PREDILEC Glasilo podjetja PREDILNICA LITIJA d.o.o., april 2006, letnik 6, številka I 1886*2006 www.litija.com predilnica@litija.com NE GRE NAM SLABO Ko Angleže vprašajo kako jim gre, v najboljšem primeru odgovorijo: »Ne tako slabo.« Tudi Predilnici Litija ne gre slabo. Po revidiranih podatkih je PREDILNICA LITIJA d.o.o v lanskem letu ustvarila 138 mio dobička, kar je 68 % več kot leto poprej. Skupaj z podrejenima družbama LITI in LITIJSKA PLAŽA pa je bilo dobička 178 mio sit ali kar 88 % več od leta poprej. Maksimiranje dobička pa ni prvi cilj podjetja in uprave. Mogoče za koga nismo moderni managerji, vendar nas to prav malo briga. Redne plače in ohranjanje delovnih mest sta visoko med našimi prioritetami. Današnja Predilnica se je rodila v težki krizi v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo potrebno odpuščati tudi dobre delavce. Tega si ne želimo nikoli več. Zato vsa ta leta večino dobička vlagamo v razvoj. S 4 mesečnimi rezultati proizvodnje in prodaje sledimo letnemu načrtu 7 % rasti poslovanja. Naročil imamo zadosti za dobra dva meseca. Leto 2006 bo poslovno vsekakor uspešno. Današnja ugodna situacija je sad pravih strategij in aktivnosti v preteklih letih. Na teh krilih lahko uspešno jadramo še naslednja dve do tri leta, za vnaprej pa so potrebni novi pristopi. Naši sedanji kupci so sicer uspešno preživeli prvi azijski tsunami, vendar bo konkurenca pri obstoječih artiklih z dneva v dan močnejša. Tudi rasti cen energije in stroškov dela nas lahko vržejo iz igre. V tem času moramo doseči, da nas svetovni kemijski koncerni sprejmejo za svoje partnerje in da tako pridobivamo licence za nove inovativne materiale. Po drugi strani pa moramo slediti inovacijam vtekstilni strojegradnji in ohraniti investicijsko sposobnost. Nekoč smo zapisali, da hočemo z našimi izdelki v vesoljske ladje in otroške inkubatorje, se pravi na vsa mejna področja delovanja človeka. Tam napake niso dovoljene in popravni izpiti niso mogoči. Naš cilj je zgraditi blagovno znamko LITIA QUALITTY. Potrebno bo bistveno povečati zanesljivost proizvodnega procesa, kar pa zahteva veliko dodatnega znanja in s tem izobraževanja vseh zaposlenih. Povprečna starost zaposlenih v Predilnici in njenih povezanih družbah je 42 let. V preteklosti smo začeli pri teh letih razmišljati o upokojitvi, danes pa je treba misliti na učenje. Do upokojitve bomo povprečno opravili še 800 ur izobraževanja, kar je več kot zahteva poklicna šola. Od vsakega inženirja pa se seveda pričakuje, da pridobi znanja vsaj še za eno fakulteto. Na ta način in ob pogoju, da kakšni škrateljci ne bodo zmešali naših glav, lahko z optimizmom zremo na prihodnost naših delovnih mest. Franc Lesjak, generalni direktor Vsem zaposlenim ob 1. maju, prazniku dela, iskreno čestitam PRODAJA V LETU 2005 V septembrski številki Litijskega predilca smo vas dodobra seznanili s prodajo v preteklem letu, težavami in uspehi, ki so se pojavljali tekom leta tako, da tokrat le na kratko nekaj podatkov o minulem letu. Pozitivne trende iz prvega polletja smo v drugi polovici leta zadržali. Leto 2005 smo zaključili uspešno: prodali smo 5.126 ton preje, kar je 3 % več kot leto poprej. Vrednost prodaje je bila dosežena v višini 21.922.000 eur in je bila za 7 % večja kot leta 2004. VIDA VUKOVIČ, direktorica marketinga Prodaja v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 25.000.000 ■ 2004 ■ 2005 Za en kilogram smo iztržili poprečno 4,28 eur -poprečna cena, po kateri smo prodajali, je bila v letu 2005 za skoraj 4 % višja kot v letu 2004. To smo dosegli s spremenjeno strukturo prej. Uvajali smo nove mešanice in pridobili naročila v višjih številkah. Prodaja po namenih uporabe v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 14.000. 