Leto LXXL It. 6 LJoolJana, 10. IfJS Din J-znaja v»aji oan popoldne, izvzemal nedelje m praznine — Lnserati do so petič vrst a uic Z, đc 10U vrst s Utrt 2 bi), oc 100 do 300 vrst s Din 3. veCji insermtl peUt vrsta Dud 4-—t Popust po dogovoru, tnseratru davek puseoej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Dtn X>.—. Rokopuu ae ne vračajo. UKEDMSTVO Oi URAVMATVO LJUBLJANA, MLnmtljeva ulica »tev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR. Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska C, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 66; podružnica uprave: Koce nova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Značilna manifestacija v Rimu: Katoliška cerkev in Sašizei tO nadškofov in škofov ter zagotovilo vdanost in sad' KIM 1*1 an-ia- i A A - Štefanih Ob isymtar| aa^rad £TT-.a;rova!cern v borbi za v laj ho-t* v- lanska rtn Italija. pridelala sn rmUjDOev rentov žita več. ta->.-> da )r mogla ustaviti ves uvoz žita — palači velika svečanost. Po tej svečanosti pa se je vrnila druga »"••»'-an^ k*. |e Mussotini v Beneški pa-■** radfckodb*- i« škofov in rr*v> duhovnikov, ki so sodelovali v borbi S* n podpirali kmete pri organizaci- ja U Ogromen sprevod, v katerem Je b- • -a . joon duhovni k'-•v. yp z zastava-rni m čelu *visel v zgodovinsko Beneško palačo po ul.cah pa je množica priredila <>ihm^:Kom navdusere manifestacije. Ko so rimske cerkv- odzvonile opoldanski Ansrelus je prišel duce v dvorano Reg-bili zbrani vsi duhovniki m pa sprejoii z navdušenimi manifestacijami Ob Ifussottalje ;o staj minister in taj-r_k strank S' 7.\ njim pa sta sta- la minister za kmetijstvo in kulturo ljudstva Mussolini ja je prvj pozdravil rnsgr. Noraro. nadškof :z Vidma, ki je na glasil, da je zek> srečen, da lahko govori v ime-janskega duhovniatva. ki je tako navdušeno sodelovalo v tej plemeniti borbi ki noče narodu zagotoviti kruh in pre-rraiv orez uvoza, iz inozemstva. Ta bitka je bila del borbe za avtarkijo, ostale ule in sicer do konč- ne zmage. S tem. da so sodelovali v tej borbi, duhovniki niso poeabili na svoje poslanstvo, ki je prvenstveno usmerjeno za tem. da se rešijo duše. Nato je msgT. No-~aro podčrtal Mus>o!inijeve zasluge in zasluge fašizma v korist katoliške vere, posebno pa za pomirjen je mod državo in cerkvijo. Tako obdaja danee duceja občudovanja, vdanost in sodelovanje vseh katoličanov. Zaključil je svoj govor z ugotovitvijo, da bo italijanska duhovščina z vsem srcem sodelovala s fašistično vlado, ker hoče. da bi Italija bila tudi še naprej zgled krščanske civilizacije. Nato je govoril msgT. Nenosspi. ki je priredil to manifestacijo in prečita) resolucijo, ki so jo vst navzoči z navdušenjem sprejeli. V tej resoluciji poudarjajo duhovniki, zmagovalci v bo-rbi za žito. svoje občudovanje in hvaležnost duce ju za njegovo daljnovidno delo. ki stremi za tem. da se italijanskemu narodu pribori čim večja socialna pravica in resnična ljudska zajednost Vsi navzoči potrjujejo svojo voljo, da hočejo sodelovati za dosego ciljev avtarkije, ki jo izvaja duce za popolno svobodo italijanskega naroda v njegovi borbi za kruh. V tem smislu so duhovniki že sodelovali v borbi proti sankcijam in v borbi za ostvaritev italijanskega cesarstva, da bi tako Italija bila duhovno, cospodarsko in vojaško pripravljena, da Panika v Francovem tabora Po padcu Teruela so izgledi Franca sfilakneli — V Salamanci pričakujejo novo ofenzivo republikancev c*n de Luz, 10. jar b'. Danes ru- p -oma i !adnih čet. ki se priprav'jo. da nadaljujejo svojo ofenzivo is pr»žc-cio franeovce še dalje nazaj. Padi Teruela k •ulno demorahziral čete gc-neraa Franca, ki so se morale boriti ob najneugodnejšem vremenu. Kljub temu, da rt; bilo nobenega izgleda na uspeh, so jih pf ; na fronto kakor v klavnico. Izdube :cci'j Franca znašajo okrog 35 000 mm h in ranjenih. Zmagcslavne vesti, ki so rit Mai ia!i v svet f-aneovci zadnje ted-m m *e rkazaJe kot popolnoma izmislje- * imen c i vada velika pobitost in ■ iiisaailjuh wt Boje se. da bodo vladne če-fc M - ? ro /mago za novo ofenzivo. k-r Frtaru zadr:>a dva tedna ni več dobi ki zunaj nikakc pomoći in so ostale w ijcfov« wtcrumije v Rimu in Berlinu Basna«, sc boje. da bo utegnila zrn njih na- kafstrota, zLast: šc. oe se bodo nvo-ra?i 'lozemski prostovoljci zares umakniti. p« niso v taboru generala Franca. Nasprotno je zmaga p-i Teruelu silno dvig-moralo vUdn h Jct. ki nočejo n:č več slišati o pogajanjih z uporniki in zahtevajo, da se borba nadaljuje do končne zrnate. Opravičevanje franeovcev Se\'ilja* 10 jan. A A. V zvezi s padcem Teruela jc peneral Ouiepo dc Liano sooči rekel po radiu: R-anilc mesra so se predali, ker naše čete niso mogle priti pravočasno na pomoč. Zemljepisne okoliščine so bile posebno neugodne Dasi smo zavzeli vse višine okoli mesta, b nam reka. ki jc v teh časih zelo nevarna, presekala zveze. Mraz in sneg sta bila naša največja sovražnika. Težavna evakuacija Madrida London. 10 jan. nv. »Dailv Scath« poroča, da se je evakuacija Madrida začela z največjimi težavami. Na deset tisoče ljudi mora zapustiti mesto, vreme pa je skrajno nepovoljno. Pritisnil je nenavadno hud mraz. razen tega pa divjajo še hudi snežni vinarji, ki povečujejo trpljenje nesrečnega prebivaistva do neznosnosti Xa cestah je umrlo na stotine ljudi od lakote, mnogri pa so obležali onemogli ter so zmrznili. Med žrtvami je največ žerv*k in otrok. Vojaško poveljstvo vztraja na takojšnji izpraznitvi mesta, ker pričakuje vsak čas pricetek že dolgo napovedane Francove ofenzive proti Madridu. Konferenca rimskega bloka Grof Ciano je potoval v Budimpešto pn. jugoslovenskega menija 10. januarja. Včeraj je po jugo-s -ri5kern ozemlju potoval v Budimpešto italijanski zunanji zunanji minister grof C.ano Na postaji na Rakeku ga je čakal ban dravske banovine dr. Natlačen in ga pozdravil v imenu vlade. Zastopniku agencije MTI ob prihodu na madžarsko obmejno postajo je podal grof Ciano naslednjo izjavo: Vedno prihajam na Madžarsko s čustvi - >\ ie opciati v j^. d'i^tr'i* »n liffaarah Pr»^lt.*d»i«k Koo>*'velt \? •i—tu in? r.il f(j ?0 romenilo si*l»*m:d paf>a ( • ' ......privatiim ^aj !-* 5 um i«>:ii!uui v korist bftnjenih drin\ Pou-i^*";! ;e. da si prizadeva le. da bi zzja-i.-j.j konUoia velikih Mpaomih rij nad državnimi interes: v kori>t ii/zapo-vlenih in pro:«daiorib pokrajinskih in j«a •n^-tnih poijetij. Svoj sovor je Roosevelt za-VJiučil z beseu.uni: -Pred kratkim sem ob-ra/.lo/-il ne4i.ai okoliščin, ko jih flemokral^ki ii nsme 'k>(»usriti: umetno dvicaije rfii neloialno Uoikuremo. naperjeno proti malim treoncem ii manišim indu^trijcem. uvaiank" raznih monopolov iti. Dajte vladi ?>ooJ>Ia*tilo. da napravi konec temu nenaravni flaniu. P»od jo pr-'priča.ii. da Kosta vaš iM-ed«pdmk in va*a vlada na ta način koristila neizmerni večini poslovnih ljudi in ameriških iaduMrijeev. v se je včeraj poklonilo Muooefliniju fašiotMnilt eUjev brani svoj mir proti mogočnim neprijateljem njene moči in njene civilizacije m proti vsem poskusom brezbožnih in nečloveških rovarjev. Ko je preči tal resolucijo, je govornik še enkrat poudaril hvaležnost duhovščine, ustanovitelju cesarstva in je zaključil svoje besede z vzklikom: Naj živi Muflsoiini! Tedaj so se dvignili vsi navzoči in navdušeno vzklikali: A noi! lani je va zalivala Mussolini je odgovoril med drugim. da je srečen, da lahko sprejme italijansko duhovnistvo, ki igia tako važno in pomembno vlogo v zgodovini nove Italije. Sporazum med cerkvijo in državo borno z lOletnico proslavili prihodnje leto. To po-mirjenje med Italijo in sveto stolico je najodločneje želel sv. oče. Zato poziva, da naj vsi navzoči v tem trenutku pomislijo na sv. očeta Vsi duhovniki so se pri tem dvignili in priredili dolge o«vacije. Tistega dne. je nadaljeval Mussolini. so se odao-šaji med državo in cerkvijo postavili na temelje prisrčnega sodelovanja, ki je dajalo, daje in bo še dajalo zmerom lepše sadove. Duce je opoaoril nato na uspešno sodelovanje vsega duhovništva v vojni za Abesinijo. prav tako pa se je borilo proti tako zvanim civiliziranim tolpam sankcaonizma. Opozoril jc na zgled velikega rodoljubja. ki so ga dali škofje, ko so svoje zlato dali na razpolago fašističnim organizacijam, duhovniki pa so po svoje podžigali ljudstvo, da vzdrži, Nato se je Mussolini zahvali! duhovništvu za njegov delež v borbi za avtarkijo, posebno med kmeti in ga pozval, naj sodelujejo še v borbi za urbanizem v zdravem smislu, to je. da naj čim več zdravih ljudi ostane na kmetih. Prav tako naj sodelujejo v borbi za dvig rojstev in družin, ker samo družine z velikim številom otrok lahko dado domovini močne bataljone, ki so potrebni za vsako zmago. Italija kot katoliška država ima pravico mh kitajskih organizacij in upravnih ustanov, ki sc vodijo v protija-ponskem duhu. Dobro poučeni krogi trde. da bo japonska vlada na s\*oji današnji seji razpra\'-ljala o tem. ali naj odpoklice svojega veleposlanika Kavagojo. Temu odpoklicu bi nato sledila napoved vojne. Japonska vlada meni. da je sedaj vlada maršala Čankajaka samo lokalna vlada. \a seji se bo govorilo tudi o veliki japonski ofenzivi proti Han-kavu in Kantonu. Vlada je tudi sklenila predlagati cesarju, naj skliče konferenco vsega imperija, da bi tako vn imperij podprl japonsko vojsko pri njenih borbah na Kitajskem. London. 