U. številka. Ljubljana, v sredo 15. jaimvarja 1896. XXIX. leto. Izhaja vsak dan sveeer, izimfii nodeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-Ogersk o deželo za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld,, za 6«trt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gbt. 40 kr. ~ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., zh četrt leta 8 gld. .'JO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po6iljanjo na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za taje deiele toliko vi-6, kolikor poštnina Mata, Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po ti kr., de bo oiiianilo jodenkrat tiska, po 5 kr., čo so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj sc izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Nemškokatališka stranka in Slovani. Po glasilih naša katoliške stranke se je mnogokrat zagotavljalo, da je narodnih prepirov v Avstriji kriva jedino liberalna stranka. Ko bi v Avstriji dobila katoliška stranka krmilo v roke, bi se hitro vpeljala narodna jednakopravnost, ker katoliška načela zahtevajo pravico v narodnem oziru. če so nemški konservativci morda Slovane podpirali v kaki stvari, se je to hitro obesilo na veliki zvon, da se pokaže v najlepšem svetu pravičnost nemških katoličanov. Mi seveda, kakor neverni Tomaži, nismo hoteli verovati v to nemško pravičnost, ker so nam mnogo fakta nasprotno dokazovala; mi smo le predobro (vedeli, da nemški konservativci le prisiljeni nas podpirajo, ker potrebujejo slovansko pomoč. Kako so hrepeneli nekateri pri nas po čisto katoliški stranki, katera bode miki kristalizovana pravičnost! Že samo osnova take stranke bi imela pomirljivo uplivati na avstrijske narodnosti. In res je Avstrija tako srečna, da je dobila tako stranko. Vprašati se pa moramo, kaj imamo od take stranke pričakovati v narodnem oziru ? Po tem sodeč, kar smo dosedaj slišali, prav nič. Zo pri svojem nastopu v življenje je naglašala svoj nemški značaj. Toda Še hujše je pa še le prišlo. Čitateljem je znano, da sta baš Dipauli in zlasti pa dr. Ebenhoch se posebno trudila, da se je onemogočila Taafiejeva volilna reforma Ebenhoch je po shodih veliko govoril proti njej, a svojo pravo mnenje je še nekoliko prikrival, dokler je sedel v Hohevvartovem klubu. Dokler je bil TaurTe živ in ni nastopil grof Badeni, je imel pač dr. Ebenhoch dovolj povoda, da je prikrival svoje nazore. Da so je slovanski člani Hohemvartovtga kluba izvedeli, bi jo bili le utegnili pobrati iz kluba. Pa tudi vsi drugi slovanski poslanci bi bili drugače nastopili, ko bi bilo očitno, da ao vse nemške poulaDce, liberalce, nacijonalce in pa konservativce že vodili pri volilni reformi isti nagibi, da mej njimi v narodnem oziru ni najmanjše razlike, da so celo stranko, ki se postavljajo na krščansko stališče večkrat nam še aovružneje kakor druge. Nemški liberalci so bili vsaj odkritosrčni, po- vedali so vsaj, da jim gre za ohranjenje njih politične posesti, pod čemur seveda razumevajo tudi nemSko narodno posest. Nemški konservativci so pa le stvar prikrivali in govoričili o socijalni nevarnosti in da bi razširjenje folilne pravice škode-valo kmetskemu stanu. Nedavno je pa dr. Ebenhoch v svojem glasilu povedal mnenje o Badenijevi volilni reformi in se je izrekel zanjo. Za občno volilno pravico in za podobno razširjenje volilne pravice v sedanjih volilnih skupinah, kakor je je priporočal grof Taaffe, pa on ni in biti ne more. fcakaj pa ne? To bi utegnilo škodovati nemškemu anačaju AvBtrije, kajti Slovani bi utegnili dobiti večino. Kakšen je ta nemški značaj Avstrije, pač Slovani dobro vemo in Čutimo, ko 8 mil. Nemcev vlada in zatira nad 15 milijonov drugih prebivalcev, seveda največ Slovanov, ki imajo večino v naši državni polovici. Ta katoliška pravičnost torej zahteva, da manjšina prebivalstva vlada v Avstriji nad večino. Značilno je pa, da je še sedaj naša katoliška stranka vsa vneta za to nemško stranko, kar dovolj kaže, kakšna je njena slovenska narodna zavest. Pripravljena je pomagati vsaki stranki, ki hoče nam Slovanom dajati brce; da komune delamo krivifce, povemo, da bo le tisti krogi naše katoliške stranke navdušeni za to katoliško stranko, kateri v Ljubljani odločujejo politiko, dočim državni poslanci katoliške stranke se še vedno drže Hohemvartovega kluba, ki je po izstopu nemčko narodnih katolikov dobil malo bolj slovanski značaj. Nekoliko jih to na Hohenvvarta veže, ker niso gotovi, da bi jih pri katoliški ljudski stranki sploh hoteli vsprejeti v narjčje. Če bode pa Ebenhoch in drugi se toliko ponižali, da bi jih hoteli v klub vzprejeti, bodo pa kmalu pristopili novi katoliški stranki. Kolikor mi vemo, Klun in Povše baš posebnega veselja nimata za ta prestop, a ju bodo že ljubljanski voditelji tja zdrezali. Vsaj smo pri volitvi videli, da je Klun moral ondu kan didovati, kjer so mu v šenklavškem farovžu ali pa v škofiji ukazali. V Ijjiililjuni. IT), januvarja. Obrtni shod v Hebu. V nedeljo je bil v Hebu shod nemških obrtnikov s Češkega. K temu shodu so prišli tudi trije deželni poslanci nemško-narodne stranke. Shod se jo z vse odločnostjo izrekel proti temu, da bi se razširilo zavarovanje proti nezgodam tudi na mali obrt. Kar se tiče volilne reforme se je ta shod izrekel za zastopstvo interesov in da se osnuje posebna kurija obrtnikov. Sklenilo se je nadalje, zastopnike malih obrtnikov v hebski trgovski zbornici pozvati, da naj ostavijo to zbornico, dokler zbornica v deželni zbor ne voli jednega obrtnika, kakor je že bila obljubila. Zbornica se je res bila v zadnjem trenotku premislila, in namesto obrtnika \Veberja volila Schtickerja, ki je bil drugje propal. Tako je pa shod imel precej nemškonarodni značaj, in so govorniki zabavljali proti nemškim liberalcem, Čehom in vladi, kar je že potem umljivo, ker je bil na shodu znani deželni poslanec Iro, ki j« že v deželnem zboru pokazal, kaj da zna, kakšna je nemška taknost