Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. CPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 157. LJUBLJANI, sobota, 17. julija 1926. Posamezna številka Din 1—. LETO III. Apel vlade. Ped težo katastrofalnih vesti o povo-denjskih nezgodah po vsej državi se je čutila vlada primorano, da apelira na Prebivalstvo in da ono z velikopotezno Podporno akcijo obvaruje prizadete kraje pred najhujšim pomanjkanjem. y interesu težko preizkušenih krajev selimo iz vsega srca, da bi imel vladin aPel čim večji uspeh in da bi bila pomoč prebivalstva čim izdatnejša. , 0rava mesla Beograda je, kakor se la ^ava’ z varnostnimi ukrepi poskrbe-da ne Pridejo spopadov. PAVLE RADIO in UZUNOVIČ SE pogajata. Beograd, 17. julija. Včeraj je ministrski predsednik Uzunovič imel svoj drugi sestanek s Pavlom Radičem. Radič in Uzunovič sta zatrjevala, da je bil ta sestanek čisto poslovne narave in da sta na njem govorila o delu odbora za izenačenje davkov. Kljub temu pa so vsi politični krogi prepričani, da je bil sestanek popolnoma politične narave. Pavle Radič je ostal pri Uzunoviču precej dolgo. Ko je odhajal s sestanka, ni hotel Radič dati nobene izjave. nem ministrstvu. Za to vprašanje je potrebno, da se izreko o njem tudi strokovnjaki. Stvar je precej težka. Številke se ne morejo še navajati, ker se vse vprašanje šele študira. Kako se bo stvar rešila, o tem bo odločal ministrski svet. Prav tako je težko reči, za katero dobo bo veljalo to znižanje dodatkov: za eno leto, za šest mesecev ali kako drugače. Tudi o tern bo šele sklepala vlada. Kakšen bo finančni efekt, se še ne' ve; odvisno je to od višine odstotka redukcije. Če bi redukcija znašala 10 odstotkov, potem bi dobili lahko 800 milijonov dinarjev. NI DENARJA! Beograd, 17. julija. Notranji minister je glede na pomanjkanje kreditov dal razglasiti, da ne mere biti dotlej, da se določijo novi krediti, nihče sprejet v državno službo. To velja tudi za diplomirane pravnike. ZASTOPNIKI PREM0G0K0P0V PRI PROMETNEM MINISTRU. Beograd, 17. julija. Včeraj so bili pri prometnem ministru zastopniki premo-gokepov in ga prosili, naj prekliče svojo odredbo, po kateri se mora premog za železniške potrebe nabavljati samo z dražbo. Ostane naj pri stari odredbi, da železniške direkcije nabavljajo premog s svobodnim pogajanjem. Zastopniki premogokopov so po tej avdijenci izjavili, da jih je prometni minister sprejel zelo ljubeznivo in jim obljubil, da jim bo ustregel, kolikor bodo to dovoljevali državni interesi. Dr. Vasa Jovanovič pa se je glede tega napram novinarjem izjavil takole: Pred vsem ne smem pozabiti na koristi države, ker sem prepričan, da se bo premog z dražbo nabavljal ceneje kakor pa pri nakupu z, direktno pogodbo. Zato sem tudi izdal tako naredbo. Seveda pa tudi ne smem pozabiti na interese naših malih rudarskih podjetij. Prav tako ne smem prenapenjati naše mlade rudarske industrije, ki je šele v razvoju. Trudim se zato, najti tako rešitev, ki bo zadovoljila na eni strani rudarske zastopnike, na drugi strani pa zaščitila državne interese. RUMUNSKA KRALJICA NA BLEDU. Beograd, 17. julija. Včeraj je dospela na Bled rumunska kraljica Marija. V V Lescah sta jo sprejela kralj in kraljica. Rumunska kraljica ostane na Bledu 10 dni v gostih naše kraljevske dvojice. RUMUNSKA KRALJICA ODPOTUJE V AMERIKO. Bukarešta, 17. julija. Kakor se dozirava, odpotuje rumuska kraljica v Ameriko. Zopet nove kombinacije. Beograd, 17. julija. Včeraj so v opozicijskih krogih zatrjevali, da HSS išče stika z opozicijo. Te vesti na merodajnih mestih niso hoteli potrditi. Zanimivo pa je, da je ožja opozicija trdila, da so njena obvestila popolnoma v skladu z verzijami, ki krožijo v tem smislu. Opozicija pri ocenjevanju situacije ne more nič zanesljivega reči, ker ne ve, kakšno je razpoloženje napram Radiču. Nihče namreč ne ve, kakšno je njegovo mnenje glede potrebne strankarske grupacije v narodni skupščini. HSS je danes v vladi in je zato težko govoriti o ednošajih, ki bi mogli nastopiti pri opoziciji napram HSS. Interesantno je, da se pri demokratih kaže volja, pogajati se z radičevci, in sicer z namenom, da dobe možnost stavit kolikor mogoče težke pogoje, če bi se razširila koalicija tudi na demokrate. Situacija je na vsak način resna in težka. Demokrati upajo, da pridejo tudi oni v kombinacijo. V tem slučaju bi zahtevali zase najvažnejše resore. KOŠUTIČ O NIKIČEVEM KLUBU. Beograd, 17. julija. Pavle Radič je imel po sestanku z Uzunovičem dolgo konferenco 'v Hrvatskem seljaškem klubu. Konferenca je trajala do 10. zvečer. Po konferenci v IISK je g. Avgust Ko-šutič izjavil: Politična situacija je enostavna v tem, da vso politiko narodnega sporazuma more voditi v imenu Hrvatov samo HSS in imenom Srbov narodno radikalna stranka. Z akcijo dr. Nikiča se situacija v HSS prav nič ne spremeni. Dr. Nikič je plediral zase, ko je radikalom rekel, da ima v HSS večino. Toda HSS je dr. Nikiča izključila s 50 glasovi proti dvema. To dejstvo jasno kaže, kakšen je njegov položaj v stranki. Cesar dr. Nikič ne doseže s svojo akcijo, to hoče doseči s silo in s podkupovanjem. Imamo za to dva prav značilna slučaja: slučaj Dragotina Kovačeviča, podpredsednika HSS in slučaj našega poslanca Blaža Šalamona. Prvi je slučaj sile in drugi slučaj podkupovanja. Dr. Nikiča posebno podpira v njegovi akciji notranji minister Boža Maksimovič, ki ne deluje samo proti predsedniku HSS, temveč tuid proti naši stranki. Maksimovič je prevzel nalog, da s silo pridobi dr. Nikiču to, česar ta ne more doseči na drugačen način. Dragotin Kovačevič se je včeraj zglasil pri Boži Maksimoviču, interveniral je zaradi ureditve nekega državljanstva. Ko sta to opravila, je Maksimovič začel prigovarjati Kovačeviču, zakaj ne pristopi k dr. Nikiču in zakaj ne vpliva na Radiča, da bi bil bolj pomirljiv napram Nikiču-On da bi bil dolžan z vsemi silami podpirati Nikičevo politiko. Ko mu je Kovačevič odgovoril da tega ne more, je rekel Maksimovič, da ga Radič gotovo ne bo več pustil kandidirati pri prihodnjih volitvah. In nato je Kovačevič vstopil v Niki-čev klub. CAILLAUX BO DAVKE ŠESTRAT POVIŠAL. Pariz, 1-7. julija. »Matin« doznava, da Caillauxjev finančni načrt predvideva šestkratno povišanje indirektnih davkov.. POGAJANJA MED NEMČIJO IN POLJSKO. Berlin, 17. julija. V Varšavi je nemi poslanik izročil poljski vladi noto sve vlade, s katero se predlagajo poljski vi di nova pogajanja glede nemške lastni ske pravice na Poljskem. v Kaj vse je mogoče. V >Ob/oru< je objavljen uvodnik, ki mora .naravnost z grozo navdati vsakega Jugoslo-vnrfa. l)a citiramo samo prvi odstavek: >Ceta razbojnika Petra Roganovica, ki hoče iztrebiti vse »Turke* v Hercegovini, se naziva »Bratomorni bataljon«. Ta četa, kot ostanek čete zloglasnega Maje Vujoviča, ne pozna po svojem kazenskem zakonu in po S 155 nobene diuge kazni, ko pretepsti in ubiti, da tako >osveti Kosovo«. Njih tabor je gozd in gora. V svoji četi pa imajo tudi ko-mitsko majko Simono, sestro Maje Vujiča. Razbojniki nosijo ime>bratomornega bataljona« in vrše poboje muslimanskega življa v okrajih Gorko, Bilci, Trebinje in Ljubi nje, -s čimer pač ne potrjujejo mnogo omenjano geslo: brat je mio, koje vere bio. Razbojniški vodja Roganovie ima celo svoj žig, s katerim potrjuje akt o razbojstvu in ta žig pusti pri vsaki žrtvi. Ti razbojniki se ponašajo, da so komiti, ime, ki je za pravoslavne Srbe simpatično, toda v resnici so to najbolj gnusni razbojniki s čisto sadističnimi nagoni. Ne ene žrtve ne ubijajo na navaden način, temveč streljajo v nje kot v tarčo in z zobmi jim trgajo nosove, ušesa, mišice z rok in prste. Ta akcija ubijanja muslimanov po gornji Hercegovini se vrši v pavzi od dveh do treh mesecev in največ trpe od nje oni mohame-danci, ki so bogati, ki so pridni in delavni, fizično močni in ki imajo zato, velik ugled ludi pri drugih kmetih. Preko 120 muslimanov je bilo na ta način že ubitih in Samo lansko leto je bilo ubitih 26 muslimanov.« O gmotni škodi, ki so jo pretrpele muslimanske rodbine, niti ni treba govoriti. To se razume sainoposebi, kadar je življenje muslimana brez cene. In zakaj vse to barbarsko in zločinsko pre- | ganjanje muslimanov? Razbojniki povedo sa- i mi to dovolj jasno. Pri vsaki svoji žrtvi pušča ! razbojnik Majo Vujičič listek z napisom- ! >Turčine, to zato, ker si glasoval za Spaha:; i Razbojniki so torej agitatorji »državotvornih - strank in argumente razuma nadome-stuje argument sile — umor. In skoraj nikdar ni noben razbojnik kaz novan. Vsa ta umorstva se nikogar ne tičejo, prišla je doba, ko je treba maščevati Kosovo. Le enkrai so oblasti prijele dva razboljni-Ka in sicer Račiča in Šuljidoviča. Izpozabila sta se ta dva razbojnika in sta v planini Bi-šini nad Mostarjem ujela enega srbskega generala in enega podpolkovnika ‘ter oba do golega slekla in jima vse pobrala. Tedaj je bil Račič obsojen na 15 let težke ječe, Šilje-govič pa na smrt. Najuglednejše srbske rodbine so tedaj prosile kralja za pomilostitev in ko so bile vse te nelepe prošnje zaman, je moral močan kordon orožnikov čuvati zakon, da ni razjarjena množica preprečila ju-stifikacije. Težka sramota za vso državo so ti poboji muslimanov po Hercegovini. In dvakrat sramotni za one »državotvorne« stranke, ki trpe, da se z umori pridobiva njim pristašev. Ampak ne samo sramotni, tudi strahovito opasni so ti poboji. Poldrag milijon muslimanov je v naši državi, poldrug milijon muslimanov dela za državo in tega poldragega milijona ni mogoče uničiti in