000 12.000. 000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000. 000 2.000. 000 J* / .c? > ■ Vrednost 2004 (EUR) ■ Vrednost 2005 (EUR) Kot veste, prodajo spremljamo tudi po segmentih uporabe in v strateškem planu imamo pomemben cilj povečati prodajo tehničnemu segmentu. Tudi vtem pogledu je bilo leto 2005 uspešno. Za tehnične namene je bilo prodanih več kot 12 % vseh prej kar je za 38 % več kot leto pred tem, za dekorativni tekstil je bilo namenjenih 40 % prej in za modo 48 %. Uspeh v tehničnem delu je pogojen s kvaliteto in pridobivanjem novih vlaken. Pomembno je tudi to, da smo v modnem segmentu uspeli z novimi prejami za okroglo pletenje v visokih številkah v enojnih prejah, kjer izpolnjujemo visoke kvalitetne zahteve. Struktura prodaje v letu 2005 po državah 0 SLOVENIJA ■ ITALIJA □ FRANCIJA □ NEMČIJA ■ BELGIJA □ V. BRITANIJA ■ PORTUGALSKA □ SR EUROPA ■ TURČIJA m OSTALO Struktura prodaje po državah se ni bistveno spremenila. Najpomembnejši trg ostaja zahodna Evropa: v Italijo smo prodali 40 %, Francijo 14 %, Nemčijo in Belgijo po 10 %. Več kot potrojili smo prodajo na turško tržišče. V Italijo prodamo največ prej za hišni tekstil, v Francijo in Belgijo pa za tehnične namene. Prodaja v Sloveniji se je razpolovila, saj slovenski tekstilci le izjemoma sledijo razvoju in trendom na svetovnem trgu. Pozitivni trendi se nadaljujejo tudi v letu 2006. V prvem trimesečju dosegamo prodajo preteklega leta, kapacitete imamo polno zasedene. Srečujemo se s problemom dobavnih rokov, saj naši kupci, zlasti v modi, želijo krajše dobavne roke, kot smo jih mi ob že potrjenih naročil sposobni realizirati. Podaljšani roki so povzročili tudi, da smo ob ugotavljanju zadovoljstva naših kupcev tokrat do- segli slabšo oceno kot v preteklih letih, kar moramo v tem letu izboljšati Naši najpomembnejši kupci se prilagajo globalizi-ranemu trgu in z inovativnostjo premagujejo cenovno konkurenco, pridobivamo pa tudi nove kupce. V tem letu smo prejeli pozitivne vesti o poizkusih količinah za kitajske pletilce, turški trg se razvija v pozitivni smeri. Kot razstavljavci smo se udeležili dveh pomembnih sejmov, in sicer Expofila v Parizu in Fila v Milanu. Na obeh sejmih smo bili zadovoljni z obiski in razgovori z obstoječimi in potencialnimi kupci. O TURČIJI Dežela je velika, ima toliko prebivalcev kot Nemčija, je zelo raznolika tako po naravnih in turističnih znamenitostih kot po razvitosti. Zahodna polovica predvsem evropski del Turčije z dvanajst milijonskim Istambu-lom je zelo evropsko usmerjen, zelo industrijsko razvit. Tu so postavili svoja podjetja prav vsi proizvajalci avtomobilov, a tekstil je še vedno vodilna industrijska veja. V mestih kot so Istambul, Bursa, Izmir, Denzli, Ga-zientep in drugje obstajajo številne, ogromne industrijske cone kakršne poznamo sicer