10. janu-arja. (Kcuter). Po poročilu iz Čringtava jc prišlo pred tamošnje pristanišče 12 japonskih parnikov. ki prevažajo čete. Japonci niso skušali izkrcati čet. Po uradnem poročilu so kitajske čete izpraznile J^antung. Kitajske ladje so žc sredi decembra potopili pred samim vhodom v č:i.ngtav. Od 48M00 prebivalcev jih jc v mestu ostalo samo 10.(MM). Zadnje dni decembra so Kitajci razdejali vse električne, vodovodne, brzojavne m telefonske naprave v tem mestu. U7a«/iingfon, 10. januarja A A. (I)NB). Po podatkih ameriškeg-a zunanjega ministrstva so decembra 1937 izvozili iz Zedi-njesnih držav na Japonsko vojnega gradiva ki civilnih letal za 250.000 dolarjev, na Kitajsko za 290.000. v Sovjetsko Rusijo za 17.000. Največja dobava na Kitajsko je bilo naročilo granat in bomb za 162.000 dola- e v. Veliki manevri angleškega vojnega brodovja v Sredozemskem morju Manevri imajo značaj iemor-**'-11' Rim. 11» jan. o. V tukajšnjih službenih krogih pričakujejo z velikim zanimanjem bhžnje \'elike manevre angleške vojne mornarice na Sredozemskem morju, ki ee bodo vršili skoro ves prihodnji mesec v pasu med Gibraltarjem, ob španski obali do Alžira. Bale a rov in Korzike. Pri manevrih bo razen angleakega sredozemskega brodovja sodelovalo tudi domovinsko brodovje. že prihodnji torek bo paiapela v Giibraltar eakadra angleških ruMlcev ter dve veliki matični ladji na letala in sicer ^Aurorat: ter ^Courageouac. V Gibraltarju se bodo zatem zbrale še štiri druge eska- dre angleškega domovinskega brodovja. To zbiranje angleškega brodovja bo trajalo prihodnja dva tedna. Po manevrih, ki bodo končani komaj »redd marca, bo angleško vofcio brodovje pod vzelo potovanje po vzhodnem delu Sredozemskega morja-Šef angleškega admiralskega štaba v Gibraltarju je dapotova! v Cadiz. da se S španskim admiralom Deeterichejem. poveljnikom tega španskega pomorskega oporišča, dogovori o vsem, kar je potrebno za manevre, ki jih bo imelo angleško brodovje ot> španski obali, pri čemer naj bi Cadiz služil kot izhodna točka. Brezposelni delavci pri žnpann Ljubljana. 10. januarja V Ljubljani ie okroc 700 brezposelnih delavcev ali pa takih, ki imak> le sezonsko delo in ki eo deloma zaposleni pri javnih delih. Za vse te dHavce prihajajo v postev v crlpvnem favna dela mestne občine, ki so pa ]«LOVENBI! K AtODc, ponedeljek, 10. januarja UM. Svečan ples oficirjev ljubljanske garnizije Lepa poteftitev rofstne«. dni N|. V«L kralfi+t Matije LjuOlJnaa. 10. j^tiuafii Kakor Ob+ca oo to tudi včeraj porabili afiiirij :?ub4ia-:*ke garcirije rostni ian JfJ. V?I kraljico -larije s t-veean.rn plesom v dvorani tvetde. Ples ie priredila uprava IfobtjansketTt oficuroktnra doma. ki mu |a oredsednik ko-naidar/ M pesrolkt rolkov-nik Ms^e. Do 21 30 |# bil ofieie >. sprejem or» «*v. ki so bili povabi jeni — o i li fini prfoVtavniki IgnMjane in ojejtb kulturu h. go»podarskib in đrugfh k rogo* Oficirji ra'- »iSr 7 ^ro'omoH M « Inallrlii ■ od stopv.jlea do vhoda dvorane, odkoder to ofVirf! f parad-aa% njfformab rodi i; Mfci gospe m sck:w dSfoe na določena tsest*. Dvorana j* bi a "brusno okrasiva na ^elni stra.ii je vjsHa vvffta alfka *j Vel kra' janetnitva akademskega sl'karut prof Ivana Vavpotiea nad njo pa uni<*t ka kra- lja Potra II. ravno tako d*!o nrof V n v-poti ča Za gospe ta fn*' - - v'n rrerir»!*a na rJ*w»a In vodena oK>ka. rs pMpnan na v-ar>ma otlHta t od 1i kovan jI. C&roa 21 30 so b; i - . -rani in d;rtrlonar i Lata" ll 1 dIos s kraljevim aatsm On ira—ke i1virl> oiivsl* d%r>' • liJFfiTiiiiii kolom, v kater«*? i so navaoei odlični*! Raaoi divlziona^is Tooiča sti bila navro-•-"a 3e n istro* pomornfk brigtdn* e^ieral Du šan Dodac in upravnik *modn;*v^ v K»m-iih gsnera) Milutm Kreti«* V#| -rij* generali no imeli ia prsih visoka oiiikovan»a Pestro in svečano sliko to nuditi številni ofceliH ljubi is nek* ram i al te % svojimi ko raandanti. ki so tuli nosili voiaJfcka od^kova sta. Od vilHb of:<-irfev so bili ntvmei ko mendant ljubljanskega volnen okrožia r> kovnik ttTsnovie komanda it tandarmot polkovnik Rarls. upravnik nmir »ke sirr# polkovnik Hadli «n komandni* 39 n*-* uo-ka fi Ceha lao V»cak Kot gostje so pri ali In Cel U fn \i ftlarfnora ofViriJ tamkaj rr.■" b voiaiVh edinic. Bansko unrsvo U zastonil baj dr Natla "en t nse>*n kf dr ^kabrn^toti. dr Orlom ir RnrPnom. dr Senskov: ci. Vabilu so se odtvali .alslje >malor dr. No* a k. I v*a bana dr. Ssr.iee in dr. Pue, ste-rltni aasTpniki iz kultur: !i in gosfiOriafnkib kro-jov tako rektor univerze dr. KuSej z dekanom iT. Kelemino Ia dr. F^ehanijem pred-- 1 k r\tD in» Mapkovš»k. dr Kobler. direktor kons*»Tatori|a £l. Be>tello. predsednik T*4ru?enla Oov»n*kih igfSleev c. t>reDOvec. prpd*Mnik sdravniške zbornice dr. Lavrii. inž MHko P:rkmai?r. direktorji ljubljanskih rnnazii prof Breznik, prof. dr. rtočevar, prof dr. Reisner. iirektor P7 dr. Vranci ••'irk .ir- lige dr Stare itd. Konzularni zbor ie bil skora] polnostevi- ' - "-' so "^kojslovaški koizul c. Minov- franroski konzul g. Remerand. italijanski konzul g Mara Mi. b^lsrikki konzul dr r>ular. rumu::-'' konzuJ inž M. Jelann polivki konzul dr. St*»le in danski konzul s. V o Knez. At*»vimi so bili sasiopniki is gospodsrskib krofov, tako predsednik Zrornire za l v.^n -lelar^n. dr. ^lokar. £j*>n^r»mi ravnat^li TPD g. Snubec, ravnatelj dr Vrhunec. pr?d- 4*:\, t^oktubs g PrapTo*-n'V. dr Ciril psvl«Ti. ravnst^l? Kro»>a in drugi KonrorHi -.TtT»rs< 's 7***o»>at dir^k^o- «'anko Virs^t Rstoi n*#teb'b AdV^r:h prsd«t^rn;koT t.bibt*«ne ki so večinoma pri*l? s svofiml roop^mi. ; ^o«;*io so rosili odl-kovania Po-c^bio razornost «0 vzruia!e d«me * kra*ni- , :r,; ;n r]i8»irn; OHlsksmi R#di- tsli nl*1^. nodnoikovpik Du*nn ?tevn-»ovir is vromo vodil plss. Kmalu no otvoritvi is zavladalo v dvnmni. kakor tndi v *oAed*nfb •>rrt*f^r-'v T^uM'nT*ke^s klrtba. živsbnO in niHiAt-io ratrv»io>*-iie. h kateremu || prino-Tioasl tud? h^ffot kie?; 7vezd#, V? ie goctom nmtregPl ? zlah*no kaplt'eo fn izbranimi ledili. p'^s oficir}*v Tiuhiian*ke garnizije |e bila r-rva letoSnia rs« ",;,-n prirsdtran v Lmh-liom* Na plesu trgovskih akademikov In umetniški spored sta privabila selo ran gostov Ljubljana, 10. janua. Pod častnim pokro\-iteljs;vom predstavnikov trjjovsKin korporacij in organizacij: pradsocauics ZTOI g. Ivana Jelaćina. predsednika Ufovsxe^a druliva Merkur g. dr. Frana VVlndiscnerja. predsednika Zveze trgovskih »irulenj za Slovenijo g. Staneta VSdmarja in predsednika Zuruaeaja trgovcev v Ljubljani g. Viktorja Medena je Klub absoivlranih trgovskih aicaacmikov v so do: o zvečer priredil v vsen prostorib Trgovskega dotr.a svoj te Uediciona.n: trgovski piša. ki je bil tudi letos zdruten % ttmoui^kim sporedom. Vabilu naših mladih sbsclviraniii trgovskih akademikov, jd bodo prebitek te prireditve uporabili v socialne namene k.u-ba, se je odtvaio veliko stavilo Ljubljančanov, pa tudi najodkcnejiih predstavnikov oblaste v in ustanov Med odJičniki so bili pred\-sem častni pokrovitelj predsednik ZTOI g Ivan Jelaćin, ban dr Natlačen, komandant divizije grenerai Lazar To-nić, bivat miniater tn generalni tajni k ZTOI g. Ivan Mohoric narodni poslanec Hajko Turk. mestni lupan g. dr. Juro Adi« nik ZTOI g dr Ivan Pless in drugI. Umetniški nporad jc bil sestavljen iz na-stopov odličnih ciano v opere g. I Franc la. gdd A. No« Je ve ln ge. Bravnicarjeve. k: jih j« spremljal na klavirju g fevara G. Franci ie zapel te znano J. Gotove evo >Puato zeljo« in arijo Janka iz n dejanja »Prodane neveste t, Pesem an arija nista bili najbolj posrečeno zbrani saj se g Franci z njima nikakor ni predstavil z vso svojo zmogljivostjo in polnostjo svojega tenorja. Ce so že raalicne ;avne prireditve povezane tudi z. umetniškimi sporodi, bi umetniki morali izbirati dela. ki bi se z njimi lahko pred- ta .h z vsem bogastvom svojega giasu. Prisrčnega aplavza je bila deležna tudi Članica nase opere gdč. Nolijeva, lei je s svojim nastopom pokazala vso svojw umetnost, prav tako pa tudi ga. Bravničorjeva, Ki je s svojim nastopom jasno poudarila* ■la pies in balet nimata meje in nista samo malo pospešena telovadba, čeprav se sicer morda res vržijo baletni nastopi točno po Lntencijah koreografije in po tempu, ki ga po svojem okusu doioča dirigent temveč 6ta resnična umetnost Kj pa jo je treba tuoi doživljati m ne izvajati samo za vsakdanji kruh. kakor »e zelo pogoste dogaja v na* operi. Naposled moramo poudariti, da ni Lilo piesno vodstvo tako na vlaku, kaor ^1 bile .nora!c biti m sicer niti s tehničnega niti z jezikovnega stališča. Res čudno je. aa se nali pjesni učitelji, ki jih imamo v LJubljani precej, nikakor ne morejo n. pr. pn četvorki otresti rane dostikrat '-rk> popa čenih tujk. Bil bi te davno čas, is M tudi nasi plesni učitelji nehali zapostavi iat' nat jezik in da bi rabili nate izraz0, na pa takšnih, ki niso ne naši ne tuji, pač pa samo popačeni. Tuji cz.k; nisu oo svojih besednih zakladih tako bogati, da bi njiho-vm izrazov ne mogli prenesti tuli v slovenščino. In končno ali Sr *etvorki 2a-- iluOoje s foxom * osni ddpeh pl «r.e in u <*n:*ke prire- •\\f K.uba *b.jOhrlr«2. h triov akd^c-:i° o\ je b4l pra- dobez in je : rajala za-tav do zgodnjih eu' anjih u»" SPORT Zimski sport na pohoda hokejski in smučarski spored — Tri v hokeju Iliri!