I^ ra^nili držav 70 letnica italijanskega vladarja. Itali- janski kralj Viktor Emanuel III. in abesinski cesar je praznoval zadnjo soboto 70 letnico, h kateri so mu častitali vsi vladarji kulturnega sveta, predsedniki republik ter šefi vlad. Jubilant se je poročil kot edini sin umorjenega italijanskega kralja Umberta leta 1896 s princeso Jeleno, hčsrko črnogorskega kralia Nikite. Prestol Italije je zasedel 29. julija 1900. V družbi peterih otrok je obče priljubljeni kraljevski par praznoval leta 1936 štiridesetletnico srečnega zakona. Poljski raaršal Rydz SmigJy dobil naslcdnika. Predsednik poljske republike Rackiewicz je sprejel 10. noverabra ostavko poljskega maršala Rydza Smiglya, ki je v internaciji v Romuniji. Za njegovega naslednika je bil imenovan general Sikorski, predsednik poljske vlade v Parizu. Angleško posojilo v iznosu 60 mili.jard dinarjev. Na parlamentarni seji 7. novembra je predlagal finančni minister Simon pooblastiio vladi za najem posojila 60 milijard din za tekoče proračunsko leto. Ogromno posojilo je namenjeno predvssno za vojne dobave. Mirovua poslanica belgijskega liraija in holandske kraljice. Belgijski kralj Leopold se je odpei;?l 6. novcmbra nenadoma y spremstvu ministrskega predsednika Spaaka na Rolandsko v mesto Haag, kjer se je posvetoval s holandsko kraljico Viljemino. Sad teh posvetovanj je brzojavna mirovna poslanica, katero sta naslovila vladarja 7. novembra na vlade Nemčije, Anglije ter Francije in se glasi: »V tem resnem času napetosti in vojne na zapadu sva prepričana (belgijski kralj in holandska kraljica), da morava povzdigniti še enkrat svoj glas za mir, preden izbruhne vojna v vsej svoji sili. Pred nekaj časa so se vojujoče države izrazile, da niso nasprotne pristati na oravično podlago za mir. Če je to zanje sprejemljivo, se jim stavljava ^ vsemi rlami na razpolago, da nama spoi*oče svoje predloge in da se v duhu prijateljskega sporazuma doseže sprava. Zdi se nam, da je to naloga, ki jo morava izpolniti in da z ozirom na dobre odnošaje z vsemi sosedi lahko ponudiva svojo službo za posredovanje. Če bo to sprejeto, bova z vsemi sredstvi delala za vzpostavitev miru, v dobrobit naših narodov, vsega sveta. Upava, da bo najina ponudba sprejeta in da bo tvorila prvi korak k trajnemu miru.« Mirovni poziv belgijskega kralja in holandske kraljice so sicer vse države tx)zdravile, vendar je bil v naprej obsojen v praktičen neusneh, ker Nemčija ne bi sprejela po^ojev za-.znikov: zavezniki r»a se ne morejo ukloniti volji Nemčije. Dvoličnost Rusije napram Nemčiji. Rusija igra napram Nemčiji zelo dvolično politiko. Ruski zunanji minister Molotov je v svojem govoru 6. novembra, o katerem poročamo na drugem mestu, ostro obsodil evropske demokratične države z Ameriko vred in je previdno izpustil vsak neprijateljski omenek Nemčije, ki je vendar sprožila ter začela to vojno. Pač pa je izdala komunistična internacionala ali korninterna ob priliki proslave 22 letnice boljševiške revolucije v Rusiji proglas, v katerem niso opsovane kot meščanske ter kapitalistične države samo Anglija, Francija in Amerika, ampak tudi Nemčija, Italija in Japonska. Vsem se očitajo v proglasu enaki svetovno vladarski cilji, proti katerim se mora bojevati komunizem do končne zmage. Proglas dalje naglaša, da se sovjetska Rusija ne bo vmešavala v to vojno, katere cilji so daleč od njenih, kajti ostala bo dosledno zvesta svetovni komunistični revoluciji. Ker je bilo besedilo proglasa sestavljeno s pristankom Stalina, torej iste sovjetske osebnosti, ki je sklenila tudi sporazum z Nemčijo in odobrila vse korake ter nradne govore zadnjega časa, je to najboljši dokaz, kakšno dvojno vlogo igra Moskva. Igre te dvojne vloge se sedaj zavedajo v polni meri tudi v Nemčiji, kjer je proglas napravil naravnost porazen vtis in prepričal tudi dvomljivce o tem, da je namen sovjetske Rusije Nemčijo le izigravati na enak način, kakor bi rada izigravala tudi vse ostale države. Vkljub tej očitni dvoličnosti sovjetov se je nemški tisk obširno ukvarjal z govorom Molotova, povsem pa je zamolčal proglas kominterne, kateri je bil izdan istočasno.