iz italijanskega Prata. Iz navedenih razlogov smo načrtno začeli iskati partnerje - agenturo in začeli oblikovati strategijo nastopa na tem trgu. Začetek našega organiziranega vstopa sega v leto 2003, ko smo sklenili pogodbo o zastopanju s firmo Demafil. Pred tem smo nekaj let poskušali na različne načine, kar pa ni obrodilo večjih uspehov. Obstaja nepregledno število velikih podjetij, kaj šele vseh manjših, tako da na prvi pogled izgleda, da je to obljubljena dežela neizmernih poslovnih priložnosti. Kar je seveda res, a le ne tako preprosto, saj velja v poslovnem svetu svojevrsten nevidni kodeks ravnanja. Področje je skozi tisočletja stičišče raznih kultur, podobno je to danes stičišče ponudnikov prav z vsega sveta. Nikjer v Evropi ni občutka tako velike konkurence kot tu, s to razliko, da Turki nimajo pomislekov pred tem ali onim poreklom blaga, vodi jih le zdrava kmečka logika oziroma čisti podjetniški duh. Od leta 2004, ko smo realizirali prve količine, vsako leto potrojimo prodajo. Danes redno poslujemo s preko desetimi partnerji, ki so predvsem s področja hišnega tekstila in nekaj modnimi. Letos planiramo prodati skoraj 4 % naše proizvodnje. A tudi Turčija čuti meč globalizacije. Se do nedavnega so obvladovali oziroma imeli zelo velik tržni delež v Rusiji, oziroma nekdanjih ruskih centralno azijskih državah kot so Turkmenistan, Tadžikistan ter v arabskem svetu in na Bližnjem vzhodu. Sem so prodali večino klasičnega tekstila, a so jih Kitajci v dokajšnji meri spodrinili. Prav tako so bili pomemben dobavitelj tako Evropi kot ZDA v najnižjem cenovnem razredu, a se jim tudi tu ni izšlo. Spričo tega so prisiljeni spopasti se z bolj zahtevnimi izdelki in se poskušati prebiti v srednji ali spodnji višji cenovni razred. V ta namen najemajo najboljše italijanske modne oblikovalce in izkušene nemške in belgijske tekstilne tehnologe v tehnološko podporo svojim tkalnicam in plemenitilnicam. Toda kljub temu in velikim vlaganjem v tehnologijo uspeh ni zagotovljen. Zato se podjetja v Turčiji tudi zapirajo ali propadajo. Nekatera obupajo nas specializirano proizvodnjo in se selijo prav na vzhod države, kjer je cena delovne sile dva krat nižja kot v evropskem delu, ali celo v centralno azijske države, kjer si z nižjimi stroški podaljšujejo čas trajanja. Opažamo, da se povečuje pripravljenost njihovih podjetij za razvoj tekstila iz specialnih prej, a na drugi strani se povečuje tudi ponudba specialnih izdelkov domačih predilnic. Le ti so praviloma manj kvalitetni kot naši, a za domači trg zadostujejo. Med vsemi zelo številnimi tkalnicami in pletil-nicami obstaja naš potencial le v zelo ozkem segmentu podjetij, ki so v taki meri razvojno -tržno usmerjana, da prepoznajo v sodelovanju z nami dodatno vrednost, ki jim zagotavlja nenehen stik in vir novih informacij za celovit napredek v lastni ponudbi. MARIJA B. ZORE, nosilka trženja NADALJUJEMO TEHNOLOŠKO POSODABUANJE Tudi po septembru 2005 smo nadaljevali aktivno politiko investiranja iz prejšnjih obdobij, da bi si zagotovili čim boljše pogoje za nadaljnje uspešno poslovanje. Poleg novih strojev smo za potrebe preurejanja obstoječih in dodatnih proizvodnih linij ter povečanja sukalnih kapacitet dokupili tudi nekaj dodatne strojne opreme. Aktivnosti v zvezi z montažo