostovoljec 7 pešp. Hans Swoboda in nadporočnik Karol Powalatz 4. domobr. pešpolka. Ranjen leži v bolnišnici, kakor nam poroča, g. Ivan Weber, korp. 27 pešp., uradnik podružnice ljublj. kreditne banke v Celovcu (dva strela v meče desne noge). V Celovec je došel tudi stotnik Leop. Ruža od 4. domobr. pešp. (šrapnelov strel na roki) ter nadporočnik Jožef Zechner od 4. domobr. pešp. (lahko ranjen). V 9. seznamku izgub se nahajajo tale slovenska imena: Posavec Anton, korporal, ulanski polk št. 5, hudo ranjen, strel skoz roko in v meso v hrbtu; Romanch A., inf. 4. pešp., ranjen; Rudi M., inf. pešp. 52; Smola F., inf., pešp. 18, mrtev; Soos St., inf, pešp. št. 52. V bitki pri Ložnici ranjen Slovenec. Bitke pri Ložnici se je udeležil kot rezervni častnik tudi sodnik v Ložu, dr. Ivan L i -k a r. V boju dne 15. avgusta je bil ranjen in sicer mu je šrapnel razbil levo roko. Dr. Likarja so prepeljali v Zagreb, kjer leži sedaj v domobranski bolnici, soba 48. Rana je težka. Zdravljenje bo trajalo 3 do 4 mesece. Dr. Likar ostane še približno en mesec v bolnici v Zagrebu, potem ga pa prepeljejo v Ljubljano. Za časa vojske — treznost. Ne kuhati žganjaI Sadje sušiti! Slovenci! Rojaki! V dnevih krvave vojske naj vsepovsod med nami vlada sveta treznost! Resni čas vojske je posebno neprimeren za razveseljevanje in zapravljanje. Za razveseljevanje ni povoda, ko je povsod tolika žalosti; istotako ne za zapravljanje, ko preti po mnogih krajih pomanjkanje in draginja, če ne celo lakota. Na vseh straneh je dosti kričečih potreb; in kdor ima preveč denarja, naj pomaga siromakom, ranjencem, vdovam in sirotam. Pivski izgredi bi bili v času vojske dvakrat obsodbe vredni. Po krščanskem naziranju se smatra vojska po pravici za šibo božjo, ki ima namen, odvrniti ljudstvo od greha, poželjivo-sti, razuzdanosti in ga obrniti na pot pokore, samezataje, skromnosti, rednega življenja. Ni dvoma, da ima ravno pijančevanje velik delež pri splošni razuzdanosti našega časa. To je zakrivilo nešteto grehov in izzivalo jezo božjo. Zato je treba, da potolažimo razsarjenega Boga s tem, da z zmernostjo in zdržnostjo izravnamo to, kar smo zagrešili z nezmernostjo. Posebno naj se domovina naša odpove nesrečnemu žganju, ki jo uničuje. In sicer žganju v vsaki obliki! Ravno nastopa jesen in ljudje bodo imeli veliko sadja. V nič manj kot 13.000 kotlih se je samo na Kranjskem pretvarjal ta dar božji, sadje, v strupeno žganje. Tega nesmiselnega, potratnega, pregrešnega gospodarstva mora biti konec! Nikdar pa ni bilo bolj potrebno, sadje rabiti bolj pametno in koristno, kakor sedaj v času vojske. Ne ve se, kako dolgo bo vojska trajala, in če ne bo nastalo pomanjkanje živil. V teh časih zdrava živila, kakor je sadje, preivarjaii v sirup, je vnebovpijo-ča neumnost. Vrniti se moramo k prejšnji boljši uporabi sadja! Ljudje naj sadje suše! To jim pridigujemo že nekaj časa. A letos se mora to v resnici začeti. Žal, da so sušilnice nove vrste pri nas še tako malo poznane in razširjene. Za letos si morajo ljudje pomagati kakor pač znajo. V kratkem pa se mora jeti vpeljavati nov moderni način sušenja. Opozarjamo, da letos ne bo sliv iz Srbi* je in najbrž tudi ne iz Bosne in Slavonije, da bi se moglo zadostiti potrebam zahodne in severne Avstrije, kaj šele Nemčije! Ljudje naj torej suše slive in češplje doma! Zalegle jim bodo za jed in