bila bi blaznost, če bi se to zgodilo, ker vsi ti muslimani so jugoslovenske krvi, saj jim radikali dokazujejo, da so Srbi, radičevci pa, da so Hrvati. Ali kaj pc-maga vse to dokazovanje, če pa imajo razbojniki še vse druge dokaze. Osem let že muslimani mučno prenašajo vse te grozovitosti v nadi, da vendar zmaga pravica. ’1 oda kaj, če bi obupali, kaj če bi prišli do zaključka, da ni pravice, da je za nje spaso-nosna samo samopomoč? Kako pa bi tedaj zagovarjale »državotvorne« stranke svoje sedanje početje, ki puste, da se s klanjem nedolžnih ljudi agitira za nje? , in ne vedo, da je nastopila nova doba, ki za njih vratolomne misli nima zmisla. Res, da še ni novo mišljenje v srcih utrjeno, toda to mišljenje se krepi v istem razmerju, kakor j se krepi veljava republike. Da pa se bo ta i proces čim hitreje vršil, je treba, da pacifisti | neustrašeno razkrivajo delo pruskih militaristov j n da Nemčiji jasno pokažejo, kaj jo , čaka, če zmagajo ti imperialisti. I Opomin demokrata Foersterja zasluži, da | si ga dobro zapomni tudi naš narod. Ves j mora stati v službi demokracije in pacifizma, ; toda ne kot sentimentalna šleva, taniveč kot J mož, ki more demokracijo in svojo svobodo ■ obvarovati tudi z zmagonosnim dejanjem. Zakaj demokracija ni šlevarstvo, temveč je junaštvo. Politične vesti. — Kompromisni predlog učiteljstva SI)S. Stara (posebnost SDS je, da ne pozna nobenega kompromisa, kadar je na vladi, kadar Ali je Nemčija razorožena! Na to vprašanje odgovarja znani pacifist in naš prijatelj, švicarski znanstvenik Foerster v obsežnem članku v »AVeltbuline . Foersterjev članek pa ima še globlji pomen, ker je nad vse resen opomin evropskemu ljudstvu, kaka nesreča ga čaka, če bi se izneverilo velikim idealom demokracije, ki je in ostane najmočnejše jamstvo miru in srečnega razvoja narodov. Par dejstev o »razoroževanju« Nemčije iz znamenitega Foersterjevega članka. Tvrdka Fokker je sklenila z vojnim ministrstvom dogovor, po katerem se obvezuje, Naj si pa zapomni g. Matošič, da Slovenija ne bo pozabila nebratskih besed. g. Matošiča- Dr. Fran Detela. Rodil se je 3. decembra 1850 v Moravčah na Gorenjskem v najuglednejši kmečki hiši. Po dovršeni ljudski šoli je vstopil 1863 leta — že 'trinajstleten — v ljubljansko gimnazijo, kjer je bil vsa leta med najboljšimi dijaki, in jo dovršil 1871. Svoje študije je nadaljeval na dunajski univerzi, kjer se je posvetil 'klasičnemu jezikoslovje in francoščini, ter se bavil intenzivno tudi z nemškimi filozofi. Udeležil se je slovenskega dijaškega življenja v dunajski »Sloveniji«. Tu so se tedaj zbi-iiali razboriti fantje, naj imenujemo samo nekaj izmed njih, ki so pozneje — kakor De-leVa — globoko zaorali v našem kulturnem življenju: pisatelja in politika Janko Kersnik in Ivan Tavčar, politik Franjo Šuklje, zgodovinarji Josip Apih, Franc Kos in Ivan Vrhovec, publicist Franc Podgornik m drugi. Bila je to izredno nadarjena generacija; ž njimi je drugoval 'Detela in je cntai v Sloveniji svoje prve črtice. Po dovršeni univerzi je službovat kot pro-fes or v Hernalsu, nato v 'Dunajskem Novem mestu (1876—1890) in končno v letih 1890 •do 1906 kot gimnazijski ravnatelj v Novem mesitu, kjer si je pridobil med učenci in profesorji ugled in spoštovanje kot izboren pedagog in spreten ravnatelj. Po upokojitvi se je nastanil v Ljubljani. Deloval je še v od-horih Slovenske Matice in Leonove družbe, v zadnjih časih pa zlasti pri Francoskem institutu,' kateremu je uredil 'knjižnico. Koncem minulega leta se je po nesrečnem naključju poškodoval v kolku; od tedaj »o mu telesne moči pešale m dne 11. julija 11 as je zapustil — najstarejši pisatelj postn-tarjeve dobe. Naše pripovednike je učli Fr. Levstik. Povedal jim je kako in kaj naj pišejo: Naše ljudstvo potrebuje . dobre povesti kratkočasnega iu p odličnega zapopadka in druge take reči, pisane v domačem govoru in domačem duhu. Veselje do branja mora biti med Slovenci mnogo splošneje, kakor je bilo dosih-dob...« Jurčič se je točno držal Levstikovih naukov, zlasti njegove zahteve, naj bode snov zajeta iz domače zemlje. Njemu so sledil' Tavčar, Kersnik in Detela, a že so razširili Jurčičev okvir; v slovenskih povestih se je slikala zraven kmeta tudi podeželska inteligenca, gosposka, trgovci in drugi. Levstikovi zahtevi po »poučnem zapopadku* pa se je najbolj približal izmed vseh Fr Detela. Svoje prvence je objavil Detela v Ljubljanskem Zvonu; 1882 — leto po Jurčičevi smrti — je prinesel »Zvon« povest »Malo življenje«. sMke iz življenja piščevih moravskih rojakov; sledila je humoreska »Kislo grozdje« (1883) in zgodovinska povest »Veliki grof« (1885), kjer je opisan boj zadnjega celjskega grofa Urha in cesarja Friderika II. za varu-štvo nad ogrskim kraljem Ladislavom. Naslednja leta se je oklenil Detela Slovenske Matice, od 1894 leta pa ga srečavamo stalno v Dom in Svetu in v knjigah Mohorjeve družbe. Zaslovel je leta 1888 s »Prihaja-čem«, ki mu je prisodila Matica' drugo nagrado iz JurSič-Tomšičeve ustanove j n 189il leta z zgodovinsko povestjo »Pegam in Lamberger«, v kateri slika boj med Katarino celjsko, odnosno njenim vojskovodjem Vitovcem in cesarjem Friderikom za celjsko dediščino. S to povestjo je dosegel Detela nekaik višek. Tu so že jasni vsi cilji njegovega ustvarjenja: »utile dulci-, ali z Levstikovimi bese dami: »kratkočasiti in poučiti ; a poslušajmo raje programatično izjavo, ki jo je dal pisec sam (2. izd. str. 42): »Vesten pisatelj ne more mladine dostj svariti, da naj se varuje pohajkovanja ... Našim pistateljem se vobče ne more nič očitati v tem oziru. A kako vendar, da se mladeniči očividno tako malo drže njih naukov? Vzrok je ta, ker se taka svarila pripovedujejo o priliki in nep rit i ki. Ako razloži zdravnik pred bolnikom nože in klešče in vode, se bode zbal bolnik in dejal: rajši sem bolan, kakor da bi me tako zdravili. Tako bode lahkomiselnež, ki naleti na obširno razpravo o škodljivosti lenobe, preskočil celo stran, da, tudi cel list. Pisatelj je pisal zaman! Prekanjen pripovedovalec pa zasači prostodušnega bralca, kadar se nadeja ta najmanj, kadar ga mika najbolj zvedeti, kaj se je zgodilo potem: kane med tok pripovedovanja par moralnih kapljic, in čitatelj se pouči, dočim meni, da se je zabaval.« Tega programa se je Detela držal- T^.. ’ ca njegovih spisov, njegovi nauki ne J ospredje, da bi čitatelja stavlja v povest trobentača, ki _ J 8 < < svetu piščevo moralo. Nauk je J _ P - SSJVSS. V3K ne ravnaj tako kakor trgovec >irzon v »Pri-L narizarji je pripeljal, nesel bo pa v culi ' ’ ne bodi oderuh kakor »Gospod Lisec« in’ne zanašaj se na »Tujski promet« kakor Ivan Korbin. Pisec postavlja svarilne zglede, a 011 sam stoji v ozadju; 011 zajame in oblikuje snovi iz sveta izven sebe, on opisuje ljudi, ki živijo med našim narodom. Le včasih stopi i 011 sam pred nas, da se malo pogovori z bravcem o veri, zakonu, o slovstvu, o tem in onem. ■Z b'mirim očesom opazuje Detela življenje na kmetih, zasleduje zgodovino kmečke družine, kako propadajo nekdaj trdne kmetije, kako se širi revščina, kjer je stala prej solidna kmečka hiša. Odkod te spremembe? To zlo povzročajo grabežljiv^ sebtcnezi, ki^ zanašajo v mirno kmečko življenje piepu, * hujskajo soseda proti sosedu in potem v 'vatnem ribarijo, da zadostijo svojemu pohlepu po bogastvu. Oče še trden kmet, sin ze podleže pijavki in doni gre na boben. A kriva je temu zlu tudi neizkušenost v gospodarskih zadevah, staro kmečko gospodarstvo ne moreš na mah spremeniti v moderen obrat; razvojna črta gre polagoma navzgor, nasilni skoki Lahko rušijo temelje gospodarstva. ,Z načinom Detelovega pripovedovanja pa je vezana nevarnost, kateri se ni mogei vselej izogniti. Svarilnim vzgledom j« že od začetka določena pot, ki ni zmiiiaj zadostno utemeljena in tako čutimo ponekod vrzeli, p10' manjkanje notranje logičnosti, tembolj daj, če vporabi pisec nepričakovane m te, ki dejanje zamotajo aXi ro^ozlajo. Razvajenega bralca bo morebiti motilo tudi to, da so «ebe 'ki nastopajo v tej povedi včasih zelo slične osebam druge povesti, tako da pogrešamo ponekod pravi življenski sok. iDetelova posebnost je njegova aktualnost. Zasledoval je naš gospodarski in kult urni razvoj, kakor se je zrcalil v življenju na kmetih. Opazoval je naše gospodarsko nezrelost, ki je pustila tujcu, da .izrablja bogastvo naše zemlje, naše zadružno in izobraževalno gibanje na kmetih; doživel je vojro m vse njene posledice in še verižnik si najde slik P iPri tem opazovanju mu je zatrepetala humoristična žila. A tudi njegov humor, njepo-[ va saitira sta povsem umirjena. Kak« apazu- Angleška premogovna kriza. Ob krizi francoskega franka se v Evropi le mimogrede omenja gospodarska kriza Anglije. To pa nikakor ne pomeni, da bi bile težave angleške vlade manje kakor pa francoske. Nasprotno: vsa znamenja kažejo, da se nahaja Anglija v dobi globoke socialne izpremembe. Politična moč, ki sta si jo po tradiciji izmenoma delili konservativna in liberalna stranka, je vidno prvič prešla leta 1924 na delavsko stranko, ki je bila stopila v parlamentu šele leta 1903 le z neznatnim, brezpomembnim zastopstvom. Delavski vladi je presedoval sicer zmerni Mac Donald, toda politično gibanje se je ,od takrat med delavstvom zelo razmahnilo in prograihatične za-80 postale ostrejše. Po kratki vladi ^.otlaldovi so bile razpisane volitve, kon-na V j c* 'n liberalci so pričakovali znatnega 'azaaovanja labouristov, prišlo pa je naro-. ®' delavci so dobili 5/4 milijona glasov, za el