strojne opreme so potekale v vseh oddelkih in so bile naslednje: • Iz obstoječe mikalne linije za predelavo bombaža smo izločili 2 mikalnika Marzoli, iz katerih smo konstruirali dodatno linijo za predelavo mešanic iz bombaža, viskoze in lanu. Trenutno razpolagamo z 12 popolnoma ločenimi linijami, kar nam omogoča večjo fleksibilnost ter povečanje poprečne količine predelanih mešanic. • Instalirali smo 3 dodatne regulirne raztezaIke Rieter, ki omogočajo izdelavo bolj enakomernih prej z najmanj polovico manjšim nihanjem N m, kar je še posebno pomembno za enojne preje, ki se uporabljajo za okroglo pletenje. V predpredilnici je s temi raztezaIkami opremljenih že 5 linij. ANDREJ ŠTRITOF, svetovalec generalnega direktorja za tehnološki razvoj Predpredilnica: Regulirna raztezalka Rieter • Za potrebe nadaljnjega preurejanja linij in zmanjševanja ročnega nalaganja mešanic na rahljalnike bal smo instalirali 2 dodatna potu- Regulirna raztezalka Rieter joča odvzemalnika bal Rieter ter dva fina odpi-ralnika ERM. S tem bomo lahko pričeli uporabljati tretji modul UNI-blenda na liniji 11, drugi potujoči odvzemalnik pa je namenjen eni od komponent za UNI-blend na liniji 7, katerega prihod in montažo pričakujemo čez dober mesec dni. • V lastni režiji smo rekonstruirali raztezalka Vouk tako, da lahko običajnim vlaknom dodajamo še jeklena vlakna, ki so nam pred tem zaradi svoje električne prevodnosti povzročala velike težave. Predilnica V predilnici smo nadaljevali z zamenjavo starih prstančnih strojev Krušik TB31 7 z novimi RM351 Zinser. V tem obdobju smo v oddelku instalirali 1 povezani sistem kompaktnega prstančnega stroja (624 vreten) s previjalnikom ter tri samostojne prstančne predilnike s 720 vreteni, podaljšali že obstoječi povezan prstančno - previjalni stroj iz Potujoči odvzemalnik Riete Fini odpiralnik ERM 396 na 504 vreten. Dodatnih 6 prstančnih strojev Zinser smo opremili s sistemom zaustavk za pred prejo FA.NI, vse RM351 pa s programom za izdelavo strukturnih šantug, multicount in multit-vvist prej - Fancydraft. Od skupnega števila 25.972 instaliranih vreten je le še 4.864 (1 8,7%) starih Krušikovih, vsa preostala (21.108 ali 81,3%) pa se vrtijo na 30 sodobnih prstančnih strojih Zinser RM 350 in RM 351. Na 55% vseh novih vreten lahko proizvajamo šan-tung in ostale strukturne preje. Sukalnica Dve starejši dvojiIki Rite AGR/2 smo nadomestili z dvema sodobnima strojema istega proizvajalca, z avtomatskim snemam ter zelo natančnim m etri-ranjem predložkov dvojene preje. Na njih je možno izdelovati tudi predložke za 6 nitne sukance, kar na starejših ni bilo mogoče. Zaradi kroničnega pomanjkanja sukalnih kapacitet smo dokupili dva rabljena DD sukalna stroja s 120 vreteni. Enega smo instalirali v Litiji, drugega Dvojilka Rite ARD/L pa na novo lokacijo v Beti Metlika, kamor bomo poleg demontirane dvojilke AGR/2 premestili še dodatne 4 sukalnike iz naše sukalnice. V naši sukalnici bomo tako pridobili nujno potreben prostor za medfazno zalogo enojne preje ter kasnejšo preureditev vlagalnice, v Metliki pa zelo kakovosten prostor za morebitno kasnejše večanje sukalnih ali drugih kapacitet. Prstančni predilni stroj Zinser RM 351 INGEO: NOVO KEMIČNO VLAKNO IZ NARAVNIH MATERIALOV V Predilnici Litija imamo vpeljana nova