in omika. Ljudski učitelji na Tirolskem. Pred nekaterimi leti so na Tirolskem sklenili zakon, da se na jednorazrednicah ne smejo nastavljati učiteljice. Ta zakon se je sklenil, ker klerikalui večini svetne učiteljice niso nič po volji. V tem so pa na Tirolskem začeli uvajati šolske sestre. Ž njimi bi klerikalci radi izpodrinili vse svetne učitelj«. Njih nameri je baš omenjeni zakon na potu. Zaradi tega so pa lani sklenili, da se omenjena določba razveljavi. Te dni je pa vlada naznanila deželnemu zboru, da omenjene spremembe ne more predložiti sankciji. Vlada namreč dobro ve, da bi pouk v ljudskih šolah bil na škodi, ako se izroči jedino šolskim sestram. Da se klerikalci sedaj jeze na vlado, se ve samo po fcebi, a kakor se kaže, se grof liadeni in baron Gautsch dosti ne zmenita za njih jezo. Dr. Exner in delavci. Liberalec dr. Exner je obiskal neki shod delavcev, na katerem se je razgovarjalo o vladni obrtni predlogi. Tudi Exner se je oglasil za besedo. Naglašal je, da s predloženo predlogo se on ne strinja, da pa upa, da se v odseku se kaj zboljša. Posebno je on proti določbi, po kateri bi smeli gospodarji zadržavati del plače kot varščino, da delavec brez odpovedi 06 stopi iz dela. To določbo, ki je naperjena proti štrajkom, posebno obsojajo delavci. Jeden večer pri „Našem prijatelju". (Spisal Ni s Vod oran.) (Dalje.) U Nadučitelj je pripovedoval: Rojen v priprosti kmetiški hiši preživel sem prvih dvanajst let svojega življenja izključno v domači vasi v Slivju. Hej, to se je živelo tista mlada leta! Šola — ta nam je bila jedina skrb. Po šoli pa na pašnik, na polje, po bližnih vrtovih, k potoku ali občinHki lokvi! Povsod dela in zabave do-velj za podvzetne junake, kskoršni smo mi bili. Raznovrstne igre, vojska, skrivanje, lov, skakanje, kopanje, plezanje, drsanje po brežinah in po ledu . . . vao je prišlo na dnevni red, kateri se je vršil s krikom in vikom. Naše zabave je kaj rada gledala sosedova Fra-niča, krotko, v primeri z nami gosposko in čedno oblečeno, kakih pet let od mene mlajše dekletce. (Jledala nas je od daleč, ker je bila preboječa, da bi se nam približala. Meni pa je bilo milo, kadar je prišla, in vsikdar, ko sem jo zagledal, poletel sem k nji, prijel jo za belo ročico, ter jo potegnil za seboj, rekoč: „L* pojdi k nam, Franica, le; saj Te ne bo nobeden". Nihče se je ni smel dotakniti, ali žaliti jo, sicer je imel opraviti z menoj, in Čutil jo mojo pest, tudi če je bil močnejši od meno. Kadar sem prišel domov s polnimi žepi jabolk, hrušek, sliv . . ., nisem pozabil poiskati Franice, ter pošteno deliti ž njo svojega plena. Ona pa mi je bila hvaležna za mojo zaštito in skrb. Ilajši me je imela od mojih vrtstuikov in dejala, da sem dober. Kadar sem se usel, pocenila je k meni, ali se pa celo naslonila na me, ter me izpraševala o tem iu onem. Ko je začela hoditi v šolo, moral sem poslušati, katere črke že pozna in tolmačiti jej druge še nepoznane. Nekoč mi prinese pokazat tablico. Sestavila je bila iz črk prvikrat svoje in moje ime: franica, j o ž e k. „ Vidiš, napisati znam že sebe in tebe: To-le: fra-ni-ca — sem jaz, a to: jo-žek — si Ti. Samo to ti povem, Franica pojde, a Jožek ostane. Veš, moja mama in tata pridejo, ter me vzamejo seboj, ti pa ostaneš tukaj, in to ni prav. Perečem mami, da si dober in naj tudi tebe vzamejo seboj.u „Kje pa so Tvoja mama in Tvoj tata?" — vprašam jo. „Tam daleč v mestu; imajo lepo, veliko hišo in lepo, lepo prodajalnico. Franica je govorila resnico. Tri dni pozneje pripeljala sta se k sosedu gospod in gospa v lepi kočiji. Poljubljala sta Franico in zginila ž njo v hišo. Pri sosedu se je zdaj peklo in cvrlo, da je vse šumelo, in vino nosilo, kakor bi bila kaka svatba. Mi smo pa zijali pred hišo, ogledavali si kočijo in prežali, kdaj se Franica zopet prikaže. In ko je prišla, imela je na sebi novo gosposko obleko, roke pa polne drobnega peciva in sladkarij. Zavidno srno jo gledali, ona pa nam je delila, kar je imela, in ko je vse razdelila, šla je po drugo. Nam se je pa dobro godilo tisti dan, če prav smo se p u 1 i 1 i za krajcarje, katere je metal mej nas tuji gospod. Drugi dan usela sta se gospod in gospa zopet v kočijo in Franica k njima. Iskala me je s solznimi očmi In klicala: „Jožek I Jožek! Nečejo te mama vzeti seboj. Ti si dober, a vender ne pojdeš z nami. To ni prav!" Gospa jo je tolažila, da pridejo drugikrat pome, gospod pa me je poklical, naj Franici podam roko v slovo. Kočija je zdrdrala proti veliki cesti, jaz sem Francoski monarhistu« zopet bolj gibljejo. Goje celo upanje, da kmalu propade republika in se obnovi kraljestvo. Podobno npanje je izrekel sam vojvoda Orleanski nekemu časnikarju. Letošnje leto je odločilno. Vednim krizam se ne da drugače narediti konec, da se obnovi kraljestvo. Republičani sami že zgubljajo pogum in priznavajo, da ni dru-zpga izboda. Madagaskarsko vprašanje je zopet pokazalo slabo strani administracije. Vojvoda Orleanski pravi, da njega ne bo treba iskati, ko pride pravi čas, kajti on bode že ondu, kjer ga bode Francija potrebovala. — Res je vsekako, da vednfl krize močno slabe Francijo, a zaradi tega pa monarhisti še nimajo povoda gojiti prevelikih nad. Že dostikrat je bila republika v zadregi in so monarhisti gojili upanje, da pride zanje čas, a vselej so se zmotili. Le v toliko je stališče za monarhiste ugodno, ker jih sedaj podpirajo nekateri republičani, katerim ni prav, da hoče radikalna vlada premožnejše, stanove bolj obdačiti. Italijani v Afriki. Dne 8. in i), t. m. bili 80 hudi hoji okrog utrdbe Makale v Afriki. To utrdbo imajo v rokah Italijani, a jo napadajo z vnemi silami Ahesinci. Dosedaj so jih Italijani vselej odbili. Po italijanskih poročilih so imeli v vseh teh bojih Ahesinci velike zguhe in je mej drugimi pal tudi Ras Mangaša, kar jih je posebno potrlo. Italijani v M,»kale so pa tudi v veliki stiski. {Sovražniki so dobili v roke vse vodnjake pri