* L:uW:ans. 10. januarja. Včorajteja aoiolja 5« Drine*la prav bogat spored ruskega iporta. Raren številnih hokejskih tekem so prvič spregovoril tudi smučar i Vse :-a kefe da so slednji ssmudili že precej ugodnih prilik, ke/ bo po ns-rjovsdovanju vremena rjev nastopilo južno vreme. HOKEJ NA LEDU V Ljubljani srno epet imeJi mednarodne Soste Ilirija ie povabila svoieca atareee znanca Villacher SV ii Beljaka in Je ■ ajnn od:fiTa.s 3 tekme. <^ve v Ljubljani, tretjo na Bledu Vsakokrat ie zmešala t enim zok>m railike in s tem dokazala da je nedvomno najmočnejše aio«tvo v drtavL Prva tekma ie bila od terana v soboto ob svita žarometov. Domači so bili z nekaterimi izjemam: ore v iobri in so vodili ie 3:0. Proti konou pa so popustili kakor doslej le v nekaterih drugih tekmah, in je eo-stom u«Dek> tmanj4at4 razliko. Konfici re> zuitar ie bil S:2 (hO. 2:0. 1:2:. V nedeljo do-pniano e Ilirija zaicrae ^e bolje in ]e Be-Ijaftane notianih pofolnon or-rambn V s?relianro oa ni imela *re?c in so lahko jnsTje e tesnem nora zrn 1:0 l^i . 0*.0> vc€ kot tsdoTolTni. Pri domačih :e obakrat hriljiral druei napad, riasn dobra ata bila Pavletih :n OreiroriC Takoj po končani :r*km? srs nasprotnika *edla na vlak id se o.ipeIia a na Bfed kamor jn i> rovab'la uigrava ho?eU T"»plire. ki Je bofeHa svojim srebrom nnditi Drivtno oresenečen:e Ob^sk |a bil z^k> dob©r. celo p»-ed<>ber. ker >c zaradi re*ra vola poplavila d*l icriiča. Kliub temu sta mo*tvf nee^ved*J zadovol;fvo ism 'e^n'i so se nornaTi nsnurl Iffetft Tapnre^^p leten. Med irlednlei ie tali tudi vojni mini-»:or. armijski general g. Maric. Tudi v tret- jem srečanju Beljacanom ai uspelo premazati domačih in »e je tekma končala 2:1 (hI. 10. 1:0; za Ilirijo Tudi v savski banovini e-o iineh znaten hokeiski biaaosiov. Karlovški KSL" ie imel v petek v c os ib RAC. ki je privabil nad 1000 e"!eda.cev. Gostje so uastopili v znatno feir-kejši postavi kakor v Ljubljani *n !e e šestimi Lsrraloi torez drugregra napada), a 60 navzlic temu sigurno zmasrali 2:0 Pri C«5-lovčariih so manjkali vratar Eichineer in Izvrstna napadalca Seberiau in Eberhein. V soboto zvečer :e KAC nas*op11 rrofi 7a2Tsb*ki reprezentanci, ki je bila ojscen« z obema avatrijsklma trenerjema Sehe-riaucm in Zeh Iniekerjem. Kljub temu eo bili slabi ZasTebčani visoko nora len i in §0 ta-Mk le &n eol. a še teei po postu Seherian-vu. Rezultat je bil 8:1 r8K> 5:0. 0:1). Voarnj je KAC nonovno irrai v Karlovcu. Tudi tokrat ie ma.- :kal S^heriau s zmasTa je bila izdatna 11:0 '2:0. 2:0, 7:0). Zn^rebSki ZKD :e irra! v Varaždinu in prema**! tamkajšnjo Slav-ijo 5:0. PRVI NASTOPI SMUČARJEV Smučarska tekmovalna sezona je bila otvor jena s kineskim i prvenstvi V Plan ki ie bil klubski -«tal Lsvrs Zsmva z anSsro v rtna na 1B km. SK Dov1n»lfoj8rraPi Je ttaava tekakj v toku in skontk. V teku je 51 Oa 12 km prvi Grejror RUaafnik v 40*7. v skokih pa Albin Jakopič n skoki 26 in dvakrat po 27 5 m. V Ra4ennjski dolini Ji bilo prvenartvn Maribora In Zcieznačarja v fiku na 14 krm. V skupni oOeni je zmagal Pinedl (Maribor) v 49.59 pre--I Heriotm (tof#7.ničar> 86.56. Oba ^a puntal klubski prvaka. V Zagrebu so rmoli prvenstvo Medvedni-re. Zfnagnil so HaJkovri. v skokih Nikola Mance flt.lk 20.5. i4.5\ v smuku na ni 1 km doHri proti Marcel Prieter v t:29.8. Nogoaonsal se pripravljajn na srečanje § Toljsko. Državna -repreveman^s je včeraj nastopna v BeocTa-iu nasproti d »majskem u Rairrftl iti zaslufeno rmn^rala 4:2 '?:!). Pred tem je Rnpid itrral v ?kopl.tu in premagal Gradianski 3:1. V Zsirrebu je kombinirano moštvo Gradjanekeea z lahkoto PTe-maenlo renresesranoo niijs rasrednih klubov JW>. Stnrtna nesreča na žaci Zanorjs. 10. januarja Komaj smo pokopali nesretnoga Pože-nela. ki si je končal življenje, žc je zopet posegla smrt po novo trtov rn jo litrgnia ix srede mngostevilne družine. V soboto ponokTno |s nastopi] svoj zadnji ponad na veliki žagi v Toptieab Ivan Grabnar is napredne motnlSke družine. Pri TPT> ie bil usruiben od leta 1919 ln se je naselil v Podllpovici, kjer si je ustanovil svoj dom ln odkoder je hodil na delo na sago v Toolicah Kot rečeno, je v soboto prišel na delo in je pognal veliki j>rmenik. Jermenje ga je pa nenadoma zgrabilo za obleko Vn ze v riSisaedmjem hhxi ga je * divjo silo slek-klo do golega, edino v zapestja desne roke mu je ostalo nekaj blaga od srajce te suknjiča in na členku leve noge gornji del čevlja- Potegnilo mu je velike kose kože s prsi m a pieč. polomilo pet levih reber in slomilo levo nogo na dveh mestih. Gotov > b! ubogega nesrečnika še bolj raamesarilo, a se je jermen utrgal. Grabnarja pa je zagnalo na beton kraj tage. kjer je obležal pri polni »vesti. V trenutku nesreče je bil Grabnar sam Na njegov krik so prihiteli tovariši s lesnega prostora, promaja ti mu po niso mogli več. Pokrili so razmesarjenega is golega trpina m tekli po rudniškega zdravnika dr. Kajaelja. ki mu je nudil prvo pomoč. Odredil je prevoz v ljubljansko bornico, toda med prevozom je Grabnar, skoraj do zadnje sekunde pri potni ssvvearti. »s neverjetnim junaštvom prenašajoč strahovite muke. nenadoma izdihnil Pokojni Grabnar jc bil ^tar dobrih 45 let tn zapuSča poleg žene, devet otrok, od katerih so trije stari iapod 16 let. Bil je izredno priljubljen med tovariši in pri prcsaBtofclkjh. čMsn motnMkega Sokolske-ga društva, delaven in zaleden. Njegova tragična smrt je odjeknila daleč preko dolina In vOe sočustvuje % nesrečno pokojnikovo družino Pokopan bo v Zagorju, kamor ga prepeljejo danes. Naj počiva v miru, preostalim izrekamo iskreno sožalje! Nengnani pretepači KriAovci, 8. jamuarja-Pred dvema dnevoma so luščili bučnice pri Slaviču Ludviku znanem konjerejcu na G rabah kjer so bili poleg domačih fantov tudi fantje iz sosednih vasi, med drugimi Jelen Franc. Vršič Jože m Vau-potič Alojz vsi posestniški sinovi iz Lukavce v in Kovači č is Logarovcev. Vsi so bili dobre volje, saj so se napili letošnje šmamice. ki so si jo prinesli celo od doma k Slavicu. Ko so bili tako že precej vinjeni, se je začelo izzivanje, čemur je sledil splošen pretep, nakar je nekdo u gas nil v hiši luč Ko je gospodar Ludvik Sla-vič prižgal luč. se mu je posrečilo razgrajače spraviti na cesto. Na cesto potisni en i razgrajači so začeli Slavičevo bi-šo obdelava ti ter skušali priti v njo. Ker so bili vedno bolj nasilni, je segel Slavič po lovski pu*k\ da bi zavaroval sebe in tiste, ki so bili v hiši Ustrelil je dvakrat In nadel Vaupotiča Atojaa v zapestje leve roke kjer so ostale vse SIbTe naboja. Ranjenega fanta so prenesli v Lukavce, Odkoder so ga npraviH v Križeve e k bano-vtnskemu zdravniku drr Lebarju. ki je odredil prevoz v bolnico v Mursko Soboto. Obstoja bo jasen, da bo fant ob roko. Jelen Franc, ki je tudi bil med razgrajači, je po tem dogodku postal Še bolj divji, od-hitel Je domov po lovsko pu#ko ter zagrozil, da mora še danes agoreti pol vasi, pol ljudi pa mora biti mrtvih. Tako podivjan je hodU vso noč po vasi in domov so ga končno spravili njegovi najboljši tovariši. Zadeva je bila javljena orooništvu, ki vodi preiskavo. V našem listu smo že večkrat omenili, da bi se moral glede na orožje, ki ga imajo nekateri bojeviti fantje v tej okolici, napraviti končno red. pretepače na nartstroce kaznovati poleg tega pa jih tudi zasledovati, kaj počenjajo marsikatero noč po vaseh ko motijo nočni mir a pretep! in streljanjem. fg TrH«velf — Sprejem novih delavcev pri rudniku. Zadnje dni jč rudniško ravnateljstvo zopet »prejelo okrog 35 novib delavcev v delo Večinoma so to mladi fantje, ki so nedavno odslužili vojaški rok in so bfli sedaj brez posla. Pri sprejemu se ie ravnateljstvo predvsem oziralo na one prosilce, katerih očetje so desetletja delali pri rudniku, ali pa na take, ki to člani številnih delavskih družin in potemtakem najbolj potrebni zaslužka, kakor tudi na oženjene brezposelne Javilo se jih je ravnateljstvu seveda več* sto. toda vsem zaenkrat pač ni bilo mogoče ugoditi, ker je bilo mogoče spreieti le omejeno Število delavcev ki so potrebni radi večjega obrata v sedanjem zimskem času. Veselje je bilo gledati zadovoljne obrare mladih fantov, ko jim Je ravnateljstvo spo-očdo sklep o sprejemu v delo. ki so 22 mladi de^avoijni fantje tako težko ^rioakovali S tem je bilo '/-omagano ne le apreje*;m mladim delavcem, marveč tudi njihovim staršem tn svojcem, katerim s*- bdi v teško breme, slasti-takim s vrevilmmi družinami m vpokojcnc?m Po-I aebtto ugoden vtis je napravilo dejstvo. da Je bilo sprejetih tudi večjo števno njenih brezposelnih delavcev, ki so Mi pni najbolj potrebni radi vnorfevonje orn-žin. S tom se Ji rudi kader buiuonienfc v/ na* občini snatno znmjsal, kar ji rodi o korist občanov in obime, B mora i svoji stran! bieiPOtoine podpirati. Vsi ai lilimO, da bi sedanje ugodno »tanj« pri rudniku postilo trajno in da bi se prejšnja litoit-na loti obet brezposeanoatl tn drugih težav nikdar voS ne povrnila v radarske revirje. — ftagoz; volitev na meščanskih išupnt-km>. Kr. banaka uprava v Ljtabljani Je raspisali volitve nameOCOnskm Zaupnikov ta rudarike revirje, ki bodo v nedeljo 30. Januarja t. 1. Volilni odbor, ki mu predseduje ksnelist g. Pran Vo4čan*ek, tvorijo g-Bočico Martin, paznik, g. Azber Edvard, jamomereč. Drndvsefc