milijon več kot pri prejšnjih volitvah, la ? tei politični okrepitvi so nastopile de-lit 6 organizacije odločnejše a svojimi za-:b,ievan?i: med temi je ena najvažnejših na-'‘onaliaacija [premogovnikov. .... Premogovnem problemu obstoji v An-s«Ji dvoje nasprotnih stališč: čisto gospodar-„K0 TO politično. Gospodarji pravijo: če se premogokop ne rentira pod sedanjimi delavskimi pogoji, naj se ali zapre ali pa naj Se za isto plačo zahteva od delavcev večja Produkcija. Politična mnenja o tem vprašaju so pa različna: gredo od zahteve naj Prevzame upravo država pa do radikalne ope-,.ancilf> ki naj se izvede z nacionalizacijo. V i^,!: ..u med lastniki in delavci si je vlada Po naf Va meseCa pomagala s kompromisom enako ni* in koze: delavci so obdržali in sedemurni delavnik, izgubo, ki so jo pa vsled tega na produkciji trpeli lastniki premogovnikov je krila država s posebno podporo od 1. avgusta lanskega leta pa do 1. letošnjega maja. Postavljena je bila tudi komisija, ki naj bi tekom tega časa proučila vprašanje, kako bi se najracionalneje eksploatirali rovi. Ta rešitev je bila torej le neke vrste terminirano premirje, ki je pa stalo Anglijo skoro dva milijona funtov na mesec samo zato, da se je delavski ultiima-lum za devet mesecev podaljšal. Ko je 1. maja letos termin pošel, je bila situacija tam kakor lani. Pred vojno je bilo premogovno gospodarstvo drugačno, čim se ni rov več izplačati, je bil opuščen in delavci, ki so bili odslovljeni, so si morali pomagati bodisi doma, ali pa z izselitvijo v kolonije. Vojna je te razmere temeljito predrugačila: Kolonije imajo danes svoje zakone, ki branijo naseljevanje nekod prav izrecno baš angleškim delavcem, otoška Anglija mora skrbeti za brezposelne delavce sama doma. Tako je prišlo do položaja, da je vlada radi zaposlitve delavcev za vsako ceno podpirala tudi veliko število nerentabilnih premogokopov in rezultat tega je, da danes mnogo več delavcev producira manj kakor pred vojno in skoro tri četrtine premoga izkopanega tekom poslednjih treh mesecev, so se prodale ceneje kakor pa je veljala produkcija, vzdrževana edinole z vladno podporo. Tak je položaj angleške vlade, ki je v industrijski deželi v največji meri interesirana na racionalnem gospodarstvu v premogoko-pih in nič ne kaže, da hi bilo to vprašanje že bistveno bližje trajni rešitvi. Na vsak način je pa ta problem rezultat izprememb, ki se polagoma toda trajno vršijo v socijalni strukturi Anglije. Zveza Slovenije z morjem. (Ob izidu nove ing. M. Klodičeve knjige »Zveza Slovenije 6 Sušakom«.) jakf°ke’ morie s0 zaklicali Ksenofontovi vo-‘!°,.lt,1.lkil1 naporih potovanja po tisti svež I smje morie- Morje je dajalo poit e m tudi st«remu Grku in dala Slovenstvu1 značaj nam ‘ki na^ b' S1»« še bolj otODeli J' brskega naroda, metaliteti. I« vendar je znoret kontLtentall1li Slovenije / . V01!6 t- J. zveza cele vsebuie v kardinalno vprašanje, ki cia|n,, . SoeP°darska, kulturna pa so- t j. ? vprašanja slovenskega naroda in to 11 izven mej naše države, žakaij 'le z možno gospodarsko postajanko na Kvarneru bomo iiaaaj potisnili italijansko ekspanzivnost na •Jadranu. Naši politiki tega ne vidijo, so ka- junak Ouichotte, ki se bori z mlini na veter. jem6?81?. se pa Pfli Zvezi Slovenije z mor-narodno zadevo, to je obenem i>ok*a.i[,'avna ?aiJeva in Slovenija ni vendar Slo. ’ fcateie bi se enostavno pre- iillajo? to r>red dobro proučili 'to vprašanie11^ 'f^kovnjaki ne načrte, da je polnoma i.n .povoljno rešeno, preiti se mo^ V6, edino varjanta skupne proge Kočevje—Lu-kovdol—Srpske Moravice in Črnomelj—Lu-kovdol v vsakem oziru, tako gospodarskem, kakor tudi v vojaškem in tehničnem zadovoljiva za Slovenijo. Proga Kočevje—Brod Moravice pa ni in ne more biti zveza Slovenije z morjem, ker ne veže niti cele Slovenije ter leži v geološko slabem terenu, je nezadovoljiva v vojaškem oziru in bi se zbog kolosal-nih gradbenih investicij in dragega vzdrževanja, sne rentirala. Posebno interesanten pa je načrt ureditve Suaaške luke e pomočjo pri-tegnivjje luke Martiinščice. Knjiga je namenjena predvsem laikom, vendar je pisana tako, da bo tudi strokovnjak imel od tega največjo korist. Ne pretiravam, ako rečem, da je v slovenski literaturi ta knjiga svojevrstna, zakaj ona obdelava najaktualnejše vprašanje iz domačih tal. Iz knjige veje, kljub strogim znanstvenim izvajanjem, ljubezen do -naše rodne zemlje in naroda, ki na njej prebiva. Če bo z istim razumevanjem in ljubeznijo našla odziv v krogu čitateljev, bo knjiga izvršila obenem tudi svojo zgodovinsko nalogo, ko se je Slovenija začela tudi gospodarsko zavedati. Odboru pa, ki se je izkazal nad vse požrtvovalen, ki je takorakoč brez sredstev, samo z dobrim in poštenim namenom, pripomogel do zmage tega načrta, pai se bo slovenski narod oddolžil s tem, da bo pridno in ^razumevanjem segal po knjigi. Knjiga obseda 85 strani in stane samo 10 Din. Dobi se°jo v vseh (knjigarnah. F. Š. Problemi sodobne demokracije. V vsakem narodu imamo ■ utegnejo postati za dotični narod nPet|je’ ki nicam1 razvoja T Ri0 k novihm JS&1 sS,iSak" p»>“ dotični narod sodeluje pri izgradbi te ideje. Današnja doba je karakteristična po ideji demokracije in z njo ozko zvezanim socialnim vprašanjem. Če pogledamo na ta bard-meter, ne bomo za naš narod opazili zadovo-Ijivih dejstev. Mi smo kmetski narod, ki pa smo v najbližjih stikih z zapadnimi industrijskimi in trgovskimi narodi. Od tu je črpala naša inteli- genca ideje, abstrahirala od zapadnih narodov to ali ono zmožnost, si na ta način ustvarila sebi neki ideal in v dobri veri, ga je hotela uresničiti na lastnem narodu. Naučila ga je brati in pisati, ni pa skrbela, da bi ohranila narodu to, kar je bilo >več vredno — njegovo lastno narodno kulturo. Imeli smo pesnike, pisatelje, ki so izšli iz ljudstva, ki so bili prežeti narodnega čustvovanja in stremljenja, toda manjkalo je takih ljudi, ki bi to prinesli narodu nazaj. Prešeren, Cankar, Župančič i. dr. so le posamezna drevesa, v katerih se senči le malo ljudi. Naravno, da je začela inteligenca gledati počasi našega kmeta, ki ji ni mogel slediti, kot na balast vsakega napredka, postavila se je v vlogo sodnika, ki sodi narod po paragrafsldh doktrinah zapadnega človeka. Ni pa znala in razumela to »vztrajnostno maso« uporabili v konstruktivno svrho. Tako je živela in še živi večina inteligence življenje zase in zašla na materialistično ter konjunkturistično pot. Isto pot, se mi zdi, gre tudi vsa naša, sedaj še idealna komunistična mladina, ki stavi svojo kocko na maloštevilno in danes, skoraj bi rekel, brezpomembno delavstvo. Tako je postala demokracija merilo narodnega življenja, ki mora imeti svoj vir v narodni kulturi, svojo silo pa v izobrazbi vsakega posameznika, da se more udejstvovati v narodnem življenju, prava ironija. Vprašanje nastane, kam kreniti, po kateri poti iti. Za zgled si moramo vzeti dansko demokracijo, zakaj med Slovenci in Danci nahajamo mnogo anologij, iki dajo slutiti, da veljajo za nas ista razvojna pravila. Danski narod je maloštevilen in je kmetski narod. Isto je tudi naš. Danska demokracija je imela isto težko iialogo kakor mi, in sicer na eni strani, da je premagala ono inteligenco, ki se je smatrala za kasto zase, kasto voditeljev »nevednega« naroda in nositeljev danske kulture in napredka, na drugi strani pa je morala ono »vztrajnostno maso« naroda uporabiti v njegov prid. Začetek njihove demokracije leži v Gruntvvigu, ki si je zamislil »visoko ljudsko šolo«, s katero je hotel vrniti narodu ne samo njegovo kulturo, ki jo je inteligenca vrgla med staro šaro, temveč hotel mu je dati -tudi napredka v najožjem smislu besede. Ni realiziral svojega načrta, toda postal je ideolog danskega naroda, kladivo, s katerim >so njegovi učenci, kakor Kristian Kold, Brandes i. dr. kovali in oblikovali dansko narodno demokracijo. Odločilna bitka pa se je bila na političnem polju, ker tam se je morala vršiti. Po 50 letih se je pokazala dedščina velikega Danca Gruiitwiga. Nočenr reči, da moramo iti po isti poti tudi mi, saj so pri nas morda malo drugačne razmere, dasi se bistveno krijejo, živimo v drugi dobi, v drugem okolišu, toda iti moramo analogno. Vprašamo se, ali imamo mi kakega Grunwiga? Morda je bil Krek? Dasi se je morda Krek izmed vseh najbolj približal idealu narodnega prebuditelja in učitelja, se vendar ni mogel otresti tujih vplivov, kar je najbolj sam čutil. Milje, v katerem je deloval, je bil vse prej ko pripraven za osamosvojitev, moral je biti uradnik v službi neke tretje ideje. Morda bi se osvojil, toda smrt mu je to preprečila. Ali je bil Šušteršič, ki je bil prvovrsten uradnik gotove ideje? Moramo reči, da Slovenci na tem polju nimamo take osebnosti, v kateri bi kulmi-nirale vse narodne sile, ki bi bila učitelj, zakaj le na tako osebnost se more opreti vsako širše zasnovano delovanje. V članku »Menel, Tekel, Upharsin« je zapisal članka r, da ima SLS s svojo opozicijo to zaslugo, da je dvignila narodno zavednost. To je neresnica, zakaj ona je to energijo uporabila čisto defetistično. V deželo ni prinesla novih idej, ki bi bile motor narodnega življenja, ampak je zbirala »slagerje«, ki drže le par mesecev. Slovenci nimamo velike osebnosti, toda s tem nočem reci, da prekrižajmo roke in čakajmo, kdaj nam bo nebo poslalo takega veli- nred“hnd duše,vai' olikan je imel svoje P .. nike, vsaka taka osebnost je inkar- lja nebroj niti, ki zavedno ali nezavedno prepredajo narodno življenje, zato moramo pazno gledati na razvoj naše mladine, ker to so nezavedni utripi sodobnega življenja. J isto mlado generacijo, ki je še na srednji soli, je treba navdati z idealizmom, s požrt- Je zdravnik 'bolnika, tako gleda Detela na nase rodoljubaTStvo, na manijo ustanavljati štv vprek,'izobraževalna in gospodarska dru-Pris’ na veterane, pevce, zbiralce iK>iit$?Vk°v za spominsko ploščo 'im na naše Ča _ ne burklarije. A nikjer ni zavihtel biki’™« i usmiljeno roko nam postavi zrca-n^0V nasmeh-zbrane api«e ti i»?oolv^al dobimo njegove 'Mohorjeva dru- o njegovih vrtinah ®ie0°vo delo, lažje ugovora pa bomo priznali L^pakah. Brez nost njegovega dela, njegov^J^i slej etič-riazor m nauk, ki nam ga daije: »ngj^jenski di posten!