vlakna Ingeo s kratico PLA Ingeo vlakna so novost na področju kemičnih vlaken. Izdelana so po kemičnem postopku iz naravnih materialov. Surovina je koruzni škrob, iz katerega se pridobiva polimlečna kislina (PLA), smola, iz katere po talilnem postopku izpredejo vlakna. So prva vlakna, ki so na naravni bazi in se izpredejo kot sintetična vlakna. Postopek pridobivanja vlaken je patentirala ameriška firma Cargill Dow, proizvaja pa Fiber Innovation Technology s proizvodnjo v ZDA in lastništvom iz Hong Konga. Ingeo vlakna so licenčna in se lahko tržijo samo pod določenimi tržnimi pogoji in s pooblaščenimi proizvajalci. Kemično so Ingeo vlakna v bistvu poliestri, primerljiva s sintetičnimi vlakni, katere lahko zamenja v vseh običajnih mešanicah. Od standardnih poliestrov se bistveno razlikujejo zaradi naravnega izvora in oblike vlakna. Vlakna so enako vodo odbojna, zaradi večje elastičnosti in dobre dimenzijske stabilnosti pa so prijetna za nošnjo in primerna za mešanje z ostalimi vlakni. So prijetno suha in mehka na otip. Ingeo vlakna se lahko uporabljajo za izdelavo prej tako čista ali v mešanicah na primer z bombažem ali volno, ali viskozo. Uporabljajo se v izdelkih za oblačila, pohištvo, higienske izdelke, poljedelstvo ali kot vezna vlakna. Uporabna so tudi v industriji membran, filmov, papirni industriji in drugod. Ingeo vlakna imajo veliko prihodnost, ker niso na bazi naftnih derivatov kot vsa sintetična vlakna. Poleg tega so ekološko sprejemljiva, ker so popolnoma biološko razgradljiva. Vlakna pri visoki temperaturi in vlagi razpadejo na ogljikov dioksid in vodo, kar ni škodljivo za okolje. Pri sežigu pa porabijo na maso vlakna najmanj energije in ne sproščajo dušikovih plinov. So vlakna za globalno zaščito okolja. Vlakna so dobro stabilna na UV svetlobi, imajo relativno zelo visoko stopnjo negorljivosti, imajo nizko specifično težo, dobro obstojnost na vodo in enostavno kemijsko obdelavo kot je barvanje. Pri tem je nizka odpornost na obrabo sprejemljiva in jim daje veliko uporabnost. Predilnica Litija je pridobila licenco za izdelavo prej iz Ingeo vlaken, ki se vgrajujejo v izdelke za hišni tekstil. Na tem področju se odpira pomembna tržna niša pri proizvajalcih vzmetnic, ki za izdelavo vzmetnic za vrhnje zaščitne sloje porabljajo ogromne količine tekstilnih materialov kot so tkanine in pletenine. Trenutno se v svetovni porabi v vzmetnice vgrajuje že 60 % pletenin. Pri proizvodnji teh izdelkov poteka intenziven razvoj in prav največji razvoj je v Evropi. Predilnica Litija že sodeluje z večino teh proizvajalcev, kamor sodita tudi vodilna dva svetovna proizvajalca vzmetnic. V zadnjem letu smo razvili strateško sodelovanje s pomembnim partnerjem iz Belgije in pričakujemo, da bomo v naslednjih letih vključili v sodelovanje še 2 do 3 proizvajalce in vzpostavili ekskluzivno proizvodno verigo. mag. FRANCI DEBELAK, organizator razvoja STROŠKI ENERGIJE IN TRENDI V EVROPI Kot že nekaj let tudi letos stroški za energijo rastejo. Na trgih električne energije, še bolj pa na naftnih trgih, vlada pravo obsedeno stanje, saj se cene nenehno spreminjajo, žal praviloma navzgor. Svoje je naredila iraška kriza, ki ji ni videti konca, pridružil se ji je še Iran s svojim jedrskim programom. Nafta in zaradi nje tudi vse ostale