FraflC/ paznik. Jordan Avgust, paznik, Leakovšek Ivan, paznik in Ctlkjati Feanc, nameščenec rudn. konruma. Liro in kraj volitev bo določil volilni odbor. — Zi-erinsfvo. Ko je posestnik in mizarski mojster g. Valentin Cestnik v Trbovljah prišel v petek zjutraj v hlev, je opazil, da krvavita dve kravi iz gobca. Spočetka je mislil, da ata druga drugo z rogovi ranili, ko pa jih je pregledal, se je silno ustrašil, kajti videl je, da Je ubo-Bim živalim ponoči neka zverina v člove-fki podobi odrezala ježrke. Za take sadistične zločince bi bilo pač dobro, da bi se /a trenutek vrni! stari vek, ko šo ia take t-i riicne zločine rezili zločin čem jezrke. Kino Sloga — Tet, «7-30 predvaja danes \-eselo in 2abavno roblnzonado Peter v snegu z malo in priljubljeno Traudl Stark v naslovni vlogi — V glavnih vlogah Liane Haid in Psnl Horbiger Predstave ob 16., 19.15 in 21. uri Iz Zagorja — Mara tatvina pojasnjena Prsd dvema letoma so pri vlacilnita napravab v Potočni vaai zmanjkale železne vlačilne vrvi in sicer okrog 30 m za palec debele in prav toliko nekoliko tanjae. poleg ^?ga pa tudi več kosov tračnic. S tem je bilo TPD pm^roce-no okrou 3<>00 din čkode. Kljub vestnemu zasledovanju tatov rti bilo mogoče zaslediti. Te dni pa je orozniska postaja prejsla anonimno pismo, ki je poniacalo prijeti dva tatova, katerih imeni pa v interesu preiskave za p eda j še ne i zidamo. Polovico ukrade-nefs« materiala Ma že zazidala v be4on raznih gospodarskih iaprav, ostalo pa so orožniki nažli skrito v senu. — Poteguil io je od ilomn ue»ki 15 let stari vajence k. Za potne sirožke si je vzel iz očetove blagajnice 600 din* ki jih pa ai utegnil zapraviti ker se mu je v Zidanem mostu pridružil mož postave in ga privede] domov, kier so napravili domač račun. Upajmo, da ea }e kratek izprehod spametoval in da nam n* bo kedai kasneje treba pisati o njem resnei^ib stvari Iz Ljutomera — Prevzem pošlo?. Novo izvoljeni odbor občine Ljutomer je prevzel pred dnevi svoje posle. Ker je bivši župan p. K.iihariČ zaradi noc? v bolnici- je bil pri predaji poslov bivši rjodiupan g. Veno Vffcar. — Tečaji za Šivanje Tukajšnji trgovec g. ^nr'tlehner je priredil tečaj za bivanje v Ce-zanievcih. a sedaj «e vrSj enak t^čaj v Ver-žeju. Tečaje vodi usposobljena učiteljica. Kmečka ^ekleta se uče vseh d3l pri šivalnem stroiu. — Statistika. V L 1937 je bilo v ljutomerski župniri rojenih 73 dečkov, 63 deklic, umrlo je So moških. 38 žensk« poročilo ee i? pa 73 parov. — Klic po regulaciji Scavnice. Cezanjev-čani so v >Sk>vencu' tavno zaprosili oblast, da vsaj z delno regulacijo prepreči nadaljnje poplave, ki jih tam povzroča neregulirana Sčavnica. Tudi mi se pridružujemo njihovi skromni želji, ker bi se z regulaciflo Sčavnice mnogo pripomoglo k blagostanju našega kmečkega človeka. — Kontrola mer v Gornji Radgoni. Na občini v Gornji Radgoni se bo vršila kontrola mer in sodov 10. in 11. t. m., 7. in 8. februarja ter 7. in 8. marca za prvo četrtletje. Iz Poljčan — Nakan te naročnino, vse. Id smo jim v teh dneh pošiljali > Slovenski Narod« na ogled, opozarjamo, da naj nakažejo naročnino v auesku 12 din, ako hočejo list še nadalje prejemati, v nasprotnem primeru bomo seveda 'primorani pošiljanje lista ustaviti. Sicer pa smo prepričani, da Jim je list ugajal, in da znesek 12 din nI preveč za list, ki priobčuje tudi iz našega kraja toliko novic. — Iz občinskega urada. Lastniki bici-klov se opozarjajo, da je prijavna dolžnost od 1. do 31. januarja. Vsak lastnik mora pri prijavi navesti doseganjo evidenčno Številko ter si nabaviti novo. Plombiranje se bo vršilo tukaj le enkrat ter bodo oni, Id ne bi o pravem času prijavili svojih koiea, strogo kaznovani. — Uradni popravek volilnih imenikov se vrsi od 1. do 31. januarja. V tem času so volilni imeniki Javno na vpogled med uradnimi urami za sprejemanje reklsrma-cdj. Vsakdo ima pravioo, da sc o vpisu v volim* imenik presprtča. Do vpisa imajo pravico oni, ki so v občini l leto. — V teku tega meseca je treaa vložiti prijave prtdobnine, poslovnega davka ter rentni-ne, na kar se vsi prizadeti opozarjajo. — žigosanje sodov bo 20. januarja v Slov. Bistrici. — Ledenice *o do vrha napolnjeno. Letošnja zima je posebno (Jobrodosla mesarjem to drugim, ki potrebujejo aa svoje ledenice ledu- Tega letos ni manjkalo. Letos so prisil vsi na račun. Polna je celo velika unionska ledenica, ki sprejme vase nad 125 vagonov ledene hrane za poletje, kar te ni pripetilo že par let sem od velike zime 1. 1929. — Občni zbor tukajšnjega Sokola bo v nedeljo 16. t. m. v prostorih tukajšnje Čitalnice. Za članstvo udeležba obvezna- — izprememba v gostilni. Gostilno, ki jo je imel doslej v najemu g- Pinter, ki je odšel blizu Maribora, Je prevzela gospodična Tilčka Cvenk, ki je imela prej gostimo v Lusečki vasi. želimo Ji tuđi na tem mestu čim več uspeha. iolidai Ideali Kri gOTorl Stega: Peter v snegu Uttlon: Gsaparont Motao: »Medeni tedni« ln »zlate it Nosi ljudje Koncert TTeitelJskega pevskega zbora ob 20. v veliki fllharmonienl dvorani Prirodoslovno droJtvoi predavanji univ. prof. dr. Al je Koetrja »O krvi« Ob 20. v dvorani Delavske zbornice DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrsevs cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartua, Moste — Zaloška cesta. ^fsstsoef svii Poslušajte tole poučno, mično in resnično zgodbico: J* imela imenttnš dama imenitno kosmatega in imenitnega psička; njegov rodovnik je bi! tako čist in žlahten, da bi bil rtšjmanj baron, če bi imel dve nogi name-siu Štirih. In je ta psiček obolel. Ki hotel več jesti ne klobas, ne cukrčkov in ne piškotkov. T 'sa obupana ga je odnesla dama k veterinarju — Gospod doktor, pomagajte, moj Pufetjček je sttaaaašno bolan! — Je pogledal veterinar damo in psička izza, skozi in izpod očal, nekai pomislil, pogledal ie enkrat Pufeljčka in rekel: — f/m, zdi se mi. da je psiček res straaaašno, straaaasno bolan. — ReStte ga, rešite ga, naj stane kar hoče, — je ihtela dama in veterinar se je Je usmilil in obljubil, da bo poskusil vse, da reš; psička prebridke smrti. Dama je odšla, psiček pa je moral v temen kot na iakljevlnasto cunjo. Tam jš moral preletati tn dni in tri noči ob sami \*odi, kakor najkosmatejši grešnik in razbojnik. Mislil je na prelepe minule čase in pri njegovi pasji duši mu ni bilo nic kaj lepo in prijetno. V vetetmarjevi pisarni pa je medtem pel neprestano telefon. Dama je spraševala, kako je s psičkom. — Z vsemi mogočimi zdravili ga zdravimo, zelo počasi gre. ker je res straaašno bolan, — je odgovarjal veterinar. Četiti dan pa je bilo Pufetjčku že vsega dovolj, temnega kota, žakljevinaste cunje in posta. Na-repenčil se je in začel strahovito tuliti in lajati. — iVo, Katra, zdaj mu pa le skuhajte pošteno porcijo polente, jc naročil veterinar si'oii kuharici. Ko mu fe Katra postregla s proletarsko juiino, se je je Pufetjček napokal koi težak. Veterinar pa je telefoniral dami: — Končno se mi je s strašanskim naporom posrečilo ozdra\'iti psička. Seveda so bili stroški za oskrbo in zdravila ogromni, toda psiček je rešen — Aaah — je vzdihnila dama na drugem koncu telefonskega voda in zdravnik je slišal, kako joče: — — gospod doktor, do smrti vam bom hvaležna, da ste mi rešili mojega Pufeljčka.., Iz Celja — smrtnih slučajev pa razmeroma upada, kar je pripisati dobro organizirani zdravniški službi in razmeroma ugodnim živ-Ijenskim razmeram. -— Ugodna smuka na planinah. V soboto popoldne in včeraj zjutraj je 31 o nešteto smučarjev na planine. Večinoma so Sil na planino Rooco, na Pusti rovt in na Crni vrh, kjer imajo prijetna in topla smučarska zavetišča. Smuka je letos zelo ugodna. Mladina pridno vežba smuk in smuske like, tako da bo za predstojeće tekme kar dobro pripravljena. Zal pa mladina vedno bolj zanemarja tek na korist alpskim panogam. — Zadnja Številka lista »Tovarniški ve-stnOcc je prinesla prav zanimivo in poučno gradivo. Na naslovni strani je slika, ki kane skupino orjaških dimnikov, ki so bili zgrajeni minilo leto. Zanimiv je opis častnega večera, ki ga je priredilo ravnateljstvo KTD onim preddelavcem in delavcem, ki so zaposljeni polnih 40 let pri podjetju. Zelo poučen je članek: »V boj proti nezgodam!« ki s tremi slikami ponazoruje težke posledice nesrečnih naključij in neprevidnosti delavcev, ki včasih le preveč zaupajo sami sebi. Zelo zanimiva je tudi slika delavca, ki ima verigo v roki in besedilo: »Vsaka veriga vzdrži le toliko kot njen najslabši Člen«. »Nas kovinar«, svobodno glasilo delavstva KTD,* ki je nekaj Časa izhajal po potrebi, pozneje kot štirinajst dnevnik, bo po novem letu izhajal kot tednik. List izdaja konsorcij. Predstavnik dr. Miha Potočnik. Jesenice, odgovorni urednik Brecelj M., Ljubljana. List Je lepo ure je-van. Daljšim pravnim in strokovnim člankom pa na pozna, da jto pdle spretna roka. DNEVNE VESTI — %rtile< dt«tae»ti teta kebieeta prod «ediika «liie. Z oltokotn intnisf mkest tve-ta in tunanjaga mi mit rt je i me jot tn to vr. ^*ea iotinotti s>ts ksbtnett predsednika vU ie ia n k » ktMnetu predsednika vlade dr Jovtn Marko* ! — Reforma tdravnJeke slutbe. V nisu zntortn nate tanitene ttnftne prihaja na vrsto »uil reforma zdravniške tluabe po vsej državi. V osnutku zakona o hnlwu->h ki g* popravilo ministrstvo «oeiame po-litzke m narodnega zdravja je določeno. dO bo potreben za vsako službo v bolnici poseben izp:* torej tudi strokovna izobrazba. To bo veljalo posebno za zdramite Po obveznem *tažu bo moral vsak ndrtvnik, ki bc hotel s!u»ti v bolnici imeti dve leti takozvane predhodne pripra rne alusbe na deželi v bolnici ali v privatni praksi. M« potem te bo lahko potegovsJ za sdrsvni-š&o ?' .Ibo v bomlel. Cspos-Tbij*« bo pa mora! biti tudi za boTnitko admhJjstfacijO in ekonomijo Osnutek zakcr^ predvideva tudi moreb-.tno sodelovanje bolnic, da bodo bolnikom na razpolago najbolj* sdravniki. Vse bolnice naj bi sčasoma dobile specijaliste za poedine panosje medicine ki bi vodih oddelke in odseke v bolnicah. — Protu i. Zveze *«>#*-«*W izobratbo o gori navedenem plMlinstil Za dobrohotno naklonjenost se v naprej na-hvaJjuje Zveza šoferjev dravske banovtoe. Zahteve ro»t1!nie*rte*. r>-,e 7 Januarja So te abrah tal ros^lr.ičarjl ▼ Občini CateŽ 5rez Brežice v občinski pisarni na Ca ter ter zahtevali pavšal za točenje *!