lahko jih bodo tudi prodali. Suh denar spravlja, kdor skrbno in pridno suši slive in češplje. Povsod in ob vseh prilikah naj bi se letos posebno ljudje svarili pred pretvarje- njem sadja v alkohol in naj se jim priporoča sušenje sadja. Sicer pa ne samo žganja, ampak vsake vrste čezmernega pijančevanja bodi v teh resnih časih konec! Če že sicer, naj velja posebno zdaj vsako preobilno popivanje za sramotno! Vojska In moda. Boj nedostojnosii in norosti l Sedanji skrajno resni čas pač ni primeren za razkazovanje ničemurnosti. Po več mestih so dame že sklenile boj nori in las-civni sedanji modi. V Parizu so že izžvižga-vali preveč našemljene ženske. V resnici: V teh dneh, ko milijoni na bojnem polju prestajajo nepopisne težave in smrtne bolečine, drugi milijoni pa doma tu-gujejo v skrbi za življenje svojih dragih, v teh časih, ko na tisoče ranjencev ječi po bolnišnicah, ko preti pomanjkanje, draginja in morda lakota, — v teh časih misliti samo na lepotičenje in šopirjenje, to razodeva veliko brezčutnost, pomanjkanje takta, veliko duševno plitvost. Bodimo odkriti — kaj bi se bali resnico govoriti! -- sedanja ženska moda presega že vse meje pameti in dostojnosti. To razkazovanje mesa po ulicah se mora vsakemu dostojnemu človeku gabiti. Skrajno ostudno so oblečene tudi male deklice. To je prav prefrigano preračuni eno na najnižje človeške instinkte. In ta nenravnost se šopiri oblastno po ulicah, pa še nikdo ne sme temu ugovarjati — v imenu olike seveda! Toda zdaj ne bomo več molčali in ne priznavali nikakega privilegija nedostojnosti. Olika se ne kaže niti v kratkih krilih, niti v meter dolgih peresih, niti v golih plečih, ampak v izobrazbi duha in še bolj v žlahtnosti srca, v plemenitem čuvstvovanju. Kdor ima denarja preveč, v teh časih lahko pokaže svojo nobleso; potreb je na vseh krajih obilo... Ni dvoma, da je silna vojska, ki se zdaj bije med narodi, glasen klic božji k pameti, preprostosti, skromnosti, poštenju. Tega resnega klica ne smemo preslišati! Zato se obračamo do vsega čislanega ženstva s prošnjo, naj uvažuje resnost časa in naj dela na to, da se norim in nedostojnim izrodkom pariške (!) mode napravi konec in vpelje pametna in dostojna noša. Odbor pametnih. Seznam izgub. O naših huzarjih poroča uradna »Kla-genfurter Zeitung« z dne 4. t. m.: Od 31. m. hi. se privatno poroča: Dosedaj smo izgubili šele tri podčastnike in šest huzarjev, žal tudi poročnika Jager j a s celo četo (Zug), ki je bila napadena pri napajanju: Deset dni sem nihče o njej ne ve ničesar. 10. seznam izgub vsebuje 1180 imen, med temi 154 oficirjev. Število mrtvih je 224 mož in 45 oficirjev; največ je trpel pešpolk št. 44 (Budimpešta) in pešpolk št. 86 (Szabad-ka). Razen tega so udeleženi še pešpolki št. 4, 5, 6, 8, 12, 22, 24, 25, 34, 38, 49, 50, 51, 61, 63, 64, 66, 68, 69, 70, 72, 74, 84, 86, 94, 102; gra-ničarske lovske kompanije 4, 6; domobranski pešpolk 37; poljski topničarski polki 1, 10, 11, 27, 38; trdnjavski top. bat. 10, dragonska polka 2, 14, ulanska polka 4, 7, huzarski polk 8, ogrski huzarski polk 7, ogrski čmo-vojni oddelek III/2. —^ Od tretjega ko-ranisovtej listi. Pač je med imeni tudi več slovenskih, najbrž imena ogrski Slovencev. Dnefiie novice in dopisi. Gospodarska deželna pomožna pisarna. Na podlagi odloka notranjega ministrstva z dne 10. avgusta 1914 se je sestavil gospodarski