trdnjavi. Sedaj v trdnjavi primanjkuje vode. Če se jim ne posreči v kratkem pregnati Abesincev, bodo se morali podati zaradi pomanjkanja vode. Italijani so se nadejali, da jim bode mnogo pomagalo to, da bi dobili v svoje roke tri abesinske prince, izmej katerih ima jeden pravico do prestola. Princi so študirali v Švici, a jih je neki italijanski zdravnik, ker je jeden nekaj bolau, zvabil v Italijo, kjer so jih prijeli in poslali kot tale italijanskemu poveljniku v Afriki. Kakor se pa kaže, se Abesinci prav nič za to ne brigajo, da so ti trije princi v sovražnikovih rokah. Dop INI. Ta Iftoli-iijske^it, 12 januvarja. (Ponižni naši duhovniki.) V sobotnem uvodnem članku je „Slov. Narod" v ve'jib potezah razpravljal, koliko jo duhovščina in koliko je posvetnjaštvo pripomoglo k temu, da naš narod še živi ter da je vsaj na Kranjskom glede svoje narodnosti kolikor toliko siguren. Bilo je na mestu, da se je o tem predmetu kaj spregovorilo, ker naši duhovniki že ne vedo nadutosti kaj početi in gledajo na posvetnjaštvo našega srednjega stanu z neumno oholostjo. V „ Dolenjskih Novicah" povzpel se je jeden teh fanatikov do neumnosti in zraven hudobije (oboje gre navadno vkupe), da so duhovniki nas poavet-njake prisilili narodnim biti in da smo zdpj narodni iz dobičkarije. Trebi je tedaj, da se mlajšemu našemu zarodu v večjih črtah pove, kako smo se probujali. Obče je znano, da so naše bogoslovnice dobivale v pretečenih 25 letih prebito malo talentiranih mladeničev. Jemati so jih morali brez mature in jemali so jih tudi iz (teške. Kar je boljših glav bilo, posvetile so se v teh letih po večjem posvetnim disciplinam. Ti bogoslovci so bili do zdaj kot kaplani ter župniki zadovoljni, če so pridige sknarili, v drugem pa 8 prav malimi izjemami ni najti duševnega dela) mej njimi. Večinoma jih je šteti mej one, ki so le gledali na to, da eo imeli spretne kuharice ter v kleti dobro kapljico. Na veselice posvetnjakov ti možje niso hodili. Radovali so se le sami mej seboj; pili in jeli po farovžih, da je ostalo to nedolžno njihovo veselje v ozidju farovžev. V teh 25J-30 letih rodil se je „Slov. Narod". 2 njim soj posvetni štajerski domoljubi upravili v zvezo dva jako talentirana mlada moža: Tomšiča in Jurčiča in ta dva sta prva prava naša žurnalista, ki sta v večji meri budila našo mladino obojega spola, da se žive, da je slovenskega roda. Tu bo nastopili Levstik, Stritar, Jurčič kot bele-tristi in od tega časa šele zamoremo govoriti o tem, da se probujamo, ker ti so spravili gimnazijalce, vseučiliščuike ter mlajše ženstvo pod prapor narodnostne ideje in šele ol tedaj, ko je ta mladina se ogrela domovinske ljubezni, je govoriti o narodnem življenju. Čitalnica Bfl snuje za čitalnico, pevska, sokolska društva nastopajo. Fieišman, Jenko, oba Ipavca, Nedved in tudi ubogi Hajdrik so pridobili več ljudi j za narodno stvar, ko sto in sto kranjskih duhovnikov. Naši izborni pevci ao bili prvi, ki so si pridobili srca posvetnjaštva v mestih in trgih in le odkar so mesta in trgi na Kranjskem postali narodni, je govoriti o rešitvi slovenskega naroda. Več ko sto farovžev je za probujenje našega naroda storilo damo dijaško društvo „Slovenija" na Dunaju. To je bilo pravo ognjišče slov. domovinske ljubezni. Kdor je v tem društvu 8 ali 4 leta bil, ostal je zvest slov. narodu. Iz te „Slo venije" prišli so najboljši pijonirji slov. probujenja. Iz teh naših vseutiliščuikov prišli so navdušeni možje v srednji naš stan ter postali merodajni v Bocijalnem ter političnem našem življenju. Slovensko uradovanje pri soduijah so ti možje omogočili ter tudi priborili, v prvi vrsti pa od naših farovških tako za malo šteti notarji ter advokati, sodniki. Ali se še spomnite, koliko boja je to stalo, koliko osebnih žrtev posameznih boriteljev za to Blovensko uradovanje. In slovenske šole! Ali se najde kje drugod mej slabo plačanimi ljudskimi učitelji toliko ljubezni do naroda, kakor v teh naših učiteljih? In koliko so morali tudi prestati po tedaj še jako mogočnem nemškem nasprotstvu. In vzemimo naše učitelje srednjih Šol ter jih poglejmo pri njihovem delu. Koliko dobrih glav so ti rešili, ker so pametno ravnali s fanti, ki še nemščine niso znali ter so izvan šole delali in delali, da spišejo knjige za nauk v materinščini. In vzemimo vse te mlade može v socijalnem življenju. Naše ženstvo srednjega stanu je po večjem narodno. Velikanska pridobitev je to, na njej temeljf vse drugo. Popevalo se je, plesalo se je in snubilo in v zakon jemalo in v kratki dobi pri*U tmo na Kranjskem, Primorskem do slovenskih rodbrn v srednjem ».i&om arami, fo pa le po teh mladih možeh, ne pa po kaplanih in Župnikih, ki le smejo zakotno plesati in ženske ljubiti. Pa kdo je dajal ogromni denar za vse naše agitacije in naprave? Rapoce, Koeze ali celo Go-rupe je le mej posvetnimi narodnjaki najti, mej našimi višjimi duhovniki ni moža Strossmajer-jevega patrijotičnega srca! Rajši darujejo za Culu-kafre in plačujejo kazni zaradi žaljenja časti. Na tem glavnem torišču tedaj, kjer se je vse glede rešitve naše narodnosti žrtvovalo in vse storilo, kai imamo kulturnih in političnih pridobitev, tu naši duhovniki niso sodelovali. Rodi, da so ubogi ljudje, katerim ni bilo mogoče v bogoslovnicah, ali zunaj na kmetih si pridobiti one socijalne omike, ki človeka osposobi, da zamore občiti z olikanejšim moštvom in ženstvom, bodi, da bo bo bali, da bi v kozarec pregloboko pogledali in potem kako nerodnost užagali, — večinoma se niso udeleževali veselic naših čitalnic, v pevskih zborih niso sodelovali in tako nimajo nobene zasluge pri pridobitvi slovenske rodbine v srednjem našem stanu. Le malo pa kislo zrl za njo. Tisti dan zaćel sem misliti o življenju in nisem se več igral s svojimi vrstniki. Da ne bodete ugibali, treba, da Vam pojasnim dogodek tega dne. Gospa Ana, katera je prišla po Franico, bila je sestra našega soseda. Ker je bila nekoliko slabotna, ni se