-nohoinih pijač v občini. Ker je imel ravno to ten obč-nski odbor svojo proračunsko sejo. se je ta zahteva kot nujna obravnava a na ob iraki se*i in uljclišjil odbor jt soglasno sklenil plačevanje pavšala na 7 'acunstco leto 1*3« 39 Seda- pa to se vsi gostilničarji poslah tudi pronnjo banani upravi v Ljubljani da jim tudi ista dovoli pavtal aa točenje alkoholnih pijač. de bi banska uprava v Ljubljani ne hotela dovoliti pavšala za to to en je alkoholnih pijač, bodo goetlmjcarjl takoj naprti vse gostilnislce lokale Zaradi nove uredbe o pobiranju trota rine na aikohoi so bih pri-rrorani vsi gostilničarji zahtevati plačevanje pavšala, kaj« Će M banska uprava -. ... -.-.-v. bnoo poseb- no prizadeti mah gostilničarji. ker nimajo denarja nit: za nabavo vina ne pa da mora.jo Se plaćati trošarino na vino. pred-no istega -.kletijo Opozarjamo ostale pe-stihučarK* po občinah, naj store isto. ker ▼ slogi je moč' Gostilničarji občine rMt** Oglejte si Se danes zabavno Mlllbckerjevo opereto Casparone M a rika Rok k. 4. Heester* Ob 16.. 19 15 in 21.15 uri KINO UNION, THef. T«-aj poklicnih tOferjev. Zveza šoferjev dravske banovin« ns*n poroča, da se V te**a! o Dtesolov.h motorjih za poklicne Šoferje, kakor je c*3*yvljeno. pričel 7 mnutrja 1906. Ker Se je pa sa tečaj prijavilo tako veliko StevUo udeležen -eev.' smo pa biM primorani, že radi ome-jVnega prostora hi is aJgUonskib ozsrov števfio obtstHrvalcev tečaja omejiti. Vsi - > — *<. aeftaj na vrsto, ostanejo v evidenci za drugi tečaj, ki se bo vršil v kratkem po prvem Nt vsak ractn se bo ssrosoio tečaj glede na čas tako urediti kakor bo večini prijavtjen-cev bolje ustreaalo _ \ io-ki -ejesa « lvas»ko»rih Kakor le 4 ^ - io. bo vine- . -h detevno vrenie. v vitjih 1 ^eah snec V.Vra! ie snežilo v Liablfam. Ma H bora is 7zarebu. akdnanat ; a na Rabu. \~ai-viiia temperatura e znašala v Splitu 9. v Beoeraiu in ^arai^vj 4. v L: lbljani 1. v Mariboru in Zagr»bu —5. Davi ie katal bero-aefev v Ljubi it ni 730.6. temperatura je znašala 06. — Prijet *ala»<^ pomagač. O drenetn vlo-sailcu Ignacu Sslaju- ki ie oii dan pobegnil ii bolnice • civihv obleki >o ugotmili var-nostni organi, da se je na brž tanatrjil najprej nekam na Staiersko, ka«neje pa na Hr-vatsko. Zdaj je ljubl|s.iska policija iztledilt niegoveca pomagača, ki mu je prinesel v bolnico civilno obleko in sic**r v o*^; bivfe-ga meaarsk^a pomočnika Ivana Su^tersies ht Ljubljsie. Suitertica so zaprli. — Smrt detaa v rlameaih. Kmet G juro Biakova: iz vasi Paunovase blizu Koprivnice ie oišel v soboto z tono z doma. Poma sta postila triletnega »infrka, ki ^ | ■ fgrtl okroe if%k BTjHH pofi. Naenkrat se ie vneia oble kes nt njem. Ko sta se roditelja vrnila ie bil sinček s* ves v plamenih. Dobil je tako težke opekline, da je kmalu v silnih mukah izd;hnil. — D*e leiki se^reči. V roboto *ta se pripetili d vi težka železniški nesreči. Nadzornik Zel3enhbke proge direkrij** iržavnega rudnika v Lubiji Nikola Biskupae je našel na žeiezniftki progi bi rtu tanokegt mosta tragično smrt. Druga jesreča s* }e pripetila na železniški progi Prijedor—Banjahik.:. kjer je prijel pod vlak godbenik Redio Os-manovič. Vlakovodja ga zaradi go*te me-ale ni videl, mož pa Ji *l£al pfibaja-jočega vlaka. — Sji sčeta de praga . . . Stanko Miljevič v vasi Male Vraneefee pri Topu^kem 1«» ne-usmilieno pretepal svojega tiia Milana. Pred 20 »eti ie S'anko v pijanosti ubil s\o- : n bil je obsoian na robijo. Ko se je vrnil iz kaznilnice je jel svojega sina še- pet pretepati, čeprav je bil star ie 92 let V petšk ie kuka! tiari Žganje in kmetu tO ga ie napil, potem ie pa zatel topet pretepati ^r>iega sina. Hotel je navaliti naai rodi t nožem, toda sin ga je prehitel in gt zabodel v vrat in prsi. da i? kmalu itdihail. — Nezgoda. V bohssuo so včeraj prepeljali več ponesrečencev- Delavec Ms ko podjetju, je včeraj padel a gradbenega oora in at aVornil obe nofl. ima pa tudi notranje poškodbe. V Kamniku pri Preserju se je ponetrečii loletnl Stanko Ptoako-vec. zaposlen pri posestniku Andreju De-bevcu Na poti na bregu je padel fn si zJomil levo nogo. Z V k* a so prepeljali v bolnico 23letno Marijo K., ki se je ponesrečila pri sankanju na Brdu. Priletela je z životom v drevo in dobila hude poškodbe na rami in po nogah, v bolnico so sprejeli tudi 24letnega Ivana S., ki je padel doma nekje na Gorenjskem lz avlsrl in Si zlomil desno roko. — Smrtne ranjen sle venski inženjer v Be~ lem Brdfl. V tobn»o ;*>poldne s*a dva de-• v ru niku Belo Brd^» na Konaoniku smrtno ranila r»larskeirt loženjeria Kudolta Peklsrjs. Peklar je pri^e! prH p*'ttni me- -y ruinika TrepČe v Pe^ Brdo. kjer mu je bilo poverjen*, n-idro-s'vo nrinfka ter podeljevani j pTemij in camnd. Radarji nrl no ve-1 ti jejo. da je inc Peklar nekaj casn opravljal to de'o ^elo vpstno. po'eiri je pa bate pnstai pr»tranoki. kar je pri nekaterih rudari h vzbudilo ocorr^nje. Riidnr-fa Tvtn Novakovih in Tovsn Majkovic Pta počaka Is v soj%»*o PekJarja in ko je pri-el '•t pisane- «*t 2a 7 no?! tako ok],Va. -ia v - tatnveVetj in ok rva vije- zgrudil. N;»-lake »«m pobeenHe v planine, smrtno ranjenec^ 'Pfenjerja 50 pa prepeljali v bol n:*n v Kosovsko MiTrovico. Zdravniki n;mn- n -r- > - g-'d ^a hi nsts! pri *iv\ier Peklar ie s»er 3eTP ■ kj| Ig LfuMJane —11 Francoski gottle ▼ L|uhljtni. !> pv; i 19.15 «e prrpetje t T,kjb1jnnn »kuT':^.i Fnir-|,(itov med nflm? ve^ srbitek^ov. k so so-de'ovar v na^nju zs spomenik k : t Po *ni ?n kratjn \'ek*anVn v Marsc'Vn. Ekfs-" — vod^ ^la*i nrraniz.i^lje bivjk-b f^-v boVvnlknv Fnrinrn-i^'m eonom Ko prirejen v T^nbfjani prisrčen nprejem. »All-iight« ka}lg#v0dttvo najmodernejši kartotečni kopirni sistem Oton Stiglic organizator Ul BL4ANA — Aleksandrova c. 4 11 *nnntnntnnnnnnnnntnntn — ll Predpsstoo rajanje. Po »ilvestrovan u ie L j >b!;ana včeraj in v rSloge< in godba zbora polit-iivke strnil, t.nko da so ^ie-oiati plesalci i»r,! 1 v jk>1iii meri na svoj rasno. Med Številnimi udelšeici eo bili tudi mnoLii predstavniki civilnih in vojaških ob-lavti. med droarinu komanda 1* < i \ iz t je, general Laza Toui<*. Prireditev je lepo u*pela tako v moralnem, kakor tudi v smottiem po-cl*du. CisJi dobirek ure v foifomi fond društva. V" prostorih Trgovi*keua dotua v (Jregorčjčevi ulici je priredil v *oboU> »Klub atsoiviraaih trgovskih akademikove ples, ki o njeni posebej poročamo. Po?«eb*»i noroTamo tudi o velikem oficirskem pl?^u. Poleg U-b treh Tećjih prireditev je b-)o r-i m j»a \ »oboto tu^j; več njaT7^;h prire«lrtev. zlasti v diski in v Mostah. —lj Bolj ali manj umetni drsalci sni o kar čez noč morali postati vsi ki stanujemo ob Cest: na Rožnik. Većni poti in v Rožni dolini. Lastnikom hiš ob omenjenih ee«tah rrenda primanjkuje zabave? Morda bodo celo zaceli pobirati vstopnino za umetna dr.mlisca pred svojimi hišami?! — 'i Ru»ko silvestrovanje. \ č.-trt.-k 1'-?. t. m. prire-li Drulfvo ruaklk in^plekfmilnih in manue!n;h delavce*.- v Li:iWjani /p tradicionalno silvestrovanje in ssrer v kletnih prostor h kavarne Errstif s priietkom ob J).'(». Vstop samo f^roti vabilu. Reklamacije >j>re-'ema taimk velesejmag. fvan Rthter. —Ij Predavanje Prlrodo^vnega dni-*t\a. Opoatarjazno da bo drevi ob 20. v dvorani Delavske rbomi( e predavanje jr. univ. prof. dr. Alije Koširja s* čudovitima Mrnorna "sOude« mflrroskopa - m Kri j. v skupni doizini =*koraj 2000 m. Blagajna je odprta *e ob pol 20. uri. Vstopnina 2. 4 in 6 din: sedeža so numeriiani. — lj kuhar.k i in -nalni tef.:ii. Sdb. za-driKie, usluzi-. Irž. £ d. .-<• zopet na novo pri.no. S^rrjmejV» tudi hčerke nclelezni-Enliee. Cjr.a nizka. Prijaviti >e ie treba v pišam: železničarsk^ merize. P raza kova 1°-. —lj Podruinir« Sadjarskeca in vrtnarske gs dmštrs v Ljubljani vabi k predavan ni s tkioptirnimi slikami, ki se bo vršilo v sredo. 12. t. m. ob 19. v predavalnici itiineralo-*kegt insttluia na u.iiverzi. tiovoril bo ravnatelj Mestne vrtnarije g. Anton Lep o vrtovih Italija. —lj BeterTne oficirje oLvešcaiiio. da bodn uradne ure v druHIvpni pisarni. Kongresni trn 1-1 T. vf^ak torek in petek razen praznikov od r»ol 19. do pol 20. ure. Pododbor Udruženja lezervnili oficirjev Ljubljana. —-j t prava Elitnega kina Matice opozarja, da jc danes predstava samo ob 16. uri. obe večerni predstavi zaradi koncerta odpadeta. Jutri normalne predstave ob 16.. 19. in 21.15 Beli jorgovan. Radi stalno razprodanih predstav rezervirajte vstopnice —li Psiar v tovarni Eifler. Davi okrog 6.20 e nastal v tovarni piiša Eifler na Tvrsevi cesti 75 nez iaten posar. Goreti je začelo v kaminu in i? bila nevarnost, da se ocenj razširi. Zalo N.o po/vali na pomoč poklicne ga-r-ilce. CKreni ie bil hitro uriušen »n ško«ia ni velika. — 1] Karambol. Na Krekovem trgu je prišlo vcert! ziulrai do intnj^ nezgode. Na vo» -alu poUopia fijan«"ne direkcije sta trčila skupaj neki avtobus in pa policijski prevozni avlo. E sreči sta oba vozniku vozila pre- in no preaajrio. tato aonraea ni bila prenodt in sta se oho voaili 1* nekoliko po* kvnftt. — HaiHjska prisre^a. PriljuHient donta-če opereta, bo uprizorjeno v prihodnjih dneh v Mariboru-Studenclh. S tem ho dotii ia ie svojo 20. oprizoritev. kar je aa domačo opereto vsekakor častno. Opereti, ki je bila isprisorjena z velikim uspehom tudi v Lsfkem in čije avtor je LsJean. želimo, da li pos,»irla *e mnogo odrov. — 9tpre4svon|e. G. Gobec Radovan, uči-♦elj v I len in; pri Jurklo5tru. je napredoval v čin rezervnoga pehotnega poročnik t. čestitamo! — Obeoi rbsr *skela bo dne 29. t. m. ob 20. v mali dvorani Sofcolakega doma. Nai bi se ga članstvo ndeleiilo r^nosr»vlr»o. — LcssAko planinska veselica, ki je bilt ntme-niena nt dan 15 t. m. se je preloiila ter bo predvidoma 12. febmarpi v Soksnikem domu. Ctsii dot4č«k ts prirnditve je namenjen deloma zsrrsstbi novega oitninskegt zavetišča, hotela ns Smoborja. desoma pa Zelenemu kriiu in ^okolskemn domu v Laikom.— Obeina Laško je prepovedala polivanje **> kolskoga drsališča s vodo it vodovoda, baje zaradi pomanjkanja vode. Ako se poleli pri največji uporabi vode škropijo pred gotovimi hišami ceste in vrtovi, se pomanjkanje vole ne občuti. Iz Maribora — Jutri potiski balet ¥ Mariboru. Jutri 'večer bo mariborska gledališka publika doflvela sroie\'rstni umetniški dogodek. Vstopilo bo 16 članov poljskega baleta Ptrne'la. Sriflfni uspehi te plesalke skupile v Zagrebu «0 jamstvo, da bo rudi v Ma-riboru zadovoljila vse o-biskcA-alcc. — 7.br>rt>\'anie mariborskih mesarjev. Zdr'i/enje mesarskih mojstrov in klobasi-iarjev bo imelo v nedeljo 23. t m. svoj redni obJii /bo-, tokrat v Ptuju. Za zborovanje vlada veliko zanimanje. — Obup delavstva delo samo 4 dni na 'eden Delavstvo tekstilne tovarne Doctor in drug v Mariboru ie bilo neprijetno presenečeno, ko je prečitalo na ob javni deski Hat; 9 katerim vodstvo javlja, da se bo odslei dejalo v tej tovarni le 4 dni na teden. Svojo od'oe;tev. ki pomeni -/a delavce izredno hud udarec, je tovarna utemeljila s pomanjkanjem naročil. Delavstva te tovarne se loteva obup. Potrebno je. da posreduje oblast. — češki literarni večer. Ljud«*ka univerza v Mariboru priredi v petek 14. t. m. češki literarni večer velikih čepkih književnikov pišate1 ia Novvia in pesnika Hore. — Tatvina v stolnici. Včeraj je ne/nani morilec ukradel iz-pred oltarja v maribor--ki stolnic- dve preprogi. Skoda je precejšnja. — Smrt otroka v kropu. V Hocah je padel 2-letni poses-tnikov sin Alojz Frangež v škaf vrele vode Otrok je dobil tako hude opekline, da je kmalu izdihnil. Domača dekla, ki je paz-la na otroka, je takoj 00 esreči neznano kam pobegnila. — Avstrijsko vojaško letalo nad Mariborom. Mariborčane je v petek opoldne nresenetiio skrivnostno vojaško letalo, »ki jc dalj časa nizko krožilo nad mestom, l^otovili so. da je letalo imelo avstrijske barve. Zaka je letalo krožilo nad Mari borom, bodo oblasti skušale dognati. Nase gledališče DRAMA Začeten ob 20. uri 10. januarja ponedeljek: zaprto. 11. januarja, torek: Literarni večer Pen-klu-l>a. Izven. Tene ol 15 din nav/doi. \± januarja, sreda: Gospodična Julij«, ^nu- bač. Bol A. 13. aj>u:uja. Teti tek: Bcra.-ka opera. Red B. + Ponovno opozarjamo na češki literarni ve- <"er. ki l>o jutri v torek, dne 11. t„ 111. v - raruskem gledališču. Svoja dela l**ta brala /namenita češka avtorja sg. Novv in Hor.i. na večeru pa sodelujeta tudi člana i indijanske honu itn. Mira Neffat-Hanilova in g. Slavko Jan. Na literarni večer opozarjamo vse naše občinstvo. Vstopnice od IV- in navzdol ee dobe pri dnevni blagajni v opori. Izvirna mladinska i*ra. V nedeljo, dne 1fl. t m. !>o v drami premiera Golieve mla-iinake c SnemiljCica'. Znano pravljico. laf* prav vseh, je obdelal na svoj na-olo>i«raU-.i. Na sporedu je 11 toflk. po m inja mo. |k>dična Julija« nam nista danes prav nič več revolucionarno strašna, razburljivo predrzna, temveč zastarela, niti ne čisto na tu ral i-ttična v dikciji ir. formi, komaj še zanimiva, toda proti zaključku naravnost dolgovezna in zato dolgočasna. 'Oonodična Julijam je prišla torej nd ra5 ocer mnogo prepozno. Njena narejc-noat in konstruiranost je očividna utemeljenost z dedičnostjo starinska in prisiljena večna Strindbergova monomanska mržnja do ženstva samo še čudaška, a njegovi smešni naskoki na feminizem odkrito re-akcionarstvo, ki ga je življenje Že neštetokrat blamiralo. Naturalizem, ki ga piše življenje, je čisto drugačen, prav nič pretkan s simbolnimi sanjami in zlorabljanjem sv. pisma. Zato pa bomo Strindberga vendarle spoštovali kot enega najgenijalnejših švedskih literatov, umetnika evropskega ugleda, iskalca resnice in izredno močnega dramatika čisto samosvoje izvirnosti. Toda njegove literarne oči so uročne. Njegova domišljija se naslaja na mukah in grozi, surovosti in brezsrčnosti. Njegov silno izvirni, mrzli, dekadentni, destruktivni duh je bil brez dvoma pristen duh svojega časa, toda njegova dela ne prinašajo utehe in zadovoljstva, veselja za Življenje in delo. Med vojno je bil še privlačen za neke vrste gledalcev, danes zahteva Čas drugačne, zdrave umetnosti. Za igralce pa je še zmerom vabljiv, ker Strindberg je znal ustvarjati komplicirane, psihološki zelo bogate in zato zahvalne osebnosti oziroma uloge. Toda te uloge so tudi težke in zahtevajo povsem zrelih in velikih igralcev. Režiser arh. Stupica je originalno povsem po svoje in brez upoštevanja avtorjevih navodil ustvaril veliko grajščinsko kuhinjo na desni, ki ae razteza na levi v obednico za služinčad. Dohod po ozkih stopnicah ni ugoden. Igranje izpolnjuje prav naravno ves prostor. Enodejanko je prekinil s padcem zastor-ja, ker je pač >:ri nas najlnuj^i mraz. prelio Francije, zapadne Nemčije in Švice prodirati v Srednjo Bvropo, je včeraj dosege] tudi naše k m je. /d ničlo, opol 1 ne *e je d\iirnila na 8°. a zvečer je znašala le 8°. Včeraj /jutraj .jc -začelo snežiti. Spiva je naletaval suh pri!©, pozneje pa >e prvtnlo jiržno, tem-peratom ae je gibala okroir ničle in po; o1-dnr- ie začelo celo rositi. Zerfdi juineca vremena in detja je navala nevarna fKiledica. ceste in ulice so pos'al© spol/.ke in «rln: *ke. de davi n-i bilo UiOiroče hnliti. Limljf so BO lovili. Opotekali in padali in bilo je tudi več nevarnih padcev. Padali so slasti bu li kole^a.rji in konji. V mestu so hišni posestniki že včeraj in tudi davi postili 1 zritraniein. peskom in pepelom pjor-nike. me*'ni delavci so Pa danes posuli peskom i*e^:ne nrehole in posame7ne peS-jK>ti let tuli poledenele asfaltirane ceste in ulice. Hujše pa je na periferiji, kjer je te vt ■ a poledica. Južno vreme jc nastopilo po vs< j Sloveniji. ra/Pn Gorenjskega kota. ki ima tudi •taneš 5—4 sto;>inje mraza. To velja ra Kran>ko iroro in Kat****—Planico, dočmn je na Dovjem že temperatura na ničli. Nči Po-horju je -1 stopinje pod ničlo in enefci. toda sneg \* jnžen. Za/umivo je. ris je bilo še včeraj v Marit>orn 8 efeopinj mrasa in tudi davi "e bilo .^e 5 stopinj 00A ničlo. Mraz ie popustil tudi v drusrih krajih države ratOn v Sarajevu, kjer so imeli lavi se ik stopinj tnntsa, v Zatnreou r»a samo S. Teinpcratura se jč dvienila tudi na Prhnor-ju in >e 7.narela na Rabu, v Spfit« ps i stopinj nad ničlo. Uradno vremensko poročilo po stanju z dne 10- t. m Rateče-Planlca, 870 m: —4 oblačno, mirno, pršič, 100 cm. Kranjska gora, 810 m: —3. barometer pada, megleno, pršlč, 70 cm, sankall-šče in drsališče uporabno. Dovje-Mojstrana. 600 m: 0, mirno, megleno, p rtič. 3 om na 33 podBege, Bled, 510 m: 0, barometer pada, snoga 30 cm, drsališče na jezeru uporabno, pokjjuka-Sporthotel, 1300 m: 0, 2 cm pršlča na 100 podlage. Sv. Janez v Bohinju, 530 m: 0. 5 cm novega snesm no podlagi. Pohorski dom. 1030 na: —S. mirno, sneži. 70 cm snega Mariborska koča, 1080 na: —8, no, mirno, sneži, 70 om snega, oblačno, o^Mse^eo, MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave De se d a Utn l.—, davek posebej. Zrn, pismene odgovore glede malih ogiasov je treba prt loti tu anamko — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NAJBOLJ*! TRBOVELJSKI jtr \ KOKS, SUHA DEVA L POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 9O-09 24 L RAzno SNEŽNE ĆCVUE, OAJLOftE kakor tudi druge čevlje, popravlja »Express« brzo popravljal ni ca, Sv. Petra cesta 6. 227 30 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din, »Julijansc, Gosposvetska cesta 12. a i š e j . ? A i 11 A Vsled ogromne zaloge sHubertusc plasčev, zimskih sukenj, oblek, perila Lt.d. ODPRODAJ A MO VSA OBLAČILA t 15 do 30% popustom. P R £ S K E B LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 Sveze najfinejše norvesJco ribje olje dr. Ptocolija v LjoNjnnl te priporoča bledim ln slabotnim osebam narodna Tiskarna I LJUBLJANA izvršuje vas vasn preproste im MAJttMMJŠM Stran 4 »SLOVENSKI m A ROD«, ponedeljek, 10. januarja 133S. Bratje s črne fronte ■a boje m Koroškem pred m leti L j obijana. 10 wr.ua rja 1918. Kdo %e še meni za pomnike ?'ovci-»ko svobode sa moči' 800 nemških oficirjev ie nahujsksla vlada, in ri so nahujska'i ▼ne na boj proti Slovencem. V Borovljah •a rbfraio fantje, po koroških trozdovih je ntihnffa pesem sekire drvarjev m d cele na poljiB ne po jo već Tesno je v domovih matere rožamke se priporočajo Mareri v Žihpolju. možje pa stiskajo pesti. Po logih in oozdovih odmeva glas bojne trombe Vovo leto /9/9 Žalostno ie b»lo novoletno voščilo župnika onstran Zde. Namesto običajnega pozdrava je rcscrurano končalo: »...mi ps tukaj pogmiamo'« In če so nas Bo'ovljanke kMcale roteč: »Slovenci! Jogosloveni' Branite »vojn domovino? Korota-, zibelj S'ovcmje. je v ns»ar-asaatikdo bi še potem pom V jal *n ne meneč se ra obupno gorje bratov m sestra čakaj vo\-1h VVcev od onstran Karavank? sm*—r> čakati, ne smemo, da bo zadnji korosk* Slovenec pok4-< m da bo radn.i slovensk* d*>m na Itoeo^keai pepel m razvalina' ^e em p*yzdr*\ Liubljani. in večerni v.ak naju je odpeljal proti Jesen ca m 7. januar 1719. Izmučeni smo. Naša posadka ie it tn dni v boju. Topovi grmijo in rar*'-a *? raglje nočeio utihniti « «-v->jo k> r»***~ja. Pn Borovljah, p^d Hum-cad«*«™. pri Svetni vati. rs ^*"uai. Hi v Galiciji «• kato ognjem ierikj protr mrkim nebev^ni. mi pa tt v dežju m mraru te^nere zj\Mamo. V*e na«*kroj vse Ke'«'. V • *\ je *mrt *ama p^-jm^a avečar■ ■ prrpt /j s\<-»j slavnostni pohod proti t j*«**.! K "nt 11 $mo *e malo op..rnoc-h od i:j»ra-K^a tapt^t. že so mmn; Vemci napad *va"» p«»s:«>ianke pn P drobci. Kaj i*m mat >'2ube' Težko a-ti'icMo so namer! nara> »iost na tunel in r^> in-ad'i »a levem L i'tj Do dveh ie t< ^'n streljanje od vseh strani, potem pa ie b 1 o vse tiho «"*pra* je bil v»\ražmk v premoči, vendar ie naš l|ub'jan«.k: pcšpo'K v dežju m mrazu ustavil p rodi ran k in so sc Nemci šele drug: dan v costi mc2'' polast;li Orač-' i n na* po^^ali pr<>? ; Srb- ske čete vo brz /ivH'^ brezove na ob< li st-aneh 9. januar /°/V Gosta megla ic ragn^n la pokra i?no pred nam- Sovražnikove mrliče, k- smo jih pobrali v Zlodejevs 2rapi in Lojztjev; nzi. smo .•ddali in previda s'opajoč drug za drugim z nosil; v rokah, smo se ira«\a'i po poledeneli razdrt« pr> c izza hr Sa proti rai-m postojankam. ?a lostno ie odmeval gls* pogrebne trobc n>ed bregovi, m mrak ie že legal na zemljo, ko smo se ustalili pri čuvajnici, odložili nosila in sc \s premraženi pokrepčali z žta njem. >e pol ure premora, potem povelje s'omika Ma-tinćića: »Prednja straža'* Ogrnili smo *e v težke koce: Vilman. Fakin. Kostanjevec. Janez m jaz. Le počasi smo letli naprej, zakaj kvišku spenjajoca te gaz je bila strma in poledenela mi na smo b^li utrujeni. Vstran železniškega poslopja — pri visoki skali pod Graćico — smo se utaborili mi — prednja straža. T« jinstvem mrak ie ležal po dolu. in nad zasneženimi vrhovi so trepetale zvezdice Tesno zaviti smo srh skalo: Vilman. Fakin. Janez m jaz; Kostanjevec je čepel pred smreko in se o*-.-al v nasprotni breg Prav ta čas se je utrnila na večernem nebu zvezda: v širokem loku je pada naravnost na malo t-->:---a •::e. kar tako brez slovesa odšli in da ms tet g molijo «a naša življenja. »Jaz pa sem se pas ti se naenkrat od~cže Zorko. »Mama ie iokaW. ps ne dolgo. Premajhne očke te imela in premalo solza.« Ujezilo je Koštan »fvci: »Ne sovon tako? Jutri nas itak ponesejo tja.« pokazal ie v prstom nasprotni breg. nad katerim se te prej utrnila ve.-erna zvezda Cuj! Nedaleč od nas. malo višje v hrbu se ie naenkrat oglasila v samotno noć pesem Mehko i- »nnt *e je gla-s a »Weon Da noch eme Muttcr hast. v» danke Got t und se- zt*!ncden! Nlcni aTen auf dem Erdenrund \ Ist dieses hohe G*uck heschieden« Cudfni čuvstvo nas je pre\-zelo. ds smo ontme';. p-^vlu-ali :n gleda'i v nebo. H md ■ ' wc> ie bil ta glas Čeprav tuj, a smo «a vendar. O materi je pel. Tedaj pa tudi Janez ni mogel prikriti ga-notja Prav od blizu sem ga videl, kako je stisnil ustnice in se zagleda! v tla pred seboj. »Naprej' Kaj gledate v nebo? Prednja st-aža smo.« ie velel Zorko in hotel v breg. pa mu ie Vilman zastavil pot in šepnil na uho: »Nikar, ppjatelj! Nikar! Noč jc Ujamejo nas in pobijejo kot pse« Kostanjevec pa je pripomnil- »Pusti ca. pusti. Zatfanfl Na mater se je spomnil, kakor mi.« In spet smo molčali in se o/-., • naokoli. 10 januar /9/9 Pocas- in leno se ic bu-d-l no\i dj - t-ni-eca nare." j-a. ko >mo lezli v breg Naenkrat se je oglasil strel in že so s- pojavile visoko za d-evess temne sence. Pmiliem smo bili. da se umaknemo dn zelezniča-'V h h> Kn«f*an;ev?c se je 7lekm' pr*"H hišo. m; pa smo sc umaknili v hišo H.i menmo iz zasede. \ "'man se me je oprijel za ramo m mi še šepnil t^s uho zadnic naročilo- »Ce pa padem . . Kadar greš rj ledenice, matere in očetu povej, da sem bil v nvslih z njima In Cilko in Franca pozdravi'«* 2e so zagrmeli topo^, zarezijale so strojnice ir. puškini poki vmes Tudi naši so živahno odgovarjali. V tem pa je treščilo < hriba Zamaiale so se stene m ra/pok'a opeka se je sesu'a s streh. Ko p^ pg h;' napad odbit in ko sem se prav /avede! *em najptei zagledal Zor-ka Pod oknom ie čepel m si s krvavečo r-^.. n v m'aki Ko ie okrog desetih pojenjai sem vidc:. da se tu-di Kost^-i •e same lepe rd^^c rože — rože na-e mlade krvi . Ob dr-set'h 7\ecer smo bili potismeni v tunel. 2a-r.osrna je b 1-^ bilanca tega dne; vlak lih Je odpeljal k materam d<»mov —. Go>t dim se ie valil po tunelu: p<> sajah in karbidu je >inrdc!o Bolelo me je v glavi m dubilo me ie v grlu. ko sva s seMro Ko^tnovo pn 5\ct' v vagonu pi^l.j r»p#>rt- devet mrt\ih. ! ena in štirideset ranjenih.. Na jeseniškem, ljubljanskem in viškem pokopališču so žc ostrili grobarii kampe in lopate in čakali, da zaonb . .. .Vovo lein /9W \sako leto ta dan smo se šestajaJi: Zorko. .hine/ in jaz da si voščimo vse dobro, da sc spominjamo tiste novi na prednji straž., ko smo sc pogovarjali o materah, o tistih zlatih in trpečih materah, ki so morale v tisočerih bolečinah darovati svoje drage sinove za sveto koroško stvar. Zorko! Zaman sva te čakala z Janezom, da ti voščiva boljše in srečnejše v novem letu. Pa te ni bilo. Spet sem romal tja. kjer me ie vsi križi in kameni poznajo in so tako domaći z meroj. da sem že kar sam ves domač med njimi. Vrata znane žalostne hiše so bila zaklenjena, skozi zamreženo in počeno okno pa sem videl črno krsto na kamniti mizi. »Nič ne bo ostalo od naše smrti — niti grob in križ ne;« tako si mi večkrat ponavljal. Tiho ic bilo na opuščenem pokopališču. Kdo bi še hodil ta dan semkaj, ko si ljudje le vse dobro vošči io? Stare ciprese so v ivju klonile in ptički so prezebajoč čivkali in iskali zavetja v kronah tihih dreves. Pogled mi je šini! na Karavanke. Večkrat se oziram tja. ker vem, da za njimi narod joče... 10. januar 1938 Po dvajsetih letih. Z Janezom sediva sama. Spominjava se onega strašnega Velikega petka, spominjava se bratov v smrti m noči na prednji straži. V Borovljah, v Sv. Jakobu, Rudi, Kapli, Glinjah. Smarjeri. pri Sv. Lenartu in bog vc še kje ležijo in čakajo svoj veliki dan. Se boste pa tudi vi živi spomnili, da tudi na svetokrižki njivi ležijo naši bratje s Črne fronte, ki jim je moral baš ob dvajsetletnici it Zorko povedat, da za Karavankami >e ne si ie -onec. da pri Gospcsvcti in v 2ihpo!ju zvonovi še molčijo in ne vabijo ljudi. Se bo li kdo opomnil teh mrtvih bestom in nicgn in jim lučke pnžgal? Vem, če bi se mogle razmakniti Karavanke — vem. da bi \se Borovi jauke n Rožanke prihitele na naše grobove z zvrhanimi koši rož in smrečja iz domačih logov in gozdov, in s svojo pesmijo. Tako pa se bo le na tihem katera spomnila mrtvih junakov; morda bn ksten poromala k Mariji v Zihpo-Ija m ji prižgala svečo za večen pokoj vseh, ki so iz ljubezni umirali za sveto koroško tesnijo. Morda bo sivolasi župnik on-krai Žile bral na tihem crno mašo za vse. ki mso preslišali pred 20 leti njegovih obupnih klicev. Ko pa bo legel po Rožu in nad Žilo večer mehko na zemljo, in ko bodo »Marijo« zvon !i. bodo v slovenskih domovih zago-reie luči. Tedaj pt bodo Ijudic molili in jokali se bodo v tihi večer... Dvajset let... I 'ludimir Voroifov leči duševno in telesno zaostalost Slaveči Rus je presenetil znanstveni svet z novim uspehom prenašanja žlez Profesor Sergij Voronov, sloveč po svo-jxh pomiajevainih poskusih, je obvestil te dni znanstveni svet c novih poskusih tečenja telesce in duševne zaostalosti z operativnim prenosom sćitnih žlez in sicer opačjib. ce teh ni, pa materinih Operacijo je treba napraviti čam prej. dokler ne dosele duševno propadanje otroka Idiotizma. Materi, ki se odloči dati otroku del svoje zdrave scatne žleze, jo lahko vzame kirurg- do treh četrtan- To povsem zadostuje za odstranitev duševnih in telesnih motenj pri otroki. -mtznni. Sledn.nV- sra jo pnvodel k Voronovu in »Winji io operiral 1 decembra 1H14 Kfr takrat ni bilo na razpolago opičjih žiez. si je pomagal z materinimi. Ufipoh je bil proeenetijiv. Oponrani pritlikavec a*» jo razvil v normalne^ moškega, 7>laj mu je 42 let in meri 172 cm. tako. dn je šo večji od svojega očeta. Xaula prpprir fejna, da se bo ro-iil princ Holandci pa tp^a ne verjamejo in sklepajo stave. Na Holandskem vlada kraljica že blizu 50 let in zato m 6uda, da so postali Holandci tako skep-tični kar s? tiče princa. Slavo sklepajo enako navdušeno ob vseh važnejših dogodkih kakor Ancleži. Zdaj jih sklepaio na pTince-so m sicer 10:1. Morda jo vplivate aa nje -trudi prorokovan je nekega astrolosra. ki privi, da se bo na Holandskem zopet rodila princesa. Zanimivo je, da v holandski k.raljo vi rodbini že blizu 30 let ni bil rojen uo-ben deček. Tako so se ljudje že navadili na to- in prepričani so, da niti Juliiana ae bo dala holandskem u prestolu dediča. SicoT pa Holandskn nima rtobane^a povoda biti nezadovoljna z vladanjem svojo kraljice Meja večnega mraza Ze v preteklem stoletju so se učenjaki pečali s proučevanjem meje večnega mraza. Leta 1842 je poslala ruska Akademija znanosti pod vodstvom svojega Ciana prof. Middendorfa ekspedicijo v severne in vzhod ne sibirske kraje, da bi med drugim ugotovila mejo večnega ledu. Ekspedicija je vrtala na treh krajih turuhanskega okraja v zemljo 10 do 12 m globoko. V svojih strokovnih razpravah je opisal prof. Middendorf prvič mejo večnega mraza za vso Sibirijo posebno v turuhanskem kraju. Letos je poslal odbor za proučevanje večnega mraza pri sovjetski Akademiji znanosti ekspedicijo, da prouči južno mejo večnega mraza ob srednjem in dolnjem toku .Teniseja. Ekspedicija je ponovila Mid-dendorfove poskuse, da ugotovi izpremem-be v meji večnega mraza v 100 letih. Zemljo so vrtali in toploto merili približno v istih krajih kakor Middendorf in izkazalo se je. da so spodnjo plasti približno za eno stopinjo toplejše, kakor so bile pred 100 leti. To je potrdilo teorijo o umikanju južne mejo vočnega mraza. Iz Londona v Newyork v 12 urah Največja ime rPilie letalska družba >Pan-Anerieaa A,irwafs je uradno obvestite javnost o podrobnostih priprav /.a prekooceanski proiu.-t 7. Evropo in Ameriko -Javnost je najbolj presenetila vasi, da bo družba leta 104] rtoskueila doseći rekord v potniškem proni' u pn-ko scen ml Njo.m, lelalo naj bi prebdelo |>ot i* l^ondona do No%vyorka v 12 urah. Priprav!i mi so z.o načrti volikoua letala, ki naj bi doseglo ta uspeh. Letalo ne bo imelo samo hitrostnih prednosti, temveč bo obenem zelo razkošno opremljeno in v nje»m bo prostora za 100 potnikov. Letos pol?Li bo več poletov iz Evrope v Ameriko. Ameriška- nemška in angleška letalska družba imajo že pripravljeno programe letošnjih poletov, podrobnosti pa še niso znane. Ve *>j samo toliko, da preizkušajo Angleži in Nemci na prekooceanski prosri nove vrste letal. Ni izključeno, da bodo v np-katorih letalih na poskusnih polotih tudi potniki. 2c zdai sa bije med ameriško, a i plesko in nemško letalsko družbo hud konkurenci boj, kajtj zračni promet preko oceana Ik» najbrž zelo dobickanosen. Kon-kurenčnj lx>j so pričeli v prvi vrsti konstruktorji, ki si prizadevajo zgraditi čim popolnejša letala. Zaenkrat vodijo Američani 6 s-vojrim konstruktorjem Itrorjoim Sikorskim. Sreda, 12. januarja VI: Kmečka podba, kmečki ples (ploš^*'). — 12.45' Vreme- poročila. — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.15: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Januar v naravi (g. Miroslav Zor). — 18.*20'- Med igračkami (plošče). — 18.40: Razširjenje pokoininsko. sa zavarovanja Rrudoll Smersu). — 10: ("as. vreme, poročila, sjx>rod. obvestila. — 10.3T>: Prenos simf. koncerta z Dunaja. Dirigent: OsNvald Kabasta. — 20.50: Nar. predavanje. — 21.10; Nadaljevanje prenosa z Dunaja. — -2: CaSi vreme, poročila, spored. — '2'2A~>: Radostni zvoki (radijski orkester). — Konec ob 23. uri. Postani in ostani član Vodnikove družbe! HuLf tHEMUSI 41 Spet v razvalinah .— No. če žc želite, vam pa kratko povem, kaj se rni je pripetilo Ko sem odhajal na vojno, sta ostala moje srce in duša doma — pri mladi ženL Koma; leto dni sva živela skupaj in lahko si mislite, kako mi ie bilo pn srcu. ko sem odhajal z doma Cez tri mesece sem prišel v ujetništvo. Zasula jc nas bila v strelskih jarkih težka graniti, iztzini! rem bil in prijatelji so notrdili mojo smrt Bil sčm pa v resnici samo ramen, sovražnik me ie našel in odvede! v ujetništvo. Sele čez pet mesecev 5<=m pisal domov, toda odgovora ni bilo in ista usoda ie doletela tudi«vsa druga pisma. Kdo ve kie so se zgubila. Se c čez pet let sem se vrnil Z radostjo, hrepenenjem in strahom . . Niso me spoznali V hiši. jV?e,_ "i i ;°no itnntMfsH. sem zvedH samo toliko, da se te vdova — ime ni zdaj več važno — preseli-hk starcem, fskal Ml ,«1 m rn (irlgem iskanju mi je nakliučie Dripomnglo končno sem srečal svojo žen^ -- — - — Toda to ie bilo srečanje, ki je raztrgalo mojo še vedno uoaiočo dušo dn najglobljih temeljev. Za-f^p^ii cor evnir, T.iti ob strani drugega — in s sfnčk'"""' š^'1 co mimo mene. ne da bi bili slutili, kdo sem. Niti opazili me niso, čeprav je bil oni drofci moj tovariš iz strelskih jarkov. Očividno je b:l prinesel vest o moji smrti in tako 5ta sc seznanila. Bila sta srečna, videl sem to na njunih radostnih obrazih in to je zadržalo moj korak, ko sem hotel stopiti k nji. ki je še vedno pripadala meni. Mar naj bi bil vdrl iaz, že davno mrtvi, v* to harmonijo src. ki jima jc naklonila usoda več, nego meni? Mar naj bi se bil potegoval za svoje pravice in mesto ter povzročil razvrat, uničil mir in zado-vn-iptvo tistih, ki nista bila ničesar zakrivila? Kaj bi bil pridobil s tem? Nič! Kaj sem mogel zahtevati? Njeno srce mi ni več pripadalo. — A pravica zakona? Mar bi sc dalo kaj izpremeniti v mojo korist? Bil sem mitev in ostal sem mrtev. Razumem — žrtvovali ste se. prijatelj. To je občudovanja vredna duševna sila. ki je vas privedla do takega sklepa. Smilite se mi — za to pleme-•st ste pač zaslužili boljšo usodo, — je dejal in-soektor in iz njegovega glasu je odmevalo globoko ganotje. kar je bilo pri njem nekaj nenavadnega. Se istega dne sem se odpeljal z vlakom v pristanišče in pobegnil sem čez morje. Mislil sem, da bom pozabil, pa nisem mogel. Izgubljena sreča — izgubljeno življenje — in zdaj boste menda razumeli, zakaj mi ni nič do njega. Moj blazni pogum ni junaštvo, prej je strahopetnost, ker bežim pred življenjem, ki mi je postalo breme. Doslej je bilo vse moje prizadevanje zaman in prepričan sem. da se vrnem tudi to pot živ in zdrav. Tudi če bi padlo tam deset drugih, jaz ne bom med njimi. To je že moja usoda. Inspektor in Lvtton sta se spogledala in obema je šinila v glavo ista misel: To jc pa čuden dečko. Inspektor je postal proti svoji navadi malone sentimentalen in v zadregi je zakašljal. — No, dobro torej — je izpregovoril čez nekaj časa, — to sem vam moral povedati, razumete, rad imam svoje ljudi, čeprav včasih malo godrnjam in povem vsakemu resnico v obraz. Zdaj veste, da vam zaupam nevarno zadevo in da vas ne silimo v to. Gre za tihotapsko tolpo, ki uganja po našem mnenju (Lvtton se je pri tem namuznil) svoje lopovščine na severni obali. Vaša naloga je v tem, da poskusite priti med njene udeležence in zvedeti, kje se naklada in kje iztovarja tihotapsko blago. Lvtton je osumil tihotapstva nekatere može in trdi celo, ad dovažajo tihotapsko blago s podmornico. To je sicer malo neverjetno, da bi se mogel zasebnik kar tako meni nič tebi nič polastiti podmornice. Toda časi so zdaj taki, da moramo računati z vsem. A naša dolžnost je skrbno proučiti vsako sled, pa naj bo še tako neznatna. — Dobro, to mi zadostuje. Razumem, za kaj gre in kaj zahtevate od mene. Na pot krenem takoj jutri in preiskati hočem vso severno obalo nad Bostonom miljo za miljo. Pogledati hočem tudi v notranjost ter posetiti vse vasi in mesteca deset milj od obale. Kje se skrivajo tihotapci po vašem mnenju, gospod kapitan? Sumljiva se mi zdi vsa obala okrog Petih skal. Tam morate posebno paziti, dragi Hobbs. Izdajte se recimo za agenta in glejte, da ne postanete sumljivi z nerodnim povpraševanjem. V tem primeru bi se gotovo našla takoj krogla za vas. Poznam dobro te lopove in vem, kolikokrat je šlo tudi meni že za glavo. Hobbs se je zasmejal. — Mene se bo krogla ognila. Morda bi me zadela samo po naključju, če bi bila namenjena drugemu. Kaj na sumljivi ljudje? — Ali poznate Johna Morleva? — Krmarja ,iz ladjedelnice? — Da, tistega. — Ce se ne motim, se imenuje njegova ladja »Swalow«. — Ali ste že slišali o njem kaj sumljivega? — Zaenkrat še ne — toda vrag nikoli ne spi. Prepričati se ne škoduje. — Prav pravite. Mislimo si. da nas vodi ta dobričina za nos. Iščite povsod, in potrudite se najti sled za njim. Če bi se pa kje pojavil, ga ne ispustite izpred oči. Toda biti morate previdni. To je star lisjak in za seboj ima visoko šolo. — Nič drugega? — Za enkrat ne. Pošljite mi vsak teden kratko poročilo. Povejte v njem tudi, kje ste in kje boste čez teden dni, da vas bomo lahko po potrebi obvestili tudi mi. V nujni sili brzojavite; šifre poznate. Hobbs je prikimal. — Odpotujem še nocoj. — A denar? — Zadostovalo bo, če dobim nekaj na račun.. — Tu imate nakazilo, — je dejal inspektor. Podpisal je listek in ga izročil Hobbsu. Ortjojs Joatp ZnpnnćtC — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo ln lnseratnl del Usta Oton Christof — Vsi v Ljubljani