deželni pomožni komité za privatne zadeve vpoklicanih. Za predsednika je bil določen g. dvorni svetnik Mayrhofer pl. Grrùnbùhe 1. Sedež pisarne je v uradnih Prostorih c. kr. deželne komisije za agrarič-he operacije v Celovcu, Novi trg št. 1, drugo nadstropje, telefon št. 101. Kako je naslovljati pisma. Veliko število pisem, naslovljenih osebam, ki se nagajajo na bojišču, se ne more dostaviti, ker v naslovu ni navedena četa, v kateri se nahaja naslovljenec. Ima se torej razen številke vojne pošte navesti tudi četo osebe, kateri se pošilja pismo. Opozarjamo tudi, da ima vsak vojak številko tistega vojnega poštnega urada, kateremu je prideljen. Delovanje porotnih sodišč ustavljeno. Uradna »Wiener Ztg.« priobčuje naredbo celokupnega ministrstva o ustavitvi delovanja porotnih sodišč v celi Avstriji. Ta odredba je utemeljena z ozirom na napredujoče dogodke. Zlasti se naglasa, da vsled vpoklica starejših letnikov črne vojske in vsled obveznosti za vojne namene, v posameznih slučajih sploh ni več mogoče sestaviti po-rotniških list. Dalje se je bati, da bi kljub dobri volji, manjkala porotnikom v razburljivem presojanju mir in trezni preudarek, kar je pravzaprav najboljše poroštvo za nepristranske in neodvisne pravoreke. Vrh tega pride v poštev še okolščina, da je vsled vojnih dogodkov gospodarsko življenje precej zastalo in da pretežnega števila moških tekom večtedenskega trajanja porotnih zasedanj ni mogoče odtegniti iz pridobitnega življenja. Samoumor. Sluga gostilne »Zur Post« v Št. Vidu ob Glini, Friderik Rumpold, doma iz Meiseldinga, se je obesil v gozdiču pri Obermiihlbachu. Ranjenci graškega kora. Graška »Ta-gespost« poroča: S severnega bojišča je do-šel štabni feldvebel 7. pešpolka J. K 1 e b e r. V bitki pri Brodiju mu je bilo dne 26. m. m. prestreljeno levo stegno. Kleber je v tukajšnji garnizijski bolnici. Korporalu Jožefu Dober n ig od istega polka je bila v isti bitki prestreljena s krogljo leva roka in je bil s ulico ranjen na desni nogi. Prepeljali so ga v vojaško bolnico v Celovec. Oba pripovedujeta o brezprimernih surovostih Rusov. Dekleta v starosti 8 let so padla po naših ranjecih in jih postrelila. Na bojišču pri Zamoscu so našli veliko nagih mrličev. S hiš in drevja streljalo na Avstrijce. Preden se Rusi udajo kot vjetniki, s silo odstranijo zaklep na svojih puškah. Neki štabni zdravnik od 18. pešp. in vojaški duhovnik istega polka sta bila, ko so ju vjeli, s knutami napol ubita. Z bojišča. »Tagespost« poroča: V boju na severovzhodnem bojišču je bil nadporočnik Potočnik od 7. pešpolka ranjen s strelom v desno stegno. Prepeljan je bil v garnizijsko bolnico v Lvov. Od rezervnega častnika 7. pešpolka, ranjenega 26. m. m. na istem bojišču — prestreljen mu je bil četrti prst na nogi in vrhutega od šrapnela na hrbtu ranjen — smo izvedeli: Polk je stal v začetku bitke v središču proti veliki premoči sovražnika. Čeravno so poizkusili kozaki na polk drzen napad, so se pred avstrijskimi bajoneti nenadoma umaknili. Na splošno je kozak bojazljiv in se takoj umakne, kakor hitro je energično napaden. Ruska infanterija strelja slabo, artiljerija pa dela dobro, V ruskih vaseh, skozi katere koraka avstrijsko vojaštvo, je mnogo hiš razsvetljenih s svečami. Na oknih so videti podobe svetnikov, celo podoba našega cesarja. Prebivalci poklekajo in sklepajo roke kakor k