vrste energije pa vrtoglavo rastejo. K nestabilnim razmeram na energetskih trgih vplivajo še podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi, skokovita rast azijskih gospodarstev (Kitajska, Indija...) ter nestabilne politične razmere v državah bivše Sovjetske zveze. In kako smo v teh burnih časih z energijo gospodarili mi? Predilnica je največji porabnik električne energije na tem območju, saj porabljamo več električne energije kot celotna občina Litija skupaj. V lanskem letu smo tako porabili nekaj več kot 22.500.000 kWh ali 260.000.000 sit, kar predstavlja skoraj 7,8 % višjo porabo kot leto poprej s tem, da smo proizvedli enako količino preje kot leto poprej. Vzrok je spremenjena struktura proizvedene preje, saj se je bistveno povečal delež sukanih prej. S tako rastjo porabe seveda ne TOMAŽ DAMJAN, vodja splošnega vzdrževanja moremo biti zadovoljni, zato vlagamo precej naporov v znižanje porabe. Rezultati pa bi bili lahko precej boljši, saj cilja, da bo dejanska poraba energije enaka normativni, nismo dosegli. Vzrokov je več, še vedno pa je najpomembnejši dejavnik človek. Vse prepogosto se dogaja, da mikalniki tečejo v prazno, predilni stroj čaka na snemu ali pa da luči gorijo po nepotrebnem tam, kjer ni nikogar. Spodnji graf prikazuje gibanje porabe električne energije v letu 2005 in doseganje cilja porabe, ki izhaja iz normativov. Mesečna poraba 2.500.000 2.250.000 2.000.000 j. 1.750.000 S: 1.500.000 1.250.000 1.000.000 750.000 500.000 normativna poraba kWh dejanska poraba kWh Tudi stroški kurilnega olja in mazuta niso zanemarljivi. Letno za parjenje preje in ogrevanje poslovne stavbe porabimo skoraj 40.000 I kurilnega olja, za ogrevanje proizvodnih prostorov pa skoraj 400 t mazuta, skupaj to znese več kot 35.000.000 sit. Kako naprej? Zaradi izredno negotovih razmer na svetovnih borzah smo se že konec lanskega leta odločili in podpisali dolgoročno pogodbo za dobavo električne energije z Elektro Ljubljana d.d. S to pogodbo imamo znane cene električne energije do konca leta 2009. Elektrika se nam letos malenkost podraži, večji skok cen pa nas čaka naslednje leto. Kot se vse bolj izkazuje danes, tri mesece po podpisu pogodbe, smo sklenili dober posel, saj so cene elektrike medtem dobesedno podivjale. Kratek pregled dogajanja na trgu električne energije povzemajo spodnje slike. Pri tem je pas energija, ki se rabi enakomerno preko celega dne, trapez pa so skoki v porabi električne energije. Kot vidimo, so se cene v dobrih dveh letih dvignile za več kot 100 %. Na evropski borzi z električno energijo EEX (borza v Leipzigu) se oblikujejo cene za kratkoročni kot tudi dolgoročni trg z električno energijo v Evropi. Na dolgoročnem trgu se oblikujejo cene za PAS in trapez v prihodnjih letih. Spodnji graf prikazuje oblikovanje cene za PAS v letih 2007, 2008 in 2009 od 1. oktobra 2003 dalje. Gbanje cen za PAS med leti 2007 do 2009 E 45.00 ^ ^ ^ ^ ^ -jf' sf ^ datum oblikovanja cene -----PAS 07 ------PAS 08 ------PAS 09 Evropski trapez je kot produkt oblikovan nekoliko drugače kot trapez, ki traja med 6. in 22. uro, EU trapez pa traja med 8. in 20. uro. Na naslednjem grafu je prikazano oblikovanje cene za EU trapez za leta 2007, 2008 in 2009 na EEX. Gbanje cen za EU TRAPEZ med leti 2007 do 2009 ifjf ■