« iu b.0- Naj navedemo h koncu še glavne 'Detelo spise. Izmed zgodovinskih spisov naj om^ n im o razen gori navedenih še »Hudi čask .iz francoske okupacije in »Takšni so« iz protestantske dobe (oboje v Doni in Svetu 1894, oziroma 1900) ter veseloigro »Dobrodušni ljudje« iz dobe razpada francoske Ilirije ('■stota m 1908). Iz kmečkega življenja sta zejeti razen že omenjenih (»Malo življenje«, »Gospod Li-«ec«, »Prihajač”, »Tujski promet«) še »Novo »mjenje« iu »Svetloba in senca« (Družba sv. Mohorja 1908, ozir. 1910). vr kroffov razumništva je zajeta predvsem >lr.oika« (1897, 2. izd. ilustriral Vavpotič življenja v polpretekli ‘obi s tipičnimi reprezentanti kmečkega živ-'rgovstva, izobraženstva, zlasti pa naših visokašolcev. lu naj imenujemo še veselo-(UK)2) hl »Dobrodelnost« ;ir*9)’ povesti »Rodoljublje na deželi« (1908) »n iTa. I10'-), »Sošolci« (1911), b,. 1." (1910) in razne manjše ep,i- ,e’ ki jih j# objavil v Dom in Svetu, pri Mohorjevi družbi in v Mladiki. Jscques: Mrcvarstvo. L zanimanjem čitam »Mrcvarstvo« Ge-orgesovo, a ne poznam njegovega naslova. K zadnjemu članku bi mu rad stavil nekaj opazk, ki ga bodo gotovo zanimale in katere morda lahko porabi, ali pa jih porabite naravnost za list. Nisem tako splošnega mnenja o redkih, lokalnih izrazih kakor Georges, posebno ne. koiikor se tiče Erjavca in Cafa in še posebej ne tistih, katere morda pozna le še kak pastir ali kaka stara mati. Največkrat so taki izrazi pristne, prastare besede, ki nam odpi-rajo pogled v naš jezik v davnino nazaj in *na« £esto lahko služijo za etimologično tol-n,i r^ie marsikatere druge besede v navad-de, ki' res> da se izgubljajo ravno bese-marveč žjJvre‘*llei da bi se ohranile — venci bolj in bLv6snica ie’ ‘*a peša med Slo-in tvorilna jezik« molrania jezikovna zavest jemo te redke bes^^11^' ‘Skorai 2 n!al° iz' odmevajo v dr>u«ih in Erjavčeve vansklh „* gled v nas jezik. Ako ee jih og&urLt^ ženo občinstvo in se jih ogibljfjo tudi n-o’ fesorji slovensfine, je to znamenje propadanja notranje moči našega jezika. Ravno par od Georgesa navedenih besedi nam to do-ka-zuje. ŠSLjca, ali po tolminsko ščica ali čeča, ne pomeni uscanka od seč, seči, ampak prava oblita je čeča, čečica, ker imamo tudi rusko čeča, t. j. Spielzeug, 1’uppe; čečnitsja, sich affektieren, zierlich tun, čeč6na Zieraffe. Miidchen. Posebno zanimivo bo za filologa, da ima lombardski dijalekt, ki sega tudi gor v zahodno Tirolski Val di Ledro besedi žčet, ščita — ragazzo, liagazza, ker je po moj en. očitno iz praslovanske podlage. Druga zanimivaibeseda je roditi — doumevati, katere Georges ne ve razložiti ta treti, da je Pleteršnikov slovar »ima, kar ne odgovarja. iPleterišnik ima med drugim roden — niaren — rodi ji v' achtsam. Ne rodi, ne pomeni torej ne nw>reni umeti, ampsik ne maram umeti, roditi beachten, ne roditi, nioht beaahten. Te pomene ima tudi Miklošič. Češki je neroditi — ne hoteti, ruski radjet, sich eifrig bemiihen, eifrig \viin-schen, o čem radjet, sich um etwas be-muhen. K temu pojmu gre splošnoslovanski rad, radost in prep. radi die Freude, t. j. kar želim. Neroden je torej uiiachtsani, kar v rumunšoini prehaja v pomen neumen, v inarav Bemiihung, Fleiss, ra-diti — truditi se. Velikolaški roditi je torej prav imenitna beseda! Pastorek odgovarja sicer za M.issgebui‘1, jer Je,..P°tvora točno Falscliimg, potvorek der gefatsdite Gegenstand. Za Falschunig se itak trudimo dobiti dobro besedo. Miklošičeva razlaga, da je temeljna beseda feminilnim pastorka iz padšterica, ruski padčerica, jioleg pasxnok„ Stieftocliter und Stielsohn, nn namreč^ ne gre, ter morda dobimo ravno v velikolaškem pastorek, Missgeiburt pravv i.izuigo tembolj, ker bolgaiiščina rabi pastrok ® .fvater. Pastorek bi bil torej sploh »po ^tiani storjen«. Mislim pa, da je bolje rabiti za Missgebilde, Missgestalt nestv6r — neetii-ren človek (Dolenjsko — Polica) je der wi-derliiohe Menisch. Missgebunt pri porodu pa je po Pleteršniku šamer, prav gor iški čamer. vovalnostjo, ker le s podrobnim in težavnim delom moremo pričakovati napredek. S takim podrobnim ustvarjanjem bo že takorekoč samo od sebe prišlo ono, česar nam manjka, osebnosti, ki bi sintezirala nebroj tistih malih komponent, tvorečih narodno življenje. Ne sme pa iti po poti naše starejše inteligence, ker vodi ta stran od naroda v nedemo-kracijo. Iz vsega tega sledi, da je demokracija vprašanje narodnega prebujenja in napredka in da zahteva demokracija najprej podrobnega, neorganiziranega dela, potem velike sintetične osebnosti in končno podrobno organizirano delo, ki se očituje v političnem delovanju. Zato je prav in sedaj edino pravilno, da se mladina oddalji od političnega •— strankarskega delovanja, zakaj to pride pozneje, ker priti bo moralo, kakor se je to na Danskem zgodilo. ' p, g. Prosveta. H. Rider H&ggard, JUTRANJA ZVEZDA. Iz angleščine prevel P. M. Černagoj. Ljudska 'knjižniea 21. zvezek. Ljubljana 1925. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena broš. Din 30.—, veaano Din 40.—. Ridder Haggard je kulturnemu svetu prav dobro znano ime, ki ima v lepi umetnosti dober glas in častno mesto. Najbolj znano pisateljevo delo je »Dekle z biseri . »Jutranja zvezda« je napeto pisan roman iz egiptovske zgodovine, ki ga bere bralec od prve do zadnje strani z enakim zanimanjem, ki nikjer ne popusti. Usoda glavnega junaka Ramesa, ki je tip viteškega junaka - vojaka in prelepe Tue je opisana v markantnih potezah in realistično zgodovinsko-verno. Asti je žena vilekga koncepta in ne male energije, opisana z vsemi simpatičnimi svojstvi. 'Na stare intrigante nas spominja zlobni in zahrbtni Abi, ki iz častilakomnosti in vlado-hlepnosti visoko zraste zato, da je njegov padec tem občutnejši. Snov celega romana je povzeta iz egipčanske zgodovine, doba je orisana natančno po zgodovinskih virih, kot je pisal svoje dni Ebers. Ves romam pa je prepleten s staro egipčansko mitologijo. Božanstveni K., dvojnik, osebnost v osebi, igra veliko vlogo, ki zapleta in razpleta dejanje. Tudi simpatična postava berača v puščavi žene dejanje od zapletka do razvozljanja energično in verjetno do konca. Posamezni prijavi kot »Božja sodbam, ,»Soln-čna ladja«, »Čarobna podoba« so opisani z občudovanja vredno fantazijo in vendar nazorno, prepričevalno do zadnje piike. Reali-istična, življensko resnHSna poglavja kot »Tua v Memfidi«, »Ramesov boj s princem iz Keša«, ali pa uvodni prizor »Abijeva zarota, so podana s toliko življensko silo, da prizori pozive pred tabo v živih barvah. Zvezdo-slovje igra nemalo vlogo in je verno posneta slika iz življenja starih Egipčanov. Izpred sodišča. , TOŽBA PROTI NAŠEMU ODGOVORNEMU i UREDNIKU. Državni pravdnik v Ljubljani je vložil pri deželnemu sodišču na predlog dr. Pestotnika tožbo proti našemu glavnemu in odgovornemu uredniku, ker je v »Narodnem Dnevniku« št. 102 z dne 8. maja 1926 priobčil med >Dnevnimi vestmi« notico: »Pravni zastopnik dr. Pestotnika je vložil na sodišče predlog, da se za torek določena razprava dr. Pestot-uika proti našemu uredniku preloži, ker se g. Gangl, glavna priča za dr. Pestotnika, ne more razprave udeležiti. O predlogu sklepa danes sodišče.« Objavil je torej v tisku spis v kazenski pravdi še preje, ko je bil prečitan na ustni razpravi ter je s tem zagrešil pre-grešek po čl. 66, št. 1 in 35 tiskovnega zakona. Razpravi je predsedoval višji sodni svetnik Mladič, državno pravdništvo* je zastopal dr. Fellaoher, našega urednika je zagovarjal dr. Ravnihar. Državni pravnik je v svojem plaidoyerju vzdrževal obtožbo, trdeč, da naš tiskovni zakon zabranjuje vsako objavo sodnih spisov, ki se prečitajo šele na sodni razpravi. Zagovornik dr. Ravnihar je poudarjal, da zakonske določbe zabranjujejo le objavljanje spisov meritorne vsebine. Ta slučaj ne velja po besedilu člena 66 tiskovnega zakona, ki prepoveduje priobčevanje onih sodnih spisov, ki se prečitajo šele pri ustni glavni razpravi. To ne bi prišlo tu v poštev, ker se ta odlok sploh*ne ibi objavil pri glavni razpravi, s čemer merituirt pregreška sploh ni podan. Tudi ako bi to veljalo, kar trdi obtožnica, bi se vobče ne smelo priobčevati, kdaj se sploh kaka razprava vrši. Sodni dvor se je po kratkem posvetovanju pridružil mnenju zagovornika, nakar je hil naš glavni urednik oproščen. Karambol z dvornim avtomobilom. lllapee Anton Papner je peljal vreče iz mlina proti Bohinjski Beli. Nasproti mu privozi šofer Fiškandl. Ta je takoj ustavil avtomobil, ko je videl, da se konji plašijo, ni pa ustavil ropotajočega motorja. Odzadaj pa je naenkrat privozil dvorni avto, konji so se seveda še bolj splašili, vajeti so se utrgale, Papner pa je padel z voza in se poškodoval. Fiškandl je bil od radovljiškega sodišča kaznovan in obsojen na odškodnino Papner-ju. Deželno sodišče pa je na Fiškandlov vzfclic too bsodbo s teti ral o in Fiškandla opros-stilo. Zafrkaeije. V gostilni so sedeli fantje in se med seboj dražili. Nasajeni in vinjeni France Komar je dejal Janezu Žebaljcu: »Ti si tisti, ki prodaja smrdljive klabasek Žebaljc pa je krotko od- ' vrni : »Kaj boš, smrkavec?