molitvi. Komaj pa so čete zapustile kraj, se podoba obrne in prikaže se podoba »očke«. Prebivalci hitijo za našimi četami in na zverinski način pomorijo posamezne vojake in male oddelke^ Pri nekem boju, pri katerem je bil udeležen naš polk, je bilo 3200 Rusov vjetih. Spravili so jih tudi v Lvov in od tam v dveh posebnih vlakih na Ogrsko. Poseben pojav je nebroj belih ka-menitih križev, ki so postavljeni kakih 30 kilometrov severno od Lvova. Ti križi, ki jih je postavilo izdajalsko prebivalstvo, služijo ruski armadi kot znamenja distance (razdalje). Naravnost po barbarsko so razsajali Rusi na pomožnem prostoru, kjer je ležalo veliko število avstrijskih ranjencev. Goreče snope slame so metali na ta prostor. Ranjenci so umrli grozne smrti.« O Spodnještajercih 87. pešpolka poročajo graškim listom iz Celja: »Celjsko mestno zastopstvo je prejelo sledeč dopis: Usojamo si naznaniti, da se je 4. bataljon 87. pešpolka, ki je prišel iz Skadra, obenem z Nemci v bitki na Panos sijajno odlikoval in bil bistveno deležen na zmagi. Naši Štajerci so se bojevali kakor levi. Po naročilu: Koczian, stotnik.« Mače na Žili. (Velik požar.) V četrtek, dne 3. septembra popoldne ob 2. uri je na skednju po dom. Ozdelove hiše začelo goreti in kmalu je stala srednja vas v plamenih, ker je veter pihal. 26 hišnih številk z gospodarskimi poslopji vred je do tal pogorelo, samo zidovje je videti. Vsa letina je uničena. Ljudje so rešili le živino in svoje življenje. Tudi nekaj svinj je zgorelo. Zažgali so najbrže otroci, kateri so se pri tem skednju večkrat igrali, morebiti z vžigalicami. MoMjiče. Dne 1. t. m. je umrlo v celovški deželni bolnišnici ga. Marija Ženki, stara 73 let. Dne 3. septembra so jo prepeljali in je bila pokopana na tukajšnjem pokopališču. N. p. v m.! Sv. Križ nad Črnecami. (Tridnevni-c a.) Kakor zadnja leta se bo tudi letos pri naši lepi romarski cerkvi ob prazniku Marijinega Imena obhajala slovesna tri-dnevnica, v petek, soboto, nedeljo, 11. do 13. septembra. Tridnevnica bo v proslavo letošnje 601etnice, kar je bile. od papeža Pija IX. proglašena verska resnica o brezmadežnem spočetju Device Marije, in, kakor zaukazano od škofijstva, da z gorečimi molitvami izprosimo trajno zmago našim avstrijskim četam in blagoslovljeno bodočnost mili Avstriji. Vsak dan je več sv. maš, pridige in molitvene ure. V soboto zvečer obhod z Najsvetejšim, pri katerem verniki svetijo z gorečimi svečami. Pobožni romarji iskreno povabljeni! Št. Jakob v Rožu. Dolgo je bolehala in trpela, vedno upala, da še ozdravi, — dne 27. avgusta pa nam jo je vzela smrt, staro šele 26 let: Lenko Korajmanovo Poglejte jo na razglednici »Kršč.-soc. zveze« z napisom; »Narodna noša v Rožu«, sedečo na stolu, kako čvrsta in zdrava in polnih lic, preden pa je zatisnila oči, je bila le še kost in koža. Hudobna jetika jo je tako zdelala in končno položila v hladni grob. Vse dni svojega življenja je bila Lenka dekle pobožno in narodno, da ji težko najdemo para, in Marijina hči, ki si jo lahko vzamejo za zgled vse druge. Zato je bila pa tudi daleč naokrog Lenka priljubljena vsem, ki so jo poznali. Priča temu velikanska udeležba pri pogrebu. Naj ji bo usmiljeni Bog obilo plačilo! Najnovejša poročila. BOJI PRI ČERNOVICAH. Pri Černovicah so naše čete pod vodstvom podmaršala Alberta Schmidta porazile eno rusko divizijo. Zajele so 400 pušk, 4 strojne puške in 800 vjetnikov. AUFFENBERG ŽANJE NOVE USPEHE. — NAPAD NA LUBLIN SE NADALJUJE. — NA VZHODU VČERAJ NI BILO BOJEV. Dunaj, 5. septembra. Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« poroča: Armada Auffenberga izkorišča svojo zmago pri Za-mostju—Komarovu z neprestanim zasledovanjem sovražnika in žanje od ure do ure nove uspehe. Banklova armada nadaljuje napad na Lublin. Na vzhodu se včeraj niso vršili boji. NAJNOVEJŠE O POLOŽAJU NA SEVERNEM BOJIŠČU. Dunaj, 7. septembra. (Kor. urad.) Vojni dopisnik »Sonn- und Montagszeitung« poroča: Položaj se bistveno ni izpremenil, Vojaške odredbe vsake vrste se vrše popolnoma v redu, kakor se od vseh strani potrjuje. Za nekaj dni se ne pričakuje nobenih večjih bitk. Zaupanje ljudstva v armado je povsod neomajno. RUSI ZASEDLI OBRAMBNE JARKE V LVOVSKI OKOLICI. Dunaj, 6. septembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Dne 3. septembra so zasedli Rusi izkopane obrambne jarke v velikem okolišu Lvova. Naše čete so se bile že umaknile, da obvarujejo odprto mesto pred obstreljevanjem in ker govore tudi operativni oziri za to, da se Lvov prepusti sovražniku brez boja. Bombardement je bil torej naperjen proti utrdbam, ki so bile brez obrambe. BOJI PRED LUBLINOM. Dunaj, 6. septembra. Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« brzojavlja: Včeraj so se nadaljevali boji pri Lublinu za ruske utrdbe. DANKLOVA ARMADA V HUDEM BOJU. Armada Dankla jc zopet ▼ hudem boju. Na ostali fronti je po hudih bitkah minulih tednov primeroma mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba: von H ò f e r , gen. major. NEMCI VZELI DVE UTRDBI PRI MAU-BEUGU. — MAUBEUGE GORI. — CESAR VILJEM PRI NAPADIH NA UTRDBE NANCY-JA B e r o 1 i n, 6. septemb. (Kor. urad.) Veliki generalni štab obvešča: Cesar Viljem je bil včeraj navzoč pri napadalnih bojih na utrdbe Nancy-ja. Pri Maubeugeju sta padla dva torta in postojanke, ki so ju vezale. Artilerijski ogenj se je mogel že na mesto obrniti. Mesto na raznih krajih gori. Iz papirjev, ki so prišli v naše roke, se razvidi, da je naskok armad Klucka in Bvilowa severno od reke Maas sovražnika popolnoma presenetil. Še 17. avgusta so namreč sodili, da se tam le nemška kavalerija nahaja. Kavaleri-ja tega krila pod vodstvom generala Mar-witza torej kr etan j e armade zborno zakriva. PARIZ SE PRIPRAVLJA ZA OBRAMBO. Pariz, 6. septembra. (Kor. urad.) Mesto nadaljuje priprave za obrambo. Boulon-ski gozdiček je deloma posekan. Pota, ki vodijo v Pariz, so deloma zabarikadirana. Število došlih prostovoljcev je veliko. NA FRANCOSKEM VRE TUDI NA DEŽELI. Ne samo v Parizu, marveč tudi v drugih francoskih mestih vre. V Lyonu so bili že javni nemiri. DVE ANGLEŠKI LADJI ZADELI NA MINO. Rotterdam, 7. septembra. (Kor. ur.) Zopet sta zadeli dve angleški ladji na mine in se potopili, med temi je ena topničarka. MIR MED NEMČIJO IN FRANCIJO. Dunaj, 7. septembra. (Kor. urad.) »Temps« prinaša članek, ki se bavi s_ separatnim mirom med Nemčijo in Francijo. Gospodarske stvari. RAZGLAS o sprejemu gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Po okoliščinah, ki jih določijo sedanje razmere vsled nastale svetovne vojske, se otvori šele v jeseni (bržčas okolu Vseh svetih) šestnajsti tečaj kmetijske gospodinjske šole. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda svetega Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani ter poučuje 7 moških in 7 ženskih učnih moči. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spis j a in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Go- jenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, to je sploh za vse, 35 K, ali za ves tečaj 385 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati Citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse troške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo saj do 15. oktobra 1.1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Če bo mogoče s poukom poprej pričeti, oziralo se bo na prosilke, ki se prve zglase. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo spre- jemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. j- Prošnje za sprejem bodo rešene takoj, ko bo določen pričetek šole. Glavni odbor c. kr. kmetijske dražbe kranjske. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1914. SHienei, pijirsiie Jr i Mraiii«! Služba organista se odda. Prosilec mora biti ceciljansko izobražen, oženjen in sam obdelovati polje. Kraj pove uredništvo. Tržne cene v Celovcu 3. septembra 1914 po uradnem razglasu: Trgovina z mešanim blagom v kakem prometnem kraju, kjer ni velike konkurence, se po ugodnih pogojih prevzame, in je nekoliko zemljišča. Cenjene dopise pod „A. K. 23“ na upravništvo „Mira-. Za ekspedicijo je priložiti znamko. Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K V K V Pšenica.... Rž 27 62 29 44 16 24 Ječmen .... , . Ajda — — — — — — Oves 20 45 24 — 7 40 Proso .... — — — — Pšeno .... — — — — — — Turščica . . . 24 52 — — 13 — Fižola, rdeča. . Repica (krompir) • , • 6 — 8 — 3 20 Deteljno seme . . — — — — — — Seno, sladko . . 6 — 7 30 — — „ kislo . . 5 — 6 50 — — Slama .... 4 50 6 20 — — Zelnate glave po 100 kos. - Repa, ena vreča • ■ • — — — — — Mleko, 1 liter — 24 — 28 Smetana, 1 „ . , —- 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 » 2 60 4 — Slanina (špeh), pov. 1 n 2 10 2 40 „ „ sur. 1 2 — 2 30 Svinjska mast . . 1 n 2 20 2 40 Jajca, 1 par . — 16 — 20 Piščeta, 1 par . . . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . • « — — — — 30 cm drva, trda, 1 m-. 2 90 3 40 30 „ „ mehka, 1 , 2 80 3 20 100 kilogr. Počrez O živa zaklana Živina od do od do od do •S 2 v kronah a. 0h Konji I _ Biki Voli, pitani . . — „ za vožnjo . 410 510 — — — — 16 10 Junci 280 320 — — — — 6 ! 6 Krave .... 240 556 72 76 — 42 26 Telice .... 236 — — — 1 1 Svinje, pitane . — — — — — — — — Praseta, plemena 24 46 — — — — 270 180 Koze — — — — — — —- j - AlIfA ^ ^ POZOR! Odda se veliko gostilniško obrtno podjetfe na Koroškem s 1. oktobrom 1914 pod ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje upravništvo lista »Mir« v Celovcu. WWWWwWW Hranilno in posojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. A____• - v- ‘ "_____ . . banke v Celovcu. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptnje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi. Vlnkulnje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. U •" •6' 'iv*-".'-. •• Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Tr in, Sarajevu, Gorici In Celja, Denarne viose v teločem računa obrestujejo se: po dogovoru od 4 Vž ESPrei- - .v v*/'. *-J 'v-Vv•>;-»•.i-.'V Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, proit v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani,