253
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz državnega zbora). Zbornica po-slancov je pretekli teden pretresovala dohodke in stroške za tobak, rudarstvo, železnice in pošte, in je potrdila predloge Herbstove in Schindlerove, kteri zadevajo postavo za tisk in skrivnost pisem; te postavi se zdaj niso rešene, ker je zbornica gosposka dosihmal že veliko tega podrla , kar je zbornica poslancov sklenila, in tako se mota in mota ta reč brez konca in kraja, in mesci in mesci teko, pa še zrn i raj nič ni. In vse to zadržuje, da zbornica poslancov ni še prišla do zemljišnih, hišnih in družin davkov, do cene soli, do razmere med državo in dunajsko banko itd., kterih sklepov že vsak radovedno pričakuje , ker bolj ali manj zadevajo žep vsakega. Čeravno pa vse to za letošnje leto še ni dognano, je vendar 17. dan   t. m.   državni   minister   zbornici napovedal,   da vlada
želi, da bi sedanji zbor že tudi državne dohodke in stroške za prihodnje leto 1863 v presojo vzel, in minister dnar-stva ji je brž predložil prevdarek teh dohodkov in stroškov, kakor ga je vlada naredila. Zbornica je molče sprejela te predloge, ker večina seje nekdo zadnje ure branila te naloge že zdaj, ko je zbor na tako malo številce poslancov skrčen , ki se udeležujejo te prevažne zadeve za celo cesarstvo. Poslanec Wieser predloži drugi dan nasvet: „naj zbornica izvoli odbor iz 9 poslancov, kteri naj kmali zboru svoje misli razodene, kako in kaj." Ta predlog je bil enoglasno potrjen in zbornica je volila 9 odbornikov. Včeraj se je pričakoval odborov nasvet. — Iz ministrovih predlogov se kaže, da bode vlada prihodnje leto potrebovala za vse svoje stroške 362 milijonov in 428.000 gld., potem takem spet 93 milijonov gold. več kakor bojo dohodki, namreč 58 milijonov več za druge potrebe, 35 milijonov pa več za armado , ker vojaško ministerstvo pravi, da z navadnimi 92 milijoni ne bo moglo izhajati. Vlada misli, naj se teh 93 milijonov, ki bojo zmanjkali, pridobi s povikšanimi nekterimi davki in z izposojili. Minister si v obširnem govoru prizadeva upravičiti svoje postopanje in odvračati pšice, ki v zboru in zunaj zbora na-nj letijo, ter nazadnje pravi, da ker se je še le nova Avstrija zidati začela in še ni kar nič zgotovljenega, ni nikakor v stanu, že zdaj stopiti pred svet s kakim gotovim načrtom dnar-stvenega gospodarstva, in se naposled tolaži s tem, da ne samo Avstrija , temuč tudi druge države so v dnarnih stiskah. — Zbornica gosposka je presojevala stroške za nauk in bogočastje, pri kteri priliki je dr. Miklošič zbornici razjasnil opravilstvo šolskih svetovavcov, — dalje je sprejela odborov predlog zastran tiskarne postave in po sklepu zbornice poslancov potrdila stroške za ogersko, erdeljsko in hrvaško dvorno kancelijo, le odbila je dostavljene želje zastran toliko potrebne poravnave ogerskih homatij; zoper ta odbitek pa se vzdigne grof Anton Auersperg in v soglasji s željami zbornice poslancov zagovarja živo potrebo, da se vlada brž ko brž poprime vsega , kar brez nevarnosti za edinost in ustavo državno se more zgoditi, da pridejo vse dežele avstrijanske v posvet vzajemnih zadev v državni zbor. Ker je državni odbornik Hennet se zbal, da bi ta predlog utegnil vlado razžaliti, mu brž prida to-lažljiv dostavek, s kterim se pa vendar potem umakne , ko sliši državnega ministra samega reči, da nima nič zoper Auerspergov predlog. Al večina zbornice ga je vkljub vsemu temu zavrgla; misliti mora, da tudi pohlevne „željeu niso pristojne državnemu zboru!
—   Zdravje presvitle cesarice je že tako dobro, da se bo prihodnji mesec preselila na cesarsko grajšino Hetzen-dorf blrzo Schonbrun-a.
—   24. in 30. dne t. m. se peljejo spet vozovi po železnici iz Dunaja v Pariz in London. Ta vožnja ima samo razveseliven namen in je zlo po ceni , ker za vož-nino, jed in prenočišče skupaj plača oseba le 250 gold. n. dn. — Tudi Ogri so namenili spet drug shod v Trst; al vodstvu železnici je bilo nek rečeno, naj — opusti to.
Hrvaško. Iz Zagreba. Kakor na Ceskem tako tudi tukaj nabirajo milodare za Črnogorce. Iz Siska se je poslalo 200 gold.; v Zagrebu so pa gospe: Hoplerjeva , Ma-rikova , Mrazovicova in Dutkovičeva in pa gospodične: Gajeva, Kresičeva in Muhičeva napravile odbor in nabirajo od hiše do hiše milodarov; veliko so že nabrale.
Ogersko. Naše zadeve so še zmiraj pri starem, in če primerjamo najnovejše govore dvornega kancelarja in deželnega poglavarja s poslednjimi govori državnega ministra v državnem zboru, se kaže, da še ne pridemo kmali iz začasnega dualizma.
Laško. Zdaj je gotovo, da tudi pruska vlada priznava   novo laško kraljestvo.   Minister Durando je to
naznanil 18. t. m. državnemu zboru v Turinu. In tako zdaj zvunaj Avstrije in Španije ni nobene veče vlade več, ki bi ne spoznala laškega kraljestva. Kakor celi svet je tudi sv. Očeta in kardinale osupnila najbolj novica, da ruska vlada, ki je bila dosihmal steber tako imenovane 538vete zveze", je nenadoma stopila zdaj v „prekucijno zvezo" in ž njo vred tudi pruska.
Francozko. Dan na dan se več o tem govori, da ste vlada francozka in rusovska vlada neko skrivno zvezo med seboj sklenile. Al gotova ta zveza še ni, čeravno se napravlja. Ruska vlada nek išče podpore francozke za svojo politiko na Turškem; francozka vlada ni sicer zoper to ; al ona hoče, da se ruska vlada zedini ž njo tudi v politiki zahodne in južne Evrope.
Nemčija. Iz Fran kobro d a. Nemški časniki so polni popisov streliških veselic, ki so se 13. t. m. tukaj začele in kamor je prišlo blizo 15.000 strelcov zlasti iz Nemškega, pa tudi iz Svajce, Avstrije itd. Le Prusov je celo malo. Kolikor huje pa zbrano množico to v srce peče, toliko bolj tolaži to žalost z vinom in z napitnicami na „veliko in čedalje večo Nemško.44 Nenemci iz srca privo-šijo Nemcom njih narodne pravice; al to zahtevajo od njih: naj so sami seboj zadovoljni in naj ne nosijo svojega gospodarstva drugam po svetu, kjer ne marajo za-nj.
Srbija. Iz Beligrada se piše „Srb. Dnevniku", da vsak dan se bolj zapletuje stvar srbska in turška; kaj dela diplomacija, se nič prav ne zve.
Turško. Poslednje dni se je govorilo, da so Turki Cernogorce večkrat zmagali in da Omer paša s svojo armado že naravnost potuje na Cetinje. Kdor ve, da je Omer paša že velikrat zmagal na papirji, na bojišču pa tepen bil, ne verjame še tem novicam. Saj se „Wanderer-ju" iz Dobro vnika od 13. t. m. piše, da knez črnogorski vsako ponudbo pomirja odbija.
Amerika. Huda vojska še zmiraj trpi in nobeden ne ve, kdaj je bo konec. „Kaj je nam mar za to^ kar se v Ameriki godi? — nam utegne kdo reči. Al to ni res. Vojska zbega vse življenje in zlasti kupčija trpi. Iz Amerike dobivajo naše fabrike bombaž (pavolo); zdaj pa je pride tako malo, da je že pri nas se pavolnato blago podražilo za 25 do 30 gold. pri 100 gold. Na An-gležkern manjka nekterim fabrikam pavole tako , da nimajo skor nič dela.
254