« Prišlo je do klofut, katerih je največ odnesel Komar. Žebalj-ca pa je okrajno sodišče obsodilo na kazen 25 Din ali sto krone ali en dan zapora. 2e-balje se je pritožil, deželno sodišče pa je njegov vzklic zavrnilo. Predsednik senata pa mu je dejal; »Ne moremo nič zato, ostane pri starem 1« „ - % i^aaagaflataggflB^giaafiHB Dnevne vestt. POKRAJINSKA. SKUPŠČINA UJU V CELJU V Celju zboruje te dni slovensko učiteljstvo, da poda bilanco svojega dela in da določi smernice svoje nadaljnje poti. Važne in pomembne so bile od nekdaj skupščine naše ga učiteljstva, toda ni kmalu imela katera skupščina tako velikega pomena, kakor sedanja. Zakaj na tej skupščini gre za temeljno vprašanje vse učiteljske organizacije, gre za odločitev, če se učiteljstvo popolnoma osamosvoji, ali ,pa ostane še naprej sluga raznih političnih strank, da te izrabljajo idealizem učiteljstva v svoje čisto neidealne svrhe. Za ali proti deklaraciji, za ali proti svobodi učiteljstva, za ali sproti nedotakljivosti učiteljske stalnosti, o vseh teh vprašanjih se ima odločiti celjska skupščina. Prav nič ne dvomimo, da bo tudi celjska skupščina našla učiteljstvo na višini položaja in da bo nedeljska skupščina sijajna manifestacija, da pozna slovenski učitelj samo pravo demokracijo in da noče in ne more biti priprega nobene politične stranke, zlasti pa nobene današnje. Samo učiteljstvo ima odločiti, kako sklene celjska skupščina, toda njeni sklepi zadevajo vso javnost, ker od teh sklepov zavisi, kakšna bo naša šola in s tem tudi, kakšna bo naša mladina. ■Napredek Sole je mogoč le, če obstoji dobro razmerje med šolo in domom. Samo stranki služeči uitelji so bili grobokopi tega dobrega razmerja in zato pomeni zmaga deklaracije tudi napredek našega šolstva. Enako pa je jasno, da je mogoče uspešno delo v šoli le, če je učitelj absolutno svoboden ne samo v političnem oziru, temveč da je tudi gmotno popolnoma zasiguran. Danes, ko je uničena stalnost državnih nameščencev, ko se pripravlja redukcija mest in draginj-skih doklad, ima učitelj še posebno dolžnost, da skrbi za svoj gmoten in socialen položaj. To pa je mogoče le, če so vsi učitelji brez izjeme v stanovskih vprašanjih solidarni, če je omogočeno vsem, da so združeni v eni organizaciji in da je ta ene misli. Z deklaracijo ujedinjeno učiteljstvo bo moglo braniti svoje interese, učiteljstvo v službi strank pa bo samo plen strankarske in s teni tudi stanovske razcepljenosti. Kam pa vodi ta, kaže pogled nazaj le prezgovorno. Skupščina učiteljev se tiče v prvi vrsti samo učiteljstva, toda na njenih sklepih je in-teresirana tudi javnost in zato javnost ?. zanimanjem sledi skupščini in ji želi polno uspeha, da bi ona ustvarila temelj, na katerem bo mogel slovenski učitelj vse svoje sile posvetiti narodu in njegovi srečni bodočnosti. Naj živi osamosvojeno slovensko učiteljstvo! Naj živi njegova osamosvojena organizacija! — Davčne eksekucije. Finančna delegacija uradno objavlja, da izide dne 17. julija 1926 v štev. 65 Uradnega lista izkaz o eksekucijah, ki so se zaradi zaostalih direktnih davkov v Sloveniji izvršile v II. četrtletju 1926. Iz tega izkaza je razvidno, da se je mo-bilarna eksekucija začela v 31.086 primerih in nadaljevala do rubeža v 6257 primerih (20%) do prodaje je pa prišlo v 41 primerih, torej v manj nego /\ % od celokupnega števila rubežev. Zaostanki, radi katerih je .prišlo do rubeža, so znašali okroglo 13 milijonov dinarjev, oni, ki so se mogli izterjati Sele e prodajo, pa okroglo 228.000 Din. — V imobi-larni eksekuciji se je vknjižila zastavna pravica v 112 primerih za okroglo 1 milijon dinarjev. Dražbe nepremičnin so se izvršile v 104 primerih za okroglo 647.000 Din zaostalih davkov. Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil k dražbenemu postopanju; na predlog erarja samega se ni izvršila nobena dražba. — Učni načrt za srednje šole. V prosvetnem ministrstvu je izdelan učni načrt ^ za nižje razrede srednjih šol. Načrt se razpošlje te dni vsem šolam razven razven humanističnih gimnazij. — Kredit za zgradbo šolskih poslopij. Prosvetno ministrstvo je odobrilo kredit 20 milijonov dinarjev za zgradbo šolskih poslopij. Na Slovenijo odpade 500.000 Din na Srbijo pa 7 milijonov dinarjev. — V ministrstvu pravde je izdelan ukaz o imenovanju, premestitvi, napredovanju in upokojitvi sodnega osobja v prečanskih krajih. — Zamenjava arhivov. Dne 26. t. m. se vrsi v Trstu pri sestanek naših in italijanskih delegatov v svrho zamenjave arhivov. Naši de-legaciji bo načeloval dr. Gregorin, italijanski pa senator Salato. — Akcija narodne ženske zveze za pomoč poplavljencem. Narodna ženska »veza je poslala vsem ženskim društvom poziv, da pomagajo v svojih mestih odborom Rdečega križa pri zbiranju prostovoljnih prispevkov in delu za prvo pomoč poplavljencem. Zveza poziva vse članice beogradskih ženskih društev ki so vršile med vojno službo bolničark, da se stavijo Rdečemu križu na razpolago za prvo pomoč poplavljencem. — Zahvala železniškemu osobju. Prometni minister je dal razglasiti vsemu železniškemu osobju sledeče pismo vojnega ministra. »Gospod minister! Po poročilih nvojih podrejenih organov se je izvršil prevoz rekrutov v mesecu marcu in aprilu v najboljšem redu, za kar gre posebna zahvala med drugim vestnosti organov in osobja eksekutivne železniške službe. Tem povodom smatram, gospod minister, za svojo prijetno dolžnost zaprositi Vas, da se izreče zahvala Imenovanemu osobju, ki je ob priliki prevoza rekrutov tako vestno vršilo svojo službo.« — Nagrade za nadure pri železnici. Prometno ministrstvo je nagrade za nadurno delo pri železnicah ukin-ilo. Obenem je ministrstvo odredilo, da se imajo železniški uslužbenci glede marljivosti strogo kontrolirati. Kdor se ne izkaže kot dober delavec, bo odpuščen 'iz službe. — Potreba nove železniške proge Ljubljana— Zagreb—Beograd. V beograjski »Revue eeonomique et finanoiere« piše ing. Zdravko Vaskovič o potrebi nove železniške proge Ljubljana—Zagreb—Beograd. Sedanja proga je povsodi preobremenjena. Na progi Beograd—Indija se vrši ves notranji, pa tudi mednarodni promet med Evropo in Azijo. Na tej progi vozi dnevno 30 osebnih in 35 tovornih vlakov in 14 lokomotiv, dočim se smatra promet 77 vlakov v 24 urah kot maksimum na enotirni železnici. Tudi proga Indija— Vinkovci—Sisek je vedno tako preobremenjena, da ne more zmagati vsega prometa. Na progi Zagreb— Zidani most vozi dnevno 40 vlakov, dočim bi bil normalen promet 12 vlakov. Zato bi bilo potrebno, da se zgradi nova proga Ljubljana—^Beograd ali pa drugi tir na obstoječi progi Zagreb— Beograd. — Beračenje in krošnjarjenje v železniških vozovih strogo prepovedano. Prometno ministrstvo je opozorilo ponovno na strogo prepoved beračenja in krošnjarenja v železaii-ških vozovih. Obenem je prepovedalo muziciranje za denar ter zagrozilo železniškemu persionalu, ki zanemarja v teh ozirih svojo nadzorovalno dolžnost, z izgubo plače za 8 do 14 dni. — Železniški promet v področju zagrebške železniške direkcije zopet vzpostavljen, Kot se poroča, sio poškodbe, ki jih je povzročila poplava v nekaterih krajih področja zagrebške železniške diefceije na tračnicah in mostovih, zopet popravljene, tako da se vrši železniški promet na vseh progah odslej zopet normalno. Predvčerajšnjem so imeli sicer nekateri vlaki zamude, toda to je v zvezi s poplavami v Južnih in vzhodnih delih države. — Redukcije pri mariborskem sodišču. Kot se čuje, bo pri mariborskem sodišču reduciranih več jetniških paznikov, pomožnih pisarniških moči in dostavljalcev. Redukcija se izvrši, ker budžet ne predvideva toliko mesil, kot jih je zasedenih. Če se redukcija res izvede, bo to v veliko škodo uradovanju. — Mednarodni dijaški kongres v Sremskih Karlovcih. Od 25. julija do 2. avgusta se vrši v Sremskih Karlovcih mednarodni kongres dijakov in dijakinj. iNa ta kongres pride razen delegatov dijaških udružen vseh držav tudi večje število dijakov in dijakinj iz Newyorka. Posebni odbori vrše velike priprave, da bodo inozemski delegati kar naj-častneje sprejeti. — Kongres brivcev in vlasuljarjev. Zveza brivskih in vlasuljarskih udruženj bo imela dne 17. in 18. avgusta v Zagredu svoj redni letni kongres. — Prvi mednarodni kongres kinematografov se vrši v dneh od 27. septembra do 3. oktobra v Parizu. .Na dnevnem edu je med drugim ustanovitev mednarodne organizacije kinenvatagraiskih podjetij. — Studijsko potovanj« poljskih tehnikov po Jugoslaviji. Te dni je prispelo v Jugoslavijo 50 poljskih tehnikov, ki proučavajo naše železnice, oziroma železniške delavnice. Porazdeljeni bodo po vsetfi oblastnih delavnicah, kjer bodo praktično delali. — Prihod ameriških dijakov v Jugoslavijo. Dne 5. t. m. se je podalo pod vodstvom profesorja Rueselle-a na potovanje po Evropi večje število ameriških dijakov. Poleg drugih evropskih držav, nameravajo prepotovati tudi našo državo, čez Dubrovnik bodo krenili v Cetinje, dalje preko Sarajeva v Beograd. Po-seHU bodo vsa večja mesta Vojvodine, Hr-vatake in Slovenije. — Novo moderno pustilo poslopje v Murski Soboti. Daši je v Murski Soboti kot obmejnem mestu jako živahen poštni promet, je tamkajšnjo poštno poslopje pod vsako kritiko. Vrhutega mora plačevati poštna uprava za lokale