hotela ubijati s težkim kmetskim delom, zato je odšla v Ljubljano k gospodi v službo. Iz Ljubljane pa je prišla za sobarico k bogatemu trgovcu Dragošu v C, Rila je izredno velike lepote, prijaznega vedenja, bistroumna in tudi bolj omikana, kakor bi bil kdo pričakoval po njenih razmerah. Te lastnosti pridobile so jej več častilcev. Mej njimi je bd najresneji starši domari sin Nande, in ona mu je vračala njogovo ljubezen. Sad te ljubezni bila je — Franica. Ana je hotela obupati, Nande pa jo je tolažil, ter jej obetal, da jo povede pred oltar. Bil je vesten mladeneč, kateri svoje izvoljeuke res ni hotel zapu. stiti, ali delal je račun brez očeta. Ls ta je bil v vseh stvareh trezeu trgovec, ter ni hotel ni besedice ališati o nameravani sinovi zakonski zvezi. Dovolil je sinu le to, da Bme za otroka skrbeti, ali le pod tem pogojem, da Ana odide iz C. Našla je z malo Franico zavetje pri svoji materi, kjer je ostala leto dni. Potem pa je izročila dete materi v skrb, sama pa si je zopet poiskala službo v Ljubljani, ker ni hotela, da bi Nande podpiral tudi njo zoper očetovo voljo. Kar je dobivala za Franico, je pa pošiljala materi, ter včasih tudi od svojega zaslužka kaj priložila. Dragoš je bil pripravljen vzeti sina v trgovinsko zadrugo, ali mu pomoči, da začne lastno trgovino, toda zahteval je, da se sin oženi z bogato nevesto, katere doto bi vložil v trgovino. Nande pa tega ni hotel storiti, ker je bil Ani zvest. Rajši se je odrekel samostalnosti, kakor da bi se bil nji izneveril. Sest let po tem, ko je Franica zapustila C, umrl je stari Dragoš, in Nande je kot jedini sin prevzel vso zapuščino. Ko je bila zapuščinska obravnava končana, in ko je Nande uredil svoje trgovinske razmere, pisal je Ani v Ljubljano, da zdaj more in hoče izpolniti svojo obljubo, naj torej pride v C, da 8e dogovorita, kar je treba. V dveh mesecih je bila Anina najsrČneja želja izpolnjena; njena Franica vdobila je pravega zako nitega očeta, ona pa zvestega moža. Svatba se je vršila tiho in mirno v najožjem krogu, potem sta se novo poročenca odpeljala čez Ljubljano proti Slivju, da vzameta Franico seboj. (Dalje prih.) duhovnikov je najti, ki so drugače ravnali, ali ne na Kranjskem. Na slov. Štajerskem so živeli neki Božidar Rajč, neki Karol Schaoper), neki Anton Žuža; ti niso manjkali, ko se je narod bndil s petjem in veselicami. In so-li ti naši kranjski duhovniki, ki ho zdaj tako naduti, ko jih škof pri tem potaho, kaj storili, vzemimo v beletristiki, za narodno vzgojo našega srednjega stanu, ki je tako važen, da brez njegove probuditve v Slovenstvu ne bi še znali sami spisati; kar jih je dobrih, so planilo govoriti l Še dobrih molitvenih knjižic niso gijati, kar je pa naša družba svetega Moharja podučilnega za ta svet podala, spisali so ekoro vse posvetnjaki. Simon Gregorčič, največji lirik v jugoslovanski literaturi, kakor ga je sodil biskup Strossmajer, je duhovnik in njegove pesmi se bodo brale, ko že zdavuo ne bo nikdo vedel za škofa Missijo in za vse v poslednjih 25 letih živeče duhovnike; ali temu divnemu pevcu so kranjski naši duhovniki izbili pero iz rok z dejanji, kakor jih premorejo le popolnoma surovi neumni fanatiki. Ta Gregorčič in Aškorc, kateri slednji jim seveda tudi prav ne piše, sta slov. duhovnika, ali svoje pesmi zajemata tam, kjer so vsi posvetni znameniti pesniki sveta zajemali, ona sta radi tega zapisana na indeksu naših inkvizitorjev, ki bi te krasne verze tako radi sežgali, če bi imeli moč. Te pesmi bere le slovensko posvetnjaštvo, Gregorčičeve pesmi so naš „Laienbrevir". Ta dva pesnika tedaj ne malo ne stojita v Missijevi gardi, oba spadata mej posvetne literate. Ta dva sta se vzgojila v bogoslovnicah, pa ne kranjskih. Le ta dva smete šteti in na nju bi morali ponosni biti slov. duhovniki in tudi kranjski od kapelana do škofa gori; kar so pa drugi duhovniki pisali, je največ makulatura, stalne vrednosti nima nič. V novejšem času so naše bogoslovnice zaradi prenapolnjenja v posvetn h uče-njaških disciplinah dobile par talentiranih mož. Tudi dva pesnika. Jeden od teh je Medved, a ta so ne upa ven iz ozkega duševnega obzorja. Toda o teh bode šele bodočnost povedala, kaj sta storila, kakor tudi o vseh onih, katere Lampe zbira okolu svojega lista. Kar so pa doslej od Vodnika naprej duševno naši duhovniki razven Gregorčiča in Aškerca storili, osredotočeno je v „Zgodnji Danici", znano najdu-hovitejšem 1 stu sveta, v „Slovencu", katerega zaradi njegovih gorjanskih mauir in surovosti posebno radi le po kranjskih farovžih berejo, in v „Rimskem Katoliku", ki se v kranjski bogoslovnici kot knjiga za filozofijo jemlje, ker je slovenski pisan; težavne nemške filozofičue knjige naši kranjski teologi ne razumejo in to tem manj, čim dlje so teologi. Pa tudi tega „ Rimskega katolika" se najde veliko ne-razrezanega po naših farovžih. V parlamentu se do zdaj nobeden slov. duhovnik še ni posebno odlikoval, vanj >>». t .U r. ili lii Mji.imu nuntrtp nhiidil l<> količkaj pozornosti v domovini, kaj šele mej druzimi narodi. Duhovniki nimajo rodbine, toplo peč imajo in tobaka tudi dosti, denarja, da si knjig nakupijo, kaj bi 8i ti ljudje mogli pridobiti omike! Ali nič ne berejo, ne učijo se dalje, ne v svoji stroki, ne da bi občno omiko si pridobili. Niso, kakor je rečeno, v poslednjih desetletjih kaj prida napredovali, ne more se tedaj od njih več tirjati, kakor premorejo: „noa numerui sumus, et fruges consummere nati", ali ker je tako, bi se od njih zahtevati smelo, da so ponižni, da se ne smatrajo za središče slovenskega sveta. To je tudi v malih naših razmerah smešno. Kar oni vedo o teologičnih stvareh, to vedo vsaj v glavnih potezah vsi, ki so gimnazijo dovršili; juristi pa tudi to malce cerkvenega prava in cerkvene zgodovine. Kmetovalci so slabi; redkokateri, da bi vedel v tej stroki kaj več od navadnega kmetovalca. Še dobri pridigarji niso. Da se ljudstvo pridigam ne odtegne, so morali naši duhovni pridige med mašo utak-niti in morajo lacariste in jezuite dobiti, da ti pri-digujejo in ljudstvu razjasnnjejo česar sami ne morejo. Ljudje, ki se tako degradirati dajo, nimajo pravice, se tako ošabno postavljati proti posvetni narodni inteligenciji, ki je dozdaj tako lepo služila „sveti domovini-. Dnevne vesti, V Ljubljani. 10. januvarja. — (Deželni zbor) imel bode jutri VI. sejo. Na dnevnem redu je poročilo finančnega odseka 0 računskem sklepu gledališkega zaklada o proračunu za 1. 18l*G; poročilo finč. odseka o proračunu bolniškega, blazniškega in najdeniškega zaklada za I. 1896 , nadalje poročila finč, odseka o raznih prošnjah za podporo in poročila upravnega odseka o raznih cestnih rečeh. — (V blagohotno uvaževanje) Velikonočna katastrofa je našemu mestu materijelno in moralno škodovala. Mej svetom je sedaj razširjeno mnenje, da stoji Ljubljana na jako nevarnih tleh in to je tudi vzrok, da se ne vrnejo tiste rodbine, katere so se koj po potresu preselile v drage kraje, in da se marsikdo ne upa zidati, kaj še, da bi upal kdo od zunaj priti v naše mesto. To mnenje Škodi tudi kreditu naših trgovcev in obrtnikov in zategadelj se nam ne zdi umestno, da se vsaka zemska vibracija brzojavno naznanja po vsem svetu, ker rečeno mnenje le potrjuje. Take vibracije se primerjajo tudi drugod sak dan, a nihče se zanje ne zmeni. Zato mislimo, a bi bilo bolje za našega mesta iuterese, ko bi se to poročanja opustilo. — (Repertoir slovenskega gledališča ) Vzlic temu, da se je opereta „Mam'zell Nitouche** že mnogokrat pela, se kaže tudi za jutrišnjo reprizo veliko zanimanje in je pričakovati, da bode gledališče dobro obiskano. V soboto se bode predstavljala gluma s petjem „Naš Pepček", znana kot reper-toirna igra vseh nemških gledališč. V izvirniku se imenuje „Mein Leopold". Prihodnji teden pride na vrsto „Prodana nevesta". — (Stedrvjev morilec — ujet?) K včerajšnji naši notici poroča se nam, da sta se policijski komisar g. Podgoršek in g. Dober let st. danes odpeljala v Celje, da bodeta tam zaslišana glode hlapca, ki je na sumu, da je umoril agenta Stedrvja. — (Domača umetnost) V oknu gosp. Koll-manna izložen je portret umrlega našega sotrud-nika in žurnalista Albina Ar kot a. Slika je moj-sterski izvedena in dela vso čast domačemu umetniku g. Grilcu. — (Mušice) Prizor iz jutrišnje seje deželnega zbora: Povše: Prijatelj Pfeifer, ali se spominjaš, da sva se dne 10. t. m. skupaj odpeljala z južnega kolodvora tja proti Zidanemu mustu ? — Pfeifer: I, seveda! — Povše: Ali se spominjaš, kaj sva govorila? — Pfeifer: Tudi to, o Deteli sva govo rila in o Kalanu. — Povše: V sosednem ku peju je sedel neki liberalce; slišal jo vse in ves pogovor sporočil „Slov. Narodu". — Pfeifer: Joj, joj, joj! Če pride to v javnost, sva izgubljena! (Omedli.) _ — (Prostovoljno gasilno društvo v Domžalah) priredi v nedeljo, dne 19. januvarja ples s srečkanjem v prostorih g. Jakoba Jermana v Domžalah. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 20 kr. Radodarnosti se ne stavijo meje. — (Volkovi na Notranjskem.) V šneperških gozdih se je že več tednov potikalo pet volkov, a šele tlne 11. t. m. se je gozdnemu pazniku Št mi posrečilo jih zaslediti v Leskovi dolini in ustreliti volka, dočini je volkulja z mladiči utekla. — (Štajerski deželni zbor in slovenski poslanci i § 15, opraviluika za deželni zbor štajerski določa: C 9 se član kakega odseka ne udeleži treh zaporednih sej, ne da bi se zadostno oprostil, se voli drug poslanec v dotični odsek. Ker slovenski poslanci nečejo vstopiti v deželni zbor, se bode v zmislu te določbe proti njim postopalo. Prvi pride na vrsto dr. Lipold kot član finančnega odseka, počasi pa tudi vsi drugi poslanci, tako da bodo naposled Nemci lepo mej seboj. — (Oficijozno poročanje.) Oficijozna poročila o posamičnih političnih dogodkih so sploh na jako slabem glasu, zlasti pa če prihajajo iz Trsta, a kaj naj rečemo o oficijoznem poročilu glede napada na slovanske poslance isterske? To poročilo trdi, da so vsa poročila o napadu na rečene poslance silno pretirana, v isti sapi pa javlja, da se je dele začela preiskava. Kako se more kaj popravljati, ko so dotična preiskava še začela ni, kaj še dognala, to pojmijo samo gospodje v rumeni hiši v Trstu. — (Masa zadušnica za dr. Klaica.) Sinoči smo po sklepu redakcije dobili iz Spleta naslednje brzojavno poročilo: nDanes je bila ob velikanski udeležbi zastopnikov oblastev in korporaoj ter ljudstva v stolni cerkvi maša zadušnica za pokojnega dež. glavarja dr. Mihaela Kitica. Maša je ob pontifikalni asistenciji daroval škof. Mesto je bilo vse polno črnih zastav in preprog, promet je bil vi'h ustavljen, vse prodajalnice so bile zaprte, goreče svetilke so bile ovite s črnino. Korporativno bo nastopih „Narodna glasba*, „Hrvatski Sokol" „Slavljauski napredak" z zastavo in „Čitaonica". Pevsko društvo „Zvonimir" je pelo mašo in mise-rere. V cerkvi je bil postavljen krasen katafalk Cerkev je bila natlačeno polna, neštevilna množica sploh ni mogla notri. U žalosti Split se vidio". — V Trstu živeči Dalmatinci naznanjajo, da bode tam v cerkvi Sv. Aniona starega v petek, dne 17. t. m. ob »/,9. uri dopoludne maša zadušnica za nepozabnega dr. Klaica. — (Židje na Slovenskem) Glasom izkaza statističnega urada je v Avstriji 1,141.615 Židov. Na Štajerskem je 1979, na Koroškem 164, na Kranjskem 89 in na Primorskem 5268 — torej povsod veliko preveč. * (Ubegel duhovnik.) Tajnik genoveškega škofa, Palidi, je pobegnil, v narlici pa nesel s seboj 300000 frankov, kateri pa mo bili njegovi nego škofovi. Tako vsaj poročajo lisi. * (Misterijozen kavali ) Budimpeštanska policija se bavi z jako misterijizno stvarjo. Minoli teden je izginilo neko izredno lepo dekle. Seznanila se je z nekim elegantnim gospodom, kateri jej je obljubil dobro službo na jemem svojih posestev. Ta kavalir se je dekletu pred.skvil kot baron Win-tergriin. Dekle je izginilo in kjvalir tudi. Policija jo išče, pa doslej ni mogla dolnati drugega, kakor da se ta raisterijozni kavalir menuje Leon Poldo-ratzki in da ga dunajska in toaška policija že dlje časa iščeta zaradi kupčevanja } dekleti. * (Angleški panamino Francoski korup-cijski škandali si kar slede dllg za drugim, laški panamino in njega glavni jun;k Criapi je še večja sramota, tudi Španska je imel lani več finančnih škandalov, Nemčija ima svojegaHamersteina, a kaže se, da pride sedaj na vrsto tuji Angleška. Poroča se, da zastavljaj o prvi anglešji Rnancirji ves svoj upliv, da bi ee ne začela kaka prjiskava zoper famozno Chartred Compagnv, katera je prouzročila trausval-ske homatije, ker bi sicer pride reči na dan, ka tere so še dosti škandaloznejše; nego vsi francoski in laški finam'ni škandali akupij. * (Vseučilišče na Kitajskem) Kitajci so se baje odločili, da osnujejo v Tan-Dsinu vseučilišče. Na tem vseučilišči se bodo nastavili samo Fvropci za profesorje. Kitajci se bodo imeli nastaviti le kot asistentje in privatni docentje. Poleg predmetov, ki se navadno predavajo na vseuliliščili, s« hode učilo tudi stavbarstvo, rudokopstvo n mehanika. Hkrati osnuje se tudi več šol, ki bo h pripravljale za vseučilišče. I ____I r*- -- Slovenci In Slovenka! no zabito dražbe bv. Cirila 1 n Metodu 1 ►-- _ i J 1 1 * (Prebivalstvo dunajsko) Sredi minolega leta je Dunaj štel 1,526.628 prebivalcev. Poslednjih pet let se je prebivalstvo pomnožilo za 152.075. * (Nesreča v premogokopu) V moravsko-oetroviškem revirju je v rovu Hermenegild je včeraj nastal na doslej neznan način ogenj. Dvanajst pre-mogarjev je bilo težko ranjenih, petnajst pa ubitih. * (Ubog poslaneo) Ogerski poslanec Oton Herman je kakor poročajo Časopisi, izstopil iz kluba nezavisne stranke. Kot povod navaja, da pri svojih gmotnih razmerah ne more plačevati doneskov, ki enašajo na leto 130 gld. Književnost. — „CosmopoliB". Slovenci smo premajhen narod, da bi imeli liste in revije, katere bi nas na tančno seznanjale 8 tistimi idejami, s katerimi se bavijo veliki kulturni narodi. Vsaka nova ideja vsaka nova smer v politiki in v literaturi potrebuje povprek dvajset do trideset let, dokler pride k nam. To vidimo prav te dni, ko se je (če tudi ne v javnosti pa v privatnih krogih) unela živahno razprava o realizmu v literaturi, torej o vpraš.inju, katero so drugi veliki narodi ž* davno rešili. Povod temu je, da se ž njimi seznanjamo pusr*dov«iij«ni literarnih glasil avstrijskih Nemcev, katera glasila pa zastopajo največ preživele nemoderne smeri. Kako vse drugačna je kultura tistih mož, kateri se sproti sezuanjajo z velikimi idejami, s katerimi se bavijo veliki narodi. Za vzgled naj navedemo umrlega Klaiča, ki je vestno študiral vsako številko prvih laških in francoskih revij. Njega posnemati pa m lahko. Take revije so drage, iu koliko jih je, kise zamorejo naročiti na več takih publikacij? To je vzpodbodlo znanega francoskega publicista Fernauda Ortraansa v Parizu, da je sprožil misel, naj se ustanovi mesečnik, v katerem bi najznamenitejši francoski, angleški in nemški pisatelji, vsak v svojem jeziku pisali o politiki, literaturi, znanosti in umetnosti ter priobčevah svoje beletristićne spise. To prizadevanje se je posrečilo in pred nami leži prva, 320 strani obsezua številka novega lista „C osmo pol i a". To mesečnik bode izhajal v prej imenovanih treh jezikih. Glavni založnik mu je T. Fisher Unvvin v Londonu, zastopnike svoje pa ima v Novem Vorku, Parizu, Amsterdamu, Berohnu, Pe-trogradu in na Dunaju (založnik A. llartlebeu, 1., Seileratatte 19). V prvi številki tega velikega mesečnika, ki velja za četrt leta 4 gld. 50 kr., so se združili najodličnejši st d .tj živečih angleških, francoskih in nemških pisateljev. Prve številke vsebina je tale: Robert Louis Stevenson: Weir of Hermiaton; Sir Charles Dilke : Tlu Origin of the War of 1870; llenrv James: The Figure iu the Carpet; Edmuud Gosse: Mr. rUrdys New Novel; Andrevv Ling: Chronicles: Literatur; A. li. \Yalkley : The Drama; Heniy Norman: Foreign AiVairs ; Paul Rourget : A'Age de 1'Amour; Anatole France: Le Chanteur de Kyme; Kdouard Rod: Li Mouvement des ldees en France; Georges Urandes: Othello; Franciscpje Sarcey: Ale.vandre D ura as Fils j Krnile Faguet: Uhron'cmea: Literature; Jules Lemaitre: Le Theatre; F. de Pressense: Affairas Ktrangeres; Rtnat VVildenbruch: Das Orakel: Kine Krinnerung; Theodor Mommsen : Die Geschichte der Todes9trafe im lomischen Staat ; Theodor lUrtli : Kaiser Wilhelm 11. und der Sozialismus ; Friedrich Spiel-hagen: llivrat ptT; Krich Schmidt: I).»s Miidchen von Oberkirh, ein dramatischer Kntvvurf Goethes; Herman Helferih : Die Gentenaraustellung der Litho-graphie in Pariš; „Ignotus": Chroniken: Politik, Anton Bettelheim : L'tteratur; Otto Neuraann-Hofer : Theater. Kdor umeje vse tri jezike, temu priporočamo novi mesečnik prav toplo že saiegadel, ker bo ž njim popolnil svoje jezikovno znanje, zajedno pa se seznanil s prvimi pisatelji treh velikih narodov in spoznal ideje, okoli katerih se suče življenje teh narodov. SrziOja-vlce. Poreč 15. januvarja. Hrvatski in slovenski poslanci nameravajo v današnji seji in-terpelovati zaradi atentata, kateremu so bili izpostavljeni v soboto. Dunaj 15. januvarja. Češki namestnik grof Thun je podal ostavko, datovana je z dne 7. januvarja. Vlada je ostavko vzprejela, ven-der ostane grof Thun provizorično na svojem mestu do konca deželnozborskega zasedanja. Dunaj 15. januvarja. Ministerski svet je Thuuovo demisijo soglasno vzprejel. Listi pravijo, da je to važen uspeh mladočeške stranke in zajedno dokaz, kako trdna je pozicija grofa Badenija. Dunaj 15. januvarja. Ker so dr. Lueger in tovariši se zaradi razpusta dunajskega obč. sveta pritožili na upravno sodišče, je, kakor čujem iz verodostojnega vira, vlada sklenila, ze razpisane obč. volitve preložiti na poznejši čas. Praga 15. januvarja. „Narodni Listyu pravijo, da je odstop grofa Thuna češkemu narodu v zadoščenje iu na veselje, da pa tega nikakor ne smatrajo kot kako koncesijo. Češki poslanci ostanejo i nadalje v opoziciji čakaje, bodeta li Thunov naslednik in zlasti grof lii-deni krenila na nova pota ali ostala pri dosedanjem sistemu. Budimpešta 15. januvarja. Odgovarjajo na grofa Apponvija govor glede pogojev za prijateljsko razmerje mej strankami za časa milenijske razstave je ministerski predsednik baron Banffv izjavil, da predloži načrt volilni reform! in načrte pogodbi z Avstrijo še pred poletjem. Narodno-gospoddrsKB stvari. — Okrajna hranilnica in posojilnica t Idriji je izdala ravnokar svoje poročilo za upravno dobo od 4. novembra 1894 do 81. decembra 1895. V tej dobi je naložilo 1478 strank kron 456,630*14 40» strank p:t vzdignilo, mej temi 97 strank celo vlogo z obrestmi vred kron 89 005 55, po prištevku kapitalizovauib obresti s kion 7 991 '80, znašale so koncem leta 1895. vloge kron 875.618 39. Povprečno pride na vsako stranko kron '248 70, torej lep dokaz, da se prebivalstvo poslužuje tega važnega in preko list nega zavoda v jiravem pomenu hrauilnice, ker jo v pivi vrsti v fa namen iHtanovljeua. Na zemljišča se je poscddo kron 200 202 15. Na dolžna pisma s poroki kron 57 207 24. Vrnila so se posojila: Na zemljišča vknjižena kron 019*04. Na dolžna pisma s poroki kron 12.919 20 čisto izposojenega kapitala je torej bilo koncem I. 1895. kron 303.841 15. V teku te dobe pristopilo je 255 društvenikov ter so vplačali deležev v znesku kron 7.380, 306 strank je v tej dobi v zahtevanemu znesku kron 528.993 posojila prosilo. 39 strankam se ja prošnja popolnoma odbila v zuesku kron 34.890, 191 strankam se je zahtevano posojilo znižalo v znesku kron 176.694 286 strankam se je posojilo v znesku kron 317.409*89 dovolilo ter izplačalo. Nadalje so zadružniki 504krat obresti plačevali v Hkuj)nem znesku kron 12 827 97, predplačali za leto 1890 kron 4.147 27, plačali za leto 18*.»4/95. kron 8 680*70, ostale obresti za leto 1895. kion 31 10, zamudne obresti znašajo kron 4 34. Rezervni zaklad znaša za I. 1895. kron 510. Od čistega dobička za I. 1895. se po sklepu občnega zbora ustanovi „posebni rezervni zaklad za mogoče zgube v znesku 27O0 kron 59 vin. Poslano.*) V deželnem zboru so imeli nekateri gospodje poslanci o priliki računskega sklepa deželne kmetijske šole na Grmu dne 4. t. m. tudi mojo osebo v delu. Da ne bode svet napačno sodil o mojem poslovanju, moram resnici na ljubo odločno zavračati neosnovaue napade na mojo osebo, Pri predbacivanih nesiečah, ki so se letos zgodile na Grmu, nisem imel jaz nobenega opravka, kakor mi mora to vodstvo vsaki čas »pričati. K prvi kravi, katera je bila prodana zaradi jalovosti, me vodstvo sploh klicalo ni; k drugi kravi, ki je poginila vsled napenjanja, me je vodstvo — kakor sem pozneje izvedel — sicer klicalo, ker sem se nekaj dni poprej odpeljal na Dunaj. Mene tedaj ne zadene pri teh nesrečah nobena krivda, in nujno bi bilo želeti, da se gg. poslanci drugo pot bolje informirajo o takih zadevah, da ne bodo žalili po krivem oseb, ki ho čisto nedolžne, kakor se je v tem slučaji z menoj zgodilo. Novo mesto, 10. januvarja 1890. O t ni ar Skale, c. kr. okrajni I i vinusdravaUt. *) Za vsebino te^a sjurni jo uredništvo odgoTorno le toliko, kolikor doloia sakou. Gospodom juristom na Dolenjskem! Prosim, da so spomnite dijaške kuhinjo v "Novem mesto. 50 fantov dosti potrebuje in letina je bila slaba, nabralo ae je malo živil. Prosim, pošljite Kaj ravnatelju te kuhinje g. dr. Marinku v Novem mestu V Novem mestu, dne 14. januvarja 1890. 6tev.89. Deželno gledališče v Ljubljani, pr.pr.e99. V četrtek, dne m. |wnnv»r|« imho. Mam'zelle Nitouche. Opereta v treh dejanjih. Spinala H. Mcilhac in A. Millaud. (ioilho zložil Herve. Kapelnik gospod II. HeniSck. Režiser ^o.tjiod Hud. InuniHii. Blagajna se odpre oh 7. tiri. — Začutek točno oh uri. Konce, po 10. uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. iti kr. pe&polka St. 27. Prihodnja predstava bo v toboto, dne 18. januvarja 1896. Umrli no v Ljubljani: 10. januvarja: Hugo Maver, umirovljeni železniški uradnik, '»."{ let, Kolodvorske Ulice 6t. .'J4, paralvsis pro->•:>'• iva deinentiae. II' januvarja: France Lampifi, mesar, 53 let, Poljanska cesta Et. 4f>, Cirrhosis hepntis 13, januvarja: Marija Čad, pekova žena in posestnica, 4*> let, 1'oljanska cesta 6t. 211, srčna hiha. — l.iza S rak ar, potettnlea, 71 let, Kožne ulice 6t. il, ostarelost. — Franc Kotnik, kočjažev sin, 8 leta, H mska cesta St. ti, ošpice. 18, januvarja: Janez Mugisttr, delavec, 70' let, Flori-janske tdice 6t. 19, ostarelost. 11. januvarja: Makso Sivce, mizarjev sin, 15 mesecev, 1'olianska cesta St. 27. — Janez Vrankar. delavčev ■ti), Iti meseiev. Opekarska cesta fit. .'17, davica. — Jožet' Ribic, gostilničar, No" let, Stari trg St. 84, ostarelost. V hiralnici: 10, januvarja: Ivana Orohnič, hivša krčmarica, 60 let, sušica mozgati Meteorologično poročilo. rt eS 1 Čas opazovanja Stanje baro-met m v mm. Temperatura v 'C Vetrovi Neho Mokrina v mm. v '24 urah 1 i. H. zvečer 7-Jt'> R — 3 2 si. zahod sneženo 16. 7. zjutraj 796-6 — 40 brez\etr. ohlačno 50 1» 2, popol. 7^.1 «> — 03 si. vzhod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura —3H°, za 12' pod normaloui. dne 18. januvarja lbOtJ. Skupni državni dolg v notah .... Skupni drža\ni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4" „ . '■.ti.k:i kronska nota 4 ' „ Avatro-onerske hančne delna-e Kreditne delnice....... 1.Mini.,n vista......... Nemški drž. bankovci za 100 mark BO mark......... 20 frankov........ Palijuiitiki hankovci..... C, kr. cekini........ 100 Kld 70 100 n fft [22 * 80 0 100 * 86 * 121 n Kr> 98 95 | !1 In u.it.»J*liil oul Omnađaul ao t Odhod li LJubljane 11u*. kol.) .ti l* nH 3 aa«*a. po na* M«bDl vlak t Trhli, Pontabal, lieljaa, Oe-linn.i, Pranaancfeata, lobno. cd« Helithal ▼ Au«j«e, Ieohl, Omun-dan, Holnoffrad, Hterr, flno, Bada|irlba, PlMnJ, Marijina T»ra, lleb, KarloT« vara, Krmi ju. Tara, Prago, Mptko, DnnaJ »1» AmaiaUeo. Ob ■■!. mM tO —%ir*. ajMfrnimdtaui vlak t Koo«t)«, Noto meato. (/■> T. ur* tO m4*a. *fr*trn oioi.nl vlak t Trbla, Poulabal, lio O na, Oa-lorao, Pranaanafoata, LJbuo, Dunaj, 6aa BaUtbal t Bolaograd, DuniJ »Amalettaa. tU) lit. uH fifl min. popoudum motani vlak t Noto mailo, KiuotJ«. • c. 11. ur* SO miia. <«..,.i»«.lr»* oaabul Tlak t Trbla, Foutabal, Beljak, 'olu.no, Ijjubuo, hiilatfil, UuuaJ. U^ -i ur* pofmtodtM oaaoi Tlak t Trl.lt, HolJ»k , OeloTao, IJul.in", Čet Helathal t Hilmigm, Lomi - Gastala, Kali na ]o»erti , 1 »uuiusl, Rr««ano, Ourih, Uoo»to Paria, Htajrr, Lino, Omundan, Iaohl, Hr.it-Jeriua, PlaenJ, Marijin« .ir«, lleb, PranoOTO vara, Karlova Tar*' Prafio, l.i|iak<>, Dunaj »» AmatattaB. Or> 7. ur* tto mii«. ««mW naaanl vlak v KoeaTje, Noto maato Baaun tega ob nedaljah In iraenlklh ob A. uri »6 m*nut popoludot oaohni Tlak » *.eio*-BI«l. Prihod i LJahlJano (j«ž. kol.). Oh B. ur* 3» min. «J**0-.t OMbnl Tlak a Dnnaja tI» AmaUttaii, Up •ketta Pra««, Vranoorih rarov, Karlovlti titot, litin, Marijinlb TaroT, Plauja, nndejario, Solnorrada, Ldnoa, Btajrra, Umunusna, Iiotila, Aut i«aa, Ujnl.na, Oalovoa, Baljaka, Praaianafaato, TrbUa Ot .-' ur* IU min. ijufr.t me*ani Tlak U KooaTJa, Novega mcita. Ob II. ur* Vrt min. <*opoUdu» oeebnl Tlak • Dnnaja ria Am.loUou, hii-ik,'^.. Praga, Krancevih varoT, KarloTlh TaroT, lieba, Marijinlb iaroT, flanja, HudaJaTin Sc-liu>«r».la, Unca, Btajra, Pariaa, OanaT«, Unrtha, Bratranca, tnonvata, Zella na joaeni, i.tivl (i.ii»in», Unbna, OaloTna, PonUhla, Ttl.lfc Ot ti. ur* .IV mita. ./>/»<'»»*< maaanl Tlak 1> Ko6«t|b, Nov««* matla, 06 4 nrt IS min. poftolecfna oiobnl Tlak ■ Dunaja, Ljubaa, Salithala, Baljaka, IlaloToa, Pran«.infoata, Ponbtbla, Trt.lr.a Vb V. ur* V3 min. <-*r maaanl Tlak It Kočarja, Nove«« Me«U. •L>6 v ur* 4 min mmnot .lehnl vlak a Dunaja prtko A.nutattona le UJubneRa, Holjnka, Oelo'oe, Poulabla, Trblia. Odhod Is Iajabljan* (drt, kol. i T ur4 »a min mJuti-,4 t Keranlk. . 4 . OS . r <'!''ih«iiM , . . 9. . SO g fi^ott* « . Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. ur* SO min. .»m(r<.j la Kamnika ,11., l/l . rtopoiti^n« . „ (1705-11) II L ¥ ifl B 3 I a I lij Bš» Ir B I -o 11 I 1 -i u ii -M b r=l=T=l=T=l=r;d^T=i=T^Ei Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Doktor pl. Trnk6czy-jev protinski cvet je olnjMii\itvv iiiM7.il«> ma rok«* Iu n»K<>, in kri* in «» ftakafJMf) bolečine, Fri- UtjBUfl« «•.!»/. i««» Ktlrta« IJrit |v. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 %U. 50 kr. Dobiva se pri (1780-1 I Imlilu |>l. Trnli«M'z>-j ii lekarnarju v Ljubljani. I*ohiI|ii, no /. «»lirHluo potilit. Lekarna Trnk6czy v Gradoi 1 I : i Preklicujem javno ter obžalujem, kar sem govoril na javnem shodu, vršečem se dne 22. decembra m. 1. v Hafner-jevi pivarni proti zadružnim načelnikom. Ivan Boden, (1778) čevljarski mojster. KovetšSci -u.6©33l,©o stat* 14 —10 lot, vcprcjuie nv> tukoj. (1775) Fran Vrhovec kovao na Martinovi oentl v LJubljani. (1779—1 so v/.prejme v hrano in stanovnDJe v Hil&erjevih ulicah Št. 3, I. nadatropje, po hodniku na desno. Založnik piva jamšeirte zmožon in vošo nemSkega in italijanskega jezika, Ihvv. — Ponudbo naj so pofiiljajo pod šifro: „S. štev. 100" upravništvu „Slovenskega Naroda". (1771—2) Tovarniška zetlogrsu b patcntovnnimi predmeti i&£o VJST a. g © ao. t © "*j.5 7.a vsako ohfiino in okolico. Stalnn meBefna jilafn zajninSena. Apentura se vaprejme lahko tudi kot postranHko opravilu. Ponudba pod liAeo »»■tekat**« v*t«n«*nat" a*kun:u Vik * l»r»ul, lOfiO II. l i 7GG—2) V"^pi"o jiiic> se (1777—1 vajen dflati poda, rabne za naše izdelke. Fran Fevc in sodrug i o v ii r ■■ » 1» ii r v v ii«»I u ( i. n s I I Ii:» I ). Na najnovejši in najboljši način £ umutiio (1504—17) : zob« in zobovja i £ n-tavlja brez vsakih bolečin ter opravlja pluitiU«*- • £ taiijn iti \bc /oinif upiraiij«-, — odstranjuje J # K«»l»ti«> liol« < in«- ■/. usmrtenjem živca *> Z zobozdravnik A. Paichel | 9 polep fevljarskena im»stn, v Kiihbrjevi hifii, I. nadstr. ♦ •>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■»♦*»♦♦**♦♦♦♦•>♦«>♦♦♦♦♦♦♦«>♦ Št. 426. Razglas. 1776—1) Mastni m;i^intrat ljubljanski nuznunja: 1. Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v Irtih: 1875, 1874. in 1873. rojenih domaćih mladenicev 1 >• i< 1«> raigmeui v magistratnem ek.speditu od 12. do vštetega 20. dne t. m. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda in a) naznani, ako bi bi! kdo izpuščen ali napačno upisan-, f>) ugovarja zoper reklamacija novačenju podvržnnih ali zoper njih proAnje za priznanj«- v §§, 81., .'J3. in 31. voj. zak. navedenih Ugodnostlj in te ugovore tudi dokale. 2. /relianio onih novačenju podvrženih mladenicev, ki ho bili rojfni 1,^7.">. leta, vršilo ho bode dne 21. januvarja. letos ob 11. uri dopolttdne v magistratnetn ekapeditu. Žrebanja udeležiti «e je vtaktert mu dovoljeno. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 4. dan januvarja lS'.)t> f!Plinova žarna luč!! llHOJam se p. n. plinovim trosilcem naznanjati, da tem prevzel jedino prodajo plinove žarne luči ■pediterskega društva LSwitig6r in dr. v Trst«. |jj Nadalje sem prevzel v sam opro daj o I svetilnice, ki same proizvajajo plin S za žarno luč. §j e)*V žarno Inčjo, katero jaz prodajam, se znatno plina g) prihrani ir d »Hrže He nkoro dvojna svetloba, kakor z A.uor-jevimi svetilnicami, in jo znatno ceneja, kar dajo upanje, da bodo sledila mnogobrojna naročila. Si Z velpsjiostovnnjeni Ljubljana, Glavni trg; dt. IO. lesarski mojster in zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, Nove ulice st. 5 se priporoča v vsa tesarska stavbinska dela. — Cene so povsem trpežnemu delu primerno nizke. (1474 —Ifl) Izdajatelj in odgovorni imdnik : Josip No lli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne 10