lastniku horendno najemnino. Po brezštevilnih spomenicah in intervencijah se je končno doseglo, da se je dovolil kredit 800.000 Din za zgradbo novega modernega poštnega poslopja. — Adaptacijska tlela v sarajevskem gledališču. V sarajevskem gledališču se vrše velika popravljalna dela. Dosedanji oder, ki je bil premajhen za vprizoritve večjih dramatskih in opernih del, bo razširjen na 13 metrov širine ter bo eden največjih odrov v naši državi. Obenem dobi gledališče tudi novo električno instalacijo, ki bo odgovarjala modernim predpisom oderske razsvetljave. Na novo bo preurejena tudi gledališka dvorana. — Skupščina UJU v Celju. Vsled nepred-videifih ovir so se zborovalni lokali ob pokr. skupščini v Celju povsem preložili iz Narodnega doma v prostore Celjskega doma, kar naj blagovoli Članstvo upoštevati. Istotam se bodo delile nakaznice za stanovanje in hrano po prihodu vlakov 16. in 17. t. m. — Le seje odsekov 10. t. m. se izvrše v mestni osnovni šoli. — Blagajna delegacije ministrstva financ v Ljubljani, Krekov trg št. 1, bo dne 20., 21. '» 22. julija 1926 zaradi čiščenja uradnih prostorov strankam zaprta. — Nov nemški Ust v Sloveniji. G. Franc Hribar je začel izdajati v Kočevju iw>v nemški list »Wirtschaftliche Rundschau«. List bo izhajal po dvakrat na mesec ter se bo pečal z gospodarskimi vprašanji. — Odlikovanje. Z redom sv. Save IV. stopnje je odlikovan g. Mihael Knaflič, veterinar in honorarni učitelj na drž. podkovski šoli na Selu pri Ljubljani. — Razpisano mesto. Pri komisarju za agrarne operacije v mariborski oblasti s sedežem v Ljubljani je razpisano mesto Samskega inženjerja. Eventueino se sprejme tudi agnonom ali pa kulturni tehniik. Prošnje je vložiti pri pokrajinski komisiji za agrarne operacije v Ljubljani. Podrobnosti glej v zadnjem »Uradnem listu«. — Konec Benetk. Benetk ni več. Mussolini je izdal dekret, glasom katerega se združijo Benetke z mestom Mestse in petimi drugimi industrijskimi občinami, ki lele ob obali nasproti beneškim otokom. Od»lej »ksistirajo Ustanovljeno leta 1879. Telefon štev. 55 3 Ključavničarstvo AVGUST MARTINČIČ, LJUBU ANA Rimska cesta št. 14 prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valčnih i astorov v Sloveniji priporoča napravo novih valčnih zastorov in popravo islih pokonkurenčnih cenah ler ima vse pripapajoče blago stalno na skladišču izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnlh plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpetnike iz železa in bakra Itd. ----------- Avtogeno varenje — Avtogeno rezanje Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi! Benetke, po katerih se vozi lahko z avtomobili in drugimi vehiklji. To popolnoma moderno in os to ima slikovit privesek, stare Benetke ... — 15.490 Čehoslovakov v Berlinu. Glasom uradne statistike prebiva v Berlinu 136.314 inozemcev, ito so 4% celokupnega prebivalstva. Glavni kontingent odpade na avstrnjce, ki jih je v Berlinu 34.480. Na četrtem mestu ranžirajo Cehoslovaki, katerih je 15.490. — Požar v newyorškem hotelu. Hotel Twi-1 igli t Inn pri Newyorku je te dni pogorel do tal. Požar je izbruhnil ponoči. 13 gostov je zgorelo, 13 jih pogrešajo, 16 se jih je rešilo, toda tudi ti so ziadobili večinoma težke opekline. — Senzacionalen lov za žensko, osumljeuo sokrivde piri umoru osiješkega postajenačel-nika. V zvezi z umorom osiješkega postaje-načeln&a je padel sum tudi na nekega, železniškega sprevodnika v Osijeku in njegovo ženo. Kio je potrkala policija na vrata stanovanja, se ni nihče odzval. Sosedje so izpovedali, da je sprevodnik dan po umoru nenadoma brez sledu izginil, njegova žena pa da je odšla pravkar na kolodvor, da se odpelje v Dalmacijo. (Zato so telefonirali detektivi hitro na kolodvor, naj vlaik pridrže, dokler ne pride policija. Vlak se je medtem že odpeljal. Detektivi so brzojavili na prihodnjo postajo. Tudi tja je dospelo obvestilo prepozno. Zalo ! je najela policija posebni vlak, obstoječ iz stroja in enega vagona, ki naj bi vlak, s katerim se je vozila osumljenka, dohitel. To se je na četrti postaji tudi res zgodilo in detektivi so ženo sprevodnika izsledili, aretirali in privedli nazaj v Osijek. Osumljenka taji, kot ta-je ostali štirje aretovanci, o katerih smo že poročali. — K aretaciji ravnatelja dr. Vraniča v Sarajevu. Luksuriozn« življenje dr. Vraniča in njegove soproge je vzbujalo že dolgo dasa splošno pozornost. Vendar pa se je domnevalo, da ima dr. Vranič velike dohodke, ki mu dovoljujejo tako potratnost. Dr. Vranič je imel dva avtomobila. Vozil se je s svojo soprogo v Francijo, Švico in drugam ter je nastopal povsodi zelo elegantno. Njegova soproga je imela taolete, za katere bi jo bila lahko zavidala vsaka milijonarka. iPosebno pozornost je vzbujal diadem, ki ga je nosila ‘ na raznih zabavah in sestankih. V dr. Vra-ničevein stanovanju je našla policija mnogo dragocenosti. Avtomobila sta bila že zarubljena za »Jugoslavijo«. Afera vzbuja še vedno veliko senzacijo. — 0 moških pregovorila k samomoru. Bu-dimpestanska policija je prejela ovadbo, da je pregovorila vdova Bogri pod pretvezo, da si vzame tudi ona življenje že šest moških, da s»o izvrSili samomor. Znala je stvar vedno tako •urediti, da s© ji ni nič zgodilo. Baie so zmešali ženi možgančke fantastični romani. — Zlatnike v milu »Gazela« »o našli: (imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno) Marija Illebš, Bizovik pri Ljubljani (M. Urek, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje); Antonija Serušnik pd. Prbul, Legen pri Slovenjgradcu (Albert Vernik, Slovenjgradec); iMiarija Tomše, Malniče pri Brežicah (Franc Matheis, Brežice); Helena Rojc, Prekorje 8 pri Celju (V. M. Rozman, Šmarjeta pri Celju); Neža Kovačič, Št. Ruper pri Laškem (Miloš Kostanjšek, Laško); Ro-zika Bogatin, Matahorna pri Konjicah (Martin Šumer, Konjice); Frančiška Mirtič, Vavta vas p. Straža-Topiice (Franc Štrumbelj, Vavta vas p. Straža-Topiice); Ankai ud. Sušič, Senj (Nikola Modrič, Senj); Jovan Pavkovič, Don j i Budački (»Konzum« Karl ovac). — Upadi komitašev v Dobrudžo se nadaljujejo. Na obeh staneh je bilo že več ljudi ubitih. — Cedeu konzul. Abanski konzul v Kiši-nevu (Besarabija) Columbi je bil te dni aretiran radi številnih tatvin dragocenosti. — Zdravniška preiskava Mussolinijeve atentatorice. Kot poročajo iz Rima, je pozvalo sodišče psihijatre, da preiščejo duševno stanje miss Gibson. Izvide imajo predložili tekom 40 dni. Izjaviti se morajo, če je izvršila miis Gibson atentat na Mussolinija v delni ali popolni omračitvi duha. — Samomor farovške kuharice. V Smledniku je skočila v Savo 601etna kuharica tukajšnjega župnika. Kaj je dovedlo staro zeno, ki je služila pri župniku že 25 let, k obup mu koraku, ni znano. . — Mlad priseljeni k deček brez sel iz Ptuja v Maribor ^teten spremstva. Deček ve samo to,^ ^ Francelj. Oddan je bil llCCe' «v«in sestro okradel. Žartdarmerija zasleduje dvajsetletnega Ljudevita Ogrina, ker sieauje av j sv0]1 sestri v Borovnici v/. nezaklenjene sobe ukradel 500 Din gotovine. Orrm ie po poklicu natakar. _ Opica v vinarni. Neki bivši bojevnik v i Charlottenburgu je prinesel iz vjetništva v 1 Afriki domov dve opici. Te dni se je ena od | opic strgala i verige ter splezala na ulico. Tam jo je jela preganjati kričeča množica J cestnih pobalinov. Ko sta ji zastavila pot dva polic.ijsta, je zbežala v neko vinarno, kjer jo pričeta prazniti kozarce in buteljke. Poldi* * cali so policijo. Opica je ugriznila enega od stražnikov v prst. Končno je alarmiral gostilničar ognjegasee. Ko so prišli ognjegasci, * se je pričela divja gonja. Opioa je skakala po mizah, glasovirju in gardinah ter postajala vedno bolj besna. Pred vinarno se je zbrala velikanska množica radovednežev. Ognjegasci so pregnali opico končno zopet na ulico, kjer jo je policija ustrelila. — »Krščanski« mesto »prestoliški«. Prebujajoči se Madjari nameravajo postaviti na ulico postreščke, ki bodo,imeli na čepicah mesto dosedanjega napisa »Postrešček prestoli«® Budapešte<, nasip: >Budapeštanski krščanski postrešček'!.. Na la način bo imel tujec izbiro. — List za samomorilce. Neki umirovljeni oficir v Budapešti je ustanovil te dni >iaso-piš za samomorilce«, izdajatelj lista je »Mad-jarsko dr uit v« samomorilcev«. Oblast je list / zatrla, aato ga hočejo izdajati sedaj v obliki le toka. — Salonski voz bolgarskega kralja — skrivališče za vtihotapljeno blago. Iz Bukarešte poročajo: Romunski obmejni carinski organi so kontrolirali te dni neki salonski voz, Id se je vozil z Dunaja kot tranzitna pošiljatev preko Romunije v Sofijo ter je bil namenjen za bolgarskega kralja. Romunski carinski organi so našli v vozu večjo količino vtihotapljenega saharina. — Zlatnike so našli v Zlatorog-terpentino-vem milu: Tinči Rožič, Ljubljana, Poljanska cesta; Terezija Zagorc, Ljubljana, Zgornji Studenec št. 73; Angela 'Škofič, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26; Terezija Velkavrh, Vič .pri Ljubljani; Alojzija Celinšek, Strelsko, RiinekeTopliee; Mici Telban, Vrhnika 390; ga. Marjana Kavčič, Godešič pri škotji Loki; Katarina Lap, Žeje; Marija Grum, Studenec; Micka Šturm, Škofja Loka; Marija Mlakar, Loke št. 202; Sofija Premužak, Maribor, Razlagova ulica 5; Frančiška Nahtigal, Smlednik; Hermina Ivačič, Krško. — Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenj. naročila — ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Itimska cesta 14. (Glej današnji oglas!) — Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehuja, zelenih kamnov, srca, ledvic in jeter, izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! Ljubljana. 1— Zadnje vodstvo v Groharjevi razstavi je v nedeljo 18. julija ob enajstih. Razstava se s tem 'dnem zaključi; vabimo na mnogo-brojeu obisk. N. G. 1— Tavina kolesa. Dne 13. t. fh. je bilo zidarskemu polirju Ivanu Dimču iz Križa pri Kamniku za lležigradom ukradeno kolo znamke »Es-ka«'. Kolo je bilo črno prepleskano in vredno 2000 Din. Lastnik je odšel po opravkih v pisarno mitnice mestne občine, ta hip je pa vporabil tat, ki ga išče sedaj policija. 1— Policijska kronika. Od srede do četrtku je policija izvršila eno aretacijo radi prepovedanega .iM>vratka ter ugotovila 1 izgred v gostimi, 1 izgred dveh balinnšev pri kegljih, 4 prestopke zdravstvenih predpisov in 1 prestopek obrtnega reda. Maribor. m- VIII. redna seja obč. »veta maribar-akega se vrši v torek, dne‘20. julija t. I. ob t i ■ uri v mestni posvetovalnici. Dnevni reci. to-ročilo predsednika, 2. poročilo o reviziji Mesine hranilnice, 3. predlogi lin vprašanja, 4. poročila odsekov. — Pravilnik o avtotaksametrih je izdal obrtni oddelek meste občine Maribor. Bil je pač potreben. Doslej ga imejitelji avto-taks sploh niso imeli, dočim so se morali fijakerji točno ravnati po od oblastva izdanem taksnem pravilniku. m— Mariborski Narodni dom se prezida-Dosedanji lokali posojilnice se preuredijo ' stanovanje, velika gostilniška soba se lovico zmanjša, ostala pojof«« ‘ re. pisarno, kakor tudi veBtlbul.S^kiM pi zidavo so proračunjem na loO.OOO Din. m- Umrla je v sredo 14. t. m. gospa Antonija Planinšek, soproga mizarskega mojstra in mestnega občin, svetnika g. Franci Planinška v Mariboru. Težko prizadetim naše sožalje! m— Pobegniti je skušalo v noči od 11. na 12 t m. več kaznjencev iz mariborske moške kaznilnice. Razbili so železne postelje ter hoteli vporabiti sestavne dele kot orodje, « katerim bi bili polomili vrata celice. Toda pazniki #o imeli dober posluh in beg se J“ izjalovil. * POPLAVE. Slovenija je izven nevarnosti. Vreme se je •/-jasnilo. ■Na Hrvatskem Sava pada, docim narašča pri Beogradu tako Sava kot Donava še vedno. V splošnem ee je situacija izboljšala. Včeraj ob 3. ponoči je prodrla 'Donava pri A patina glavni nasip. Nastala je 50 metrov dolga odprtina. Tudi v bližini Novega Sada je voda nasip prodrla. Pri Valpovu je poplavila Drava nad 20X00 oralov zemlje. V Apa-tinu vlada silna panika.. Boje se. da prodre Donava še drugi in tretji nasip. V tem slučaju bi nastala nezaslišana katastrofa: Uničen bi bil najrodovitnejši del naše države. O katastrofi pri Peči se poročajo nove podrobnosti. Vsega skupaj je poginilo 60 ljudi, »M 12.GC0 ovac in mnogo konj in goveje ži- Nod Novim Sadom se je ponovno utrgal °blak. Gradi se drugi obrambni nasip. V pu- Baranji je pod vodo okrog 80 hiš. V neko ’ls° v Novem Sadu je udarila strela ter ubila dve .osebi. ^ ^canskem in bukovskem okraju se je 1 rgal na veg -]u-ajih oblak, nastala je nte-■'toma poplava, ki je povzročila veliko škodo. Poginilo je tudi več ljudi. Pri Drinovcu je Prodrla voda nasip ter poplavila 1800 oralov zemlje. „ •Na progi Subotica—Vinkovci je ustavljen železniški promet. Vozijo samo vlaki, ki dovažajo materijal za nasipe. Madžarska vlada se je odzvala pozivu naše Jlade glede utrditve nasipov severno od Be-yl’ Poslala je na teren inženerje in delavce. obalrTn1*0 je zavarovala naša vlada levo naše* .n®ve» s čemur je rešila 4000 oralov 1**0 r* oralov madjarskega ozemlja, dni poročajo: Vsled nalivov zadnjih tere s« narasle v Črni gori vse reke. Neka-vzročiu rir,estopile svoje bregove ter so povoda v !eliko škodo. Vsa vas Rugovo je pod Meži em ljudi je utonilo, udrl poetaiama Nemile in Begovhan se je . n» tračnice velik plaz zemlje. Vsled te-u‘r J?®!*1 čakati neki osebni vlak sedem Siena: 1 ičih, dokler ni bila proga oči- z\ iti ‘}m Škoda, .ki so ■ T'aK' Lll° ie vso nof’ vsemi zvonovi s tem 1lono5i 80 zvonili opominjati prebivalstvo k mom6” 2"h®vniki wje ni povzročilo nobene VL Škode ne' Rio-a i * s * Central iNews« poroča .. •?, ie povzročila poplava v Astrahamu v eijko škodo. Ve£ tisoč hektarjev zemlje J* Pod vodo. Povodenj je odnesla cele skednje 111 mnogo poljedelskega orodja. Tudi nekate-|’e. industrije so trpele velike škode, med nji-i,*1 petrolejske, vladni trust za ribarstvo in Lesni trust. 2 LEtNO taborbnje združenja slo- T VENSKIH TABORNIKOV. 1.1« «• VI stavilo svoje vigvame^^T^i' L®los f? i® P«-dolini v Vratih ob Triglavs kTVi Jr'* • alpski leč od slapa Peričnika Vslil ^1’,neda' Jumenj. ^strice in b«^e"W^ krstilo taborišče kot Tab labor leži na desnem bre prijazni ravnici iz katere na slap in Stenar v sklei vodi steza, ki odloči pri na 'itvftm1 Kr'S,icUia> ®ez ni0tSt na ve&1° P®4 voi,.: • . ^e?u. Ostrice. Da najdejo obisko- , ,ucuJ‘l oisuice m Ducania .1 na slap in Stenar v d-i 8 ■*e. ^asen Pugled vodi steza ki o lin'- pu ki vodi k drugemu da ,sla,Pu Ilad glavnim. Ako se pogle- razliv * £'°boko zarezo v skali iz katere se se vi r sume®a in peneča se voda v dolino, 110 * .S^oko doli v čudoviti simetriji krae- > prelepo sliko tabora s svetlimi šotori in '°S okoli tabornega ognja, ki gori nepre-ni? ves taborenja v sredini tabora, lom * »večnega ognja* je razvrščeno 24, de-že Poslikanih kamnov, ki služijo za sede-Pri romantičnem večernem zboru okolu tabornega ognja, pri katerem se vrše predavanja, razgovori, recitacije, čitanje itd ter 5-minutni molk, pri katerem je dana prilika, da opravi lahko vsak na svoj način svojo večerno pobožnost ali meditacijo. Totemovi drog, ki stoji naproti velikemu šotoru je po-sliikun pestro v indijanskem slogu, nosi na vrhu gozdovniški znak, pod njim pa prečni-co na kateri je pritrjeno 12 storžev, ki predstavljajo 12 gozdovniških zakonov. V nekoliko zvišeni gozdni jasi stoji kuhinja, ki ima to posebno lastnost, da kuhar pri svojem delu udobno sedi in ne kot je to običajno pri navadnih pečeh ali štedilnikih, pri katerih mora stati. Prvi leden je bil posvečen postavljanju šotorov, kuhinje, latrine, -tabornega ognjišča in totemovega droga v drugem pa so na vrsti večje ali manjše ture v gore. Lepi dnevi so posvečeni skoraj izključno le turistiki in izletom. Radi deževnega vremena in radi pretirane in neopravičljive bojazni starišev za svojo deco in radi naziranja, da je taborenje možno samo ob lepem vremenu je število udeležencev manjše, kot se je računalo. Tako ima Peričnik letos tudi ob neugodnem vremenu svoje obiskovalce in občudov«lce. Težko bo zapustiti pravim gozdovnikom ta rajski kotiček v Vratih. Šport. Železničarski SK v Ljubljani. Danes in jutri gostujejo v Ljubljani >Železničarji« iz Zagreba. Moštvo, ki se je v zadnjih letih po-Vspelo na odlično višino zagrebškega prvega razreda, tvori z Gradjanskim, Hašikom in Con-cordio elito zagrebškega nogometa. Opeto-vano je že tolklo v prvenstvu ostale vodilne klube ter doseglo tudi na izvenzagrebških in inozemskih gostovanjih lepe uspehe. Danes igrajo »Železničarji« v Ljubljani proti Hermesu, jutri pa nastopijo proti podsavez-ni reprezentanci. Ker so ljubljanski športniki prepričani da gre zadnji poraz v Zagrebu na rovaš naše hipne slabosti, bodo predstoječe tekme zelo važno merilo -naše prave moči, obenem pa tudi dober trening podsavezne reprezentance za predstoječa pokalna prvenstva države. Novoizvoljeni podsavezni kapetan g. -Pelan je določil sledečo postavo proti Železničarjem: Erman I.-Beliram, Pleš-Zem-Ijak-Gabe, Lado-llerman, Erman, Oman, Ter-gletz, Doberlet. Če bi se kombinacija Ter-gletz-Doberlet ne obnesla, gre Doberlet v spojko, Kreč pa na levo krilo. Juniorslio tekme *a prehodni pokal SK Ilirije. Za letošnje juniorske pokalne tekme SK Ilirije se je prijavilo 12 klubov. Medklubski odbor je v svoji prvi seji izžrebal v prisotnosti delegatov prijavljenih klubov pro-tivmke za I. in II. kolo ter določil razvrstitev tekem I. kola kakor dedi: Danes v soboto ob 18.30 Ilirija : Slavi ja; jutri v nedeljo 18. t. m. ob 9.Olimpija : Panonija; ob 10.30 Reka : Olimpija. Tekme Svoboda (Moste) : Mars, Jadran : Mladika in Triglav : Hermes se bodo vršile 24. in 25. t. m., ker je igrišče Ilirije 18. t. m. popoldne zasedeno. V II. kolu se sestanejo zmagovalci iz I. kola in sicer zmagovalca iz tekme Jadran : Mladika ter Olimpija : Panonija; dalje zmagovalca iz tekme Triglav : Hermes ter Svoboda : Mars in končno zmagovalca iz tekem Reka : Olimpija ‘ter Ilirija : Slavija. — Se-inifinale in finale se izžrebata kasneje. — Klubi, ki bodo izpadli v I. in II. kolu, bodo igrali med seboj za posebno utešno darilo SK Ilirije. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, petek, dne 16. julija 1926. Vrednote: »šešir , tovarna klobukov d. d. Škofja Loka, den. 103, bi. 104, zaklj. 104. -Blago: Koruza, fco vag. slov. postaja, 1 vag.. den 227.50, bi. 237, zaklj. 227.50. Zagreb, 16. julija. Devize: Ne\vyork čel; 56.439—56.739, London ček 275.08—276.28, Pariz izpl. 167.40—168.40, ček 167.38—168.38, Milan izpl. 191.60—192.80, Dunaj izpl. in ček 798.625—802.625, Berlin izplačilo 1348.50— 1352.50, Curih izpl. 1094.875—1098.875, ček 1094.80-1098.80. Curih, 16. junija. Beograd 9.12, Newyor<\ 516.375, London 25.11625, Pariz 12.30, Milan 17.35, Praga 15.30, Bukarešta 2.395, Buda-pešta 0.007275. POROKA V SOVJETSKI RUSIJI. V listu »Krasnaja Zvezda je bil nedavno objavljen sledeči oglas: i»V nedeljo se vrši v klubu »Karl Mara« poroka rdečega gardista Ivana Funtikova s kmetico Marijo Agariševo. Svečanost se prične ob 4. popoldne.« Ob določeni uri se je zbrala pred klubom množica ljudi. »Pridejo-li tudi pevci,« vpraša glas iz publike. j-Gotovo. Pri porokah rdečih gardistov sodeluje vedno pevski zbor.« »Kdo bo opravil poročne ceremonije?« »Poročni inštruktor.« Medtem je v klubu že vse pripravljeno za poročno svečanost. V sredi dvorane je tribuna, okrašena z rdečim suknom. Pred tribuno je položena rdeča preproga. »Poročni inštruktor« prihiti mladim poTo-čencem nasproti, odpelje ju do tribune, raz katero nagovori mladi par: »Spoštovani sodrugi! Stari poročni običaji so pozabljeni. Novo življenje moramo zgraditi na novih principih, na rezultatih okto-berske revolucije. To mora biti naš cilj. Sedaj vas vprašam: »Stopata prostovoljno v rdeči zakon?« »Da!« odgovarjata s čvrstim glasom ženin in nevesta. »V svesti si odgovornosti pred revolucijo?« *I)a!« »Tor% proglašam na temelju zakona o poroki v sovjetski Rusiji in na temelju obstoječih drugih zakonov sovjetskih republik poroko rdečega gardista Ivana Funtikova in kmetice Marije Agariševe v okviru sovjetske revolucije poročeni m!« Po tem kratkem govoru pripne »poročni inštruktor« mlademu paru na prsi male rdeče trakove. Uradnik vpiše njihova imena in ostale osebne podatke v posebno knjigo, jima prečila paragrafe, ki se nanašajo na revolucionarno poroko v Rusiji. Nato vpišeta mlada zakonca svoji imeni še lastnoročno v knjigo ,kar potrdijo priče. Nato pristopi poročni inštruktor k mlademu paru, rekoč: »Draga sodruga! Sedaj sta mož in žena... Spoštovati morata zakone revolucije, -odgajati vajine otroke tako, da bodo dobri borci za našo revolucijonarno idejo. Čaka vaju težka pot, toda v sodružni ljubezni bosta roko ob roki premagala vse težkoče življenja . Po tem jih pelje »poročni inštruktor« tri-trikrat okrog tribune. Pevski zbor zapoje pri tem »internacionalo . Na koncu se zakonca pred tribuno poljubita, nakar slede čestitke. Inštruktor proglasi svečanost za končano. Zvečer se proslavi poroka v hiši ženina ob prisotnosti mnogoštevilnih gostov. Slavnost traja celo noč. MODNO PISMO. Zopet je izprememba mode pred durmi. Se niso ovenele vrtnice, še se -izprehajamo pod zelenim drevjem, ' toda za krojače, ki ustvarjajo modo, se je že pričela jesenska in zimska moda. — Kožuhi, volneno blago za prehodna oblačila, svila, lesketajoči lameji, čipke za plesne toalete leže vsevprek v njihovih delavnicah. Izbirajo se vzorci, pomerja se in zopet izpreminja, da bo vse pravočasno na mestu. Ker je postala obleka z bluzo, takoj, ko se je spomladi pojavila, zelo priljubljena, se izbirajo zanjo dalje vzorci, kljub temu pa ostaneta tudi obliki jumperja in princes obleke moderni. Časi, ko so nosile dame uniforme, to se pravi, ko je bila moderna samo ena linija, so minuli. Danes se zahteva izprememba, ne samo glede materiala, saj dame vendar nismo vlite vse po enem modelu, temveč se razlikujemo skoraj vse druga od druge glede rasti, figure, temperamenta, in last not least glede starosti, dalje se razlikujejo zelo tudi naše navade, naš način življenja in vse te faktorje je treba v pošt e vati. V sredini interesa se nahaja naravno popoldanska obleka, ki tvori, če se ji prida pa-letot, plašč ali pa cape, komplet. Izdelana je iz volnenega blaga, kashe. rip-sa, reverzibla ali pa baržuna. Baržun bo naj-brže blago mode. Izdelava je v splošnem preprosta, harmonična v liniji, mirna v barvi, skratka okusna in elegantna. Dame, ki adoptirajo vsako modno novost brez pomisleka, utegnejo izgledati pač tupa-tam v novi obleki chic in elegantne. V pretežni večini slučajev pa jim manjka vsake di-stingvi ran osti, lastnost, ki ni z bogastvom v nobeni zvezi, ki pa je istovetna z eleganco. Od pravilne kombinacije blaga, kroja, faso-■iie, odvisi poznejša eleganca vsega eksterier-ja dame in iz načina sestave posameznih delov toalete se spozna na prvi pogled stopnjo inteligence, kulture in estetični čut dame, ki ■nosi dotično obleko. Drap obleka iz kashe, z modrimi in črnimi našivi, žile iz belega ('repe de Chine. Obleka iz rjavega keiden okrašena z vezenino. popelina, 125 London: wa9- me je bila jako malo ia v < popravilom. Mehanika katero bi bil navaden strojan/^1611 sem naredil delo, feeznaniti sem se moral z orodje^ ^rSil v toliko urah. >tim mehaničnim načelom, katerega* ^sakim prepro-imel v mezincu. Tako sem imel koncem t*tr?k°vnjak moto vile, ki je delovalo za silo. Ni me sicer^8® ue Ijilo kakor me je prejšnje, vendar je delovalo**^0'’0? ■omogočalo delo. n,i Tekom pol dneva sem imel obe sprednji jambori z°pet na krovu in škarje v redu kakor poprej. Tisto noč sem spal na ladji zraven svojega dela. Maud, ki hotela ostati sama na otoku, je spala v predladju. ^arsen je posedal po palubi, poslušal, kako sem Piavljal motovilo in se pogovarjal z Maudo in menoj nii^i lstv.en^1 reTo je laž, Wolf Larsen,« sem rekel povsem mimo. »Koprnim, da bi se mi ponudila priložnost, da vas ustrelil; kar pojdite in režite vrvi.< ^Priliko imate ves čas,« se mi je rogal. »Pojdite prerežite vrvi,« sem zlokobno grozil in odšetJl'ajŠi Vas razočaram>< se je ^niejal, se obrnil NjTitro kolem Jfnrit\«umP^re^ je rekla Maud Jiinv/, IVU beni 11 nrav n d.ugo Ju,,., KO sem Ji pravil 0 nočnem dogodku Tak-o je svoboden, utegne storiti vse. Lahko tudill -. ali jo zažge. Človek res ne ve, kaj TJ ^ rediti ga moramo ujetnika.« ° n‘ ' »Ampak kako?« sem vprašal in skomizgnil z ramo. »Ne upam se mu približati tako blizu, da bi me prijel z rokami; on pa se zopet zaveda, da ga jaz ne morem ustreliti dokler nič ne naredi« » “* » cun/auoJH »-o— mislim P m°ra ^ reJcla' >Na-f P0- I nih vrvi- -Na «n način je bilo mogoče narediti vso reč , I itl moja naloga ie bila, da pronajdem, kako se naredi. 6 ena P°t»« sem rekel srdito. (Dalj® prib.) Čakala je. Vzel sem v roko krepeiec za morske pse. »Ubiti ga nočem,« sem rekel. »Predno pa bi prišel k zavesti, bi ga dobro zvezal.« Stresla se je in skomignila z ramami. »Ne, tako pa ne. če se že mora zgoditi, samo ne tako kruto. Rajši počakajva,« Ni bilo -treba nama dolgo čakati; cela stvar se je rešila sama po sebi. Zjutraj sem po več poskusih našel točko ravnovesja pri sprednji jambori in sem privezal dvigalno vrv nekaj čevljev nad njo. Maud je držala ročaj motovila in zavijala vrv, ko sem jaz -vzdigoval. Da bi bilo motovilo v redu, bi stvar ne bila težavna. Tako pa sem moral porabiti vso svojo moč. Pogostokrat sem moral počivati. Počival sem dalj časa kot delal. Maud mi je pomagala, kadar vsa moja moč ni mogla premakniti motovila; z eno roko je držala ročaj, a drugo pa je naredila, da je vsa peza njenega šibkega telesa pomagala. ® Čez nekako uro so se škripci približali Škarjam. Nisem mogel vec dvigati, dasi jambora še ni bila do-cela na krovu. Spodnji konec se je upiral ob ograjo, vrhnji pa je visel nad vodo daleč onstran nje. škarje so bile prekratke. Vse moje delo je bilo zaman. Vendar nisem obupal kot preje. Imel sem vedno več zaupanja sam v sebe in v »možnost molovila, Škarij in dvigal- riidliaiiui Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino Vse teče gfedat perilo oprano s J8T TRI. L Mati je vesela in srečna, ker je končala brez truda pranje s ana prodaji! m sli po skrajno znižanih cenah v nasi detajlni trgovini Erjavčeva cesta štev. 2 SiMcijSte tovarna FRAN DEREM« & Cie„ Ljubljana razkroji nesnago! beli, pa ne razjed nn**nnnxttH***x*nntmx*x**x TISKARNA »MERKUR" SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 332. TELEFON ŠTEV. 332 Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela. XXXXXXXXXXXXXX*X*KXXX*tt** T* 21 1 ^ Promenadne, bele In barvaste, ^ ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - * potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino, - * Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA TRI slane malo, i:udi mnogo! blizu Prešernovega spomenika ob vodi ® IModroce najboljšega domačega češkega platna, postelj-mreže, zložljive po-telje, otomane deko-lijske patent divane in jetniške izdelke nudi najceneje RUDOLFRADOVAN tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7. Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. Krasne dekora*ijske B*S. A. MOTOCIKLI in prikolice najnovejši modeli 1926. po znižanih cenah dospeli. Na ogled in poskušnjo pri JUGO AUTO, d. z o. z, Ljubljana, Dunajska c. 36. Telefon 236. • Ceniki na zahtevo brezplačno, Iv. Brunčič & Fr, Rebernik pleskarja in ličarja Ljubljana, Karel Kotnikova ul. 3 Se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela. Delo solidno ! Cene zmerne ! rr, _ Znižane cene in največje skladi- \\ a« šee dvokoles, JSpeŠtif šivalnih strojev, vsakovrstnih »a- foffiS&Sfcv domestnih delov, pneumatike. Po- * eebni oddelek za popolno popravo emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki Iranko. „TRIBUNA", F. B. E. tovarna dvokoles in otročkih vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1’—. v plišu vam nudi izredno poceni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska 6. Vabim na ogled! Volna in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna roEna dela se debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gospoda ul. 3. — Stari trg 12. ima v zalogi A. ŠARABON LJUBLJANA CLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VODA UNDER W O OD LJUBLJANSKA KREDITNA DANKA Centrala: -------------- adutu lilSU*III-1 M*. “J* lun Bi lil Mir- IO.. «1.111. Ml ------------—----- ’ Trst. AGENCIJA: ioflo‘eC- —------—— Se orlnornča za vs® bančne posle. Za tiskamo >Merkur« v Ljubljani Andrej Bct«, Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR,