NO. 22
AiiERi$k/t Domovi ima

lAJl/ft ERIC/« 111
;
.
O/WIE
AMCRICAH IN SPIRIT #OR€ION IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1965
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXIII
VOL. LXIII
Politični voditelji v Irani! zapuščajo šaha
Iranski vladar izgublja opore v plasteh naroda in se opira trenutno bolj na vojsko in policijo.
TEHERAN, Iran. — Zadnjih Par tednov sta podlegla ranam, ki sta jih dobila pri atentatih na njuno življenje kar dva ministrska predsednika: v republiki Burundi in v Iranu. Atentat v Burundiju v Afriki je že rodil posledice. Ker je burundski režim prišel do prepričanja, da so bili pri atentatu udeleženi komunisti, je pregnal kitajskega poslanika z vsem osobjem in pretrgal redne diplomatske stike s Peipingcm. -Kakšne bodo pa posledice a-tentata v Teheranu, se danes še ne da soditi. Atentat je pa opo-zoril na dejstvo, da iranskega saha zapuščajo njegovi politični Prijatelji, šah Riža Pahlevi je namreč s svojimi socijalnimi reformami, posebno pa z agrarno refermo, odbil od sebe kakih 2,000 veleposestnikov, ki so bili do sedaj: vsemogočna konservativna trdnjava v deželi.
Z njim so nezadovoljni tudi voditelji srednjega stanu, ker se Jirn zdi, da šah preveč okleva z t z v a j a n j e m svojih reform, imetje, ki so dobili zemljo od Tiega, bi morali biti njegovi najboljši pristaši, toda so politično Premalo razgledani, da bi mogli razumeti, kaj za šaha pomenijo njihove simpatije. ■ Na ' drugi Vrani so pa začeli dvigati glave nacijonalisti, ki še niso pozabili časov, ko je bil njihov voditelj M&ssadekh vsemogočen politik v Iranu. Tako se mora šah zme-raj bolj opirati samo na policijo In vojaške kroge. Javnost vse vidi in čuti. Postaja razburjena in se plaši “dogodkov”, ki bi mogli priti.
®ah je sedaj zaupal novo vla-<:o Ali Mansourju, policijo pa §eneralu Niasiri, ki je znan po udarnosti in odločnosti. 'Mislijo, da bo branil mir in red, °da njegovim metodam pa ne 2auPajo dosti.
Saragaf vadi italijanske prolifašisfe, trdi Tito
BEOGRAD, SFRJ. — Tito nima zadnje mesece sreče s svojo zunanjo politiko. Odkar je umrl Nehru, Sukamo pa presedlal od njega na tovariša Maoja, ima sebi vredne prijatelje samo še v egiptovskem Naserju in alžirskem Ben Belli. Na drugi strani se novo kremljsko kolektivno vodstvo meni zanj manj kot preje Hruščev, v Washingtonu so pa njegov vpliv spravili v ledenico.
Zato se je v sili zatekel k u-spehom italijanskih levičarskih politikov, ki so izbrali socijali-sta Saragata za predsednika republike. Titovo časopisje vidi v rezultatu teh volitev obnovo nekdanje vojne protifašistične fronte, ki sega od “levih krščanskih demokratov” do komunistov. Samo Nennijevi razkolniki še niso'razumeli časa in niso glasovali za skupnega kandidata italijanske levice. Pa bodo že prišli k pameti, tako se tolaži Tito.
Tito seveda vidi v teh volitvah začetek priprav na veliko “ljudsko fronto”, s komunisti na čelu. Vsaj tako slika italijanski političen razvoj svojim tovarišem. Tak pogled je sila. optimističen, toda Titu je potreben, da pride iz diplomatske osamljenosti, kamor ga je pripeljala njegova “aktivna nevtralnost”.
Boj za komunisfično
konferenco ni končan
Kraljica Elizabeta II. Da obisku v Afeesiniji
Adis ABEBA, Abes. — Vče-rc*j sta priletela sem iz Londona Uradni obisk kraljica Eliza-c'*a H- in njen mož princ Fiiip. . avn° mesto ju je nad vse pri-'ia2no sprejelo in pozdravilo s ar jem Hajle Selasijem na če-u- To je prvi obisk kakega bri-“Uskega vladarja v Abesiniji. čmsar Hajle Selasije je bil v
latih
1936 do 1941, ko je bila
. linija pod italijansko oblast-g0’.begunec v Angliji, pred de-eLmi leb pa je bil tam na urad-^ obisku.
j,.^raljica Elizabeta in princ dri^ ^os^a ostala v Abesiniji 8 sr 1 -vv 0biskala vsa njena važna ji lsca> nato pa prihodnji pone-!ek odletela na uradni obisk
Sud
feb:
an, kjer bosta ostala do 12.
Hiarja.

V Temenski prerok pravi:
hlačno z naletavanjem sne-p!' noči ga napovedujejo v vrevelandu od 2 do 4 palce. Naj-sla temperatura 12, najnižja Ponoči —4.
isskvs siiisl*! Os OasiSta
WASHINGTON, D. C. — V diplomatskih krogih veliko ugib-liejo o moskovskih naporih za obnovo rusko-francoskega sodelovanja, ki ima svojo staro tradicijo v času pred prvo svetovno vojno in katerega je hotel De Gaulle do neke mere obnoviti ob koncu druge svetovne vojne. Stalin za to ni kazal posebnega razumevanja in De Gaullovi nasledniki v francoski vladi tudi ne.
Sedaj imata Francija in Rusija do neke mere podobne cilje. Obe bi radi potisnili ameriški vpliv iz Evrope, obe sta proti večnarodni atomski sili za NATO (MLF), obe proti 'temu, da bi Zahodna Nemčija dobila atomsko orožje v kakršnikoli obliki že, obe zagovarjata nevtralizacijo jugovzhodne Azije, obe sta zavzeli enako stališče v Združenih narodih glede plačevanja stroškov za mirovne akcije ZN.
Podobni cilji in stališča lahko vodijo do sodelovanja za njihovo
Konferenca 26 KP, ki je bila sklicana v Moskvo za 15. december 1964, pa bila nato odložena na 1. marec, se utegne sicer vršiti, toda brez odgovornih vodnikov.
MOSKVA, ZSSR. — še bivši ruski ministrski predsednik Hruščev je nameraval sklicati za 15. decembra lani pripravljalne konferenco za. neke vrste rdeči koncil, ki naj bi obravnaval vse težave komunističnega mednarodnega gibanja. Hruščev ni imel s svojim načrtom, sreče, kajti mnoge stranke so tej njegovi ideji nasprotovale. Zato je pristal na kompromis in odložil sklicanje konference na letošnje leto. Njegovi nasledniki so jo določili za 1. marec. Pokazalo se je pa, da tudi sedaj ni vseh 26 komunističnih strank, ki so ,prvotno pristale na konferenco, zadovoljnih s sedanjim datumom.
Angleški komunisti so poslali v Moskvo posebno deputacijo, ki je hotela ruske tovariše prepričati, naj bo konferenca odložena za nedoločen čas. Diplo-matje v Moskvi trdijo, da ni nič opravila. Pred 10 dni so ruski komunisti zvedeli tudi na sestanku v Varšavi, da se nobena stranka ne ogreva za to konferenco. Na drugi strani rdeča Kitajska in njeni sateliti zmeraj bolj udarno nastopajo proti ideji sami.
Zato mislijo moskovski diplomat] e, da na konferenco, če bo sploh prišlo do nje, ne bodo prišli vodilni komunisti, ampak da bodo poslali samo svoje namestnike in zaupnike. Konferenca bi se torej vršila, da se Moskva ne blamira, toda zgubila bi svojo veljavo, ker bi na njej manjkali prav tisti komunistični veljaki, ki kaj pomenijo.
Ugodnejše podnebje?
MELBOURNE, Avstral. — Avstralija ima različno podnebje, na skrajnem severu tropsko, na jugu zmerno. Toplotne razlike so sorazmerno manjše kot na drugih zemljinah.
dosego. V Moskvi se zavedajo
MO zbopuje atomsko m vodikovo strelivo
WASHINGTON, D.C. — Naša federalna Komisija za atomsko silo je po zakonu obvezana, da poroča vsako leto kar naravnost Kongresu o svojem delu. Komisija poudarja v svojem letošnjem poročilu, da je mogla vkljub prepovedi preskušanja atomskega streliva v vodi, zraku in v vesolju doseči bistveno zboljšanje atomskega in vodikovega streliva. Zato bodo rakete Polaris, Minuteman in Subroc lahko dobile nove atomske glave z večjo razdiralno močjo kot je sedanja. Komisija poudarja dalje, da so modernizirani tudi reaktorji za atomske elektrarne. Računa, da bo I. 1970 rabilo že nad 7 milijonoV gospodinjstev “atomsko elektriko”.
Na drugi strani pa zagotavlja Komisija, da lahko zmeraj začne s preskušajem atomskega streliva na otokih Johnston in cla bi s pripravami zgubila le “malo časa”. Ta opazka je seveda bolj namenjena Kremlju kot naši javnosti, kajti jasno pove, da se Amerika noče zanašati le na znano pogodbo, ampak biti zmeraj pripravljena za vse slučaje.
"EN VOLIVEC - EN GLAS" POD NADZOROM SODISC
Zvezno vrhovno sodišče je včeraj potrdilo odločitev nižjih zveznih sodišč v vprašanju izvajanja načela “En volivec - en glas” ter s tem priznalo, da ta lahko skrčijo poslovno dobo državnih zakonodaj, če te niso izvoljene v skladu s tem načelom.
WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je potrdilo s 7:2 glasovoma odločitev zveznega okrožnega sodišča v državi New York in podobno odločitev posebnega sodišča v državi Virginiji, s katerima je bila skrajšana poslovna doba državne zakonodaje na polovico, ker ta ni bila izvoljena po načelu “En volivec —- en glas”. Državni zakonodaji New Yorka in Virginije nista namreč poskrbeli pravočasno za novo ureditev volivnih okrajev po tem načelu in sta bili tako državni zakonodaji izvoljeni na temelju starih volivnih okrajev.
Sedišče v Virginiji je odločilo, da morejo senatorji, ki so bili izvoljeni na temelju starih vo-livnih okrajev leta 1963 vršiti svoj posel le 2 namesto običajna 4 leta ter da mora v tem času biti izvedena nova razdelitev države na enake volivne okraje in na osnovi teh izvoljena nova državna zakonodaja. Zvezno okrožno sodišče v državi New York je odločilo, da morejo biti državni poslanci izvoljeni pretekli november na temelju starega vo-livnega reda le za eno leto namesto za običajni dve.
Zvezna sodišča so z včerajšnjo odločitvijo Zveznega vrhovnega sodišča dobila jasno pravico in sredstvo, da državne zakonodaje prisilijo k hitrejši uveljavitvi načela enake volivne pravice pri državnih volitvah.
ingleži pliškafo m Združene države, m\ se ne ihiiaknej® h Vietnama
WASHINGTON, D.C. — Vladni krogi zatrjujejo, da se Združene države ne mislijo umakniti iz Južnega Vietnama, dokler bo ta hotel nadaljevati boj proti rdečim. Azijske države tem zatrjevanjem ne verjamejo čisto, vanje pa dvomijo tudi v Londonu. Od tam pritiskajo na vlado Združenih držav, naj se Združene države ne umaknejo iz Južnega Vietnama, ker bi to pomenilo uničenje sedanjega ravnotežja sil v tem delu sveta in sledila bi naglo izguba vse jugovzhodne Azije, med drugim seveda tudi Malezije.
Položaj v Južnem Vietnamu je med tem iz dneva v dan težavnejši. Bivši podpredsednik R. Nixon je pretekli teden povedal kar naravnost: “Mi izgubljamo vojno v Južnem Vietnamu. Če naša strategija ne bo! — Reka Amazonka je poleg spremenjena, bomo vrženi od Mississippi-Missourija in Nila tam v nekaj mesecih, prav goto- najdaljša reka na svetu, vo pa v enem letu!” Nixon je
predložil, naj bi ameriško letal- zadnjem najprej izolirala, kar bi
Paoež dobil minijaturno “Zadnjo večerjo” kot darilo
RIM, It. — Brazilski minija-turist E. M. E. Silva je rabil dve leti, da je napravil minijaturo Da Vincijeve Zadnje večerje v velikosti pol palca. Sedaj jo je podaril sv. očetu za vatikansko knjižnico. V Vatikanu imajo namreč posebno knjižnico odnosno muzej, ki zbira samo take minijature. Spada med naj znamenitejše na svetu.
vrednosti takega sodelovanja, De | stvo in vojna mornarica pretr- vladnim četam Južnega Vietna-Gaulle pa se za sedaj baje brani gala zveze med Severnim in ma dalo možnost, da jih postop-tega kot kmečka nevesta.	i Južnim Vietnamom ter rdeče v no ukrote.
Millsov odbor razpravlja o bolniškem zavarovanju ostarelih
WASHINGTON, D. C. — Odbor Predstavniškega doma za pota in načine, katerega načelnik je znani Wilbur Mills, že drugi teden razpravlja na tajnih sejah o načrtih in predlogih za bolniško zavarovanje ostarelih. Kong. Mills je obljubil, da bo razpravo pospešil in prihodnji mesec svoje predloge že izročil plenumu. Obljubo bo verjetno držal, ker se je pristašem administracije posrečilo njegov odbor reorganizirati v taki obliki, da imajo oni večino.
Trenutno so pred odborom trije glavni načrti za zavarovanje. Administracija zagovarja v glavnem načrt, ki sta ga že pred nekaj leti predložila Anderson in King (MEDICARE). Ta načrt predvideva zavarovanje za vse osebe v deželi, stare nad 65 let v okviru Social Security. Za one osebe, ki niso krite s Social Security, naj bi bili stroški kriti
iz splošnih dohodkov zvezne vlade. Bolniško zavarovanje naj bi se krilo iz posebnega sklada v okviru Social Security, v katerem bi se stekal za ta namen določen prispevek. Stroški za izvedbo tega načrta, ki predvideva brezplačno zdravljenje v bolnišnicah in delno oskrbo na domu, so predvideni za prvo leto na okoli dva bilijona dolarjev.
Ameriška zdravniška zveza, ki nasprotuje od vsega začetka MEDICARE kot “socializaciji zdravstva,” je predložila svoj lasten načrt — ELDCARE. V Predstavniškem domu je ta načrt predložil 27. januarja kong. A. Sydney Herlong, demokrat iz Floride. Načrt predvideva zvezni prispevek na temelju 50:50 državam za pomoč 65 let starim in starejšim osebam pri plačilu stroškov za zavarovanje proti bolezni pri privatnih družbah. Vlada naj bi krila vse stroške za osebe, katerih dohodki so izpod
S Kostarico in Nikarag vo dosežen sporazum o
študiju novega prekopa
WASHINGTON, D.C. — Johnsonov zapunik poslanik Mann je bil v Managvi v Nikaragvi in je dosegel s predsednikom Schi-ckom sporazum, da bosta obe vsote, ki naj jo v ta namen dolo- in spreminjevalnih predlogov, državi skupaj študirali vpraša-čijo posamezne države. Drugim'med njimi tudi predlogi za raz-|nje noveiga kanala med Altant-bi vlada prispevala le sorazme-' širjenje in izpopolnitev sedanje-ren del stroškov ali pa naj bi bili; ga Kerr-Millsovega zakona, ki ti v celoti odtegljivi od dohod-! ga je doslej uvedlo 40 držav, nunskega davka.	j Kong. W. Mills, ki je omenjeni
| zakon skupaj s pok. sen. Ker-
Zadnje vesti
SELMA, Ala. — Oblasti so včeraj prijele preko 250 črncev, ki sc demonstrirali v sprevodu za volivno pravico, ne da bi imeli za to potrebno dovoljenje. Med prijetimi sta bila tudi dr. L. King in njegov glavni sodelavec rev. R. Abernathy. Nobeden od njiju ni hote! položiti benda, ampak sta rajše ostala preko noči v ječi.
WASHINGTON, D.C. — Predsednikov glavni svetovalec za zunanjo politiko McGcorge Bundy, pemežni državni tajnik za Daljni vzhod Leonard Unger in pomožni obrambni tajnik za mednarodno varnost John McNaughton bodo nocoj odleteli v Sajgon na posvet s tamkajšnjim poslanikom ZDA M. Taylor jem.
WASHINGTON, D. C. — Senat je včeraj odobril preko bilijon dolarjev za pomoč Apalaške-mu področju, ki sega v 11 držav, med drugim tudi v Ohio.
DŽAKARTA, Indonez. — Direktor državnih arzenalov gen. Hartano je dejal, da dela 200 znanstvenikov na indonezijski atomski bombi, ki naj bi bila predvidoma preskušena v prihodnjem oktobru.
BONN, Nem. — Vlada Zahodne Nemčije je odpoklicala svojega poslanika iz Kaira, ko vlada Egipta ni marala odpovedati povabila na obisk predsedniku Vzhod. Nemčije W. Ulbrichtu.
Kongresnik John W. Byrnes,' republikanec iz Wisconsin, je; ofc podpori republikancev v Do-,
rom predložil pred leti, bi
skim in Tihim oceanom. Mann se je potem napotil v San Jose v Kostariki, kjer je sklenil podoben dogovor s predsednikom Orličem.
naj- Obe pogodbi bosta stopili ta-rajše le svoj zakon dopolnil Vjkoj v veljavo. Seveda ne obve-mu predložil svoj lasten načrt,1 obHki’ da bi bil b°lj Prikazujeta naše administracije, da
ki bi predvidoma stal prvo leto!tak° drzaVam kot tudi ljudem’ bi se ze sedaj odločila za to ali okoli 3 bilijone dolarjev pa biikaterim naj bi nudil pomoč- NajdruS° varianto za kanal.
zato kril izdatke ne samo zaj splošno ta predlog pri teh ni po-'	--------
zdravljenje v bolnišnici, ampak sebno v cas eh ker nudi podpo-tudi za zdravnike in operacije.
Oni, ki so zavarovani v Social Security, bi plačevali za to povprečno $6 na mesec, ostali pa
najvišjo vsoto, ki je določena za
: ro le onim, ki dokažejo, da sami ne zmorejo stroškov za svoje zdravljenje.
Po vsem sodeč bo Millsov odbor razpravo o načrtu končal do
celotnemu Domu v odobritev'nih jardov kamenja, prsti in
zavarovance v Social Security, i	in P5edložil
Preostale stroške naj bi krila,	,,	...	.	,	. ,
zvezna zakladnica iz splošnih'	° If	71 77,1
dohodkov.
Usad v Oregonu
TILLAMOOK, Ore. — Del strmega brega kanjona je omehčan od dolgotrajnega dežja zdrsel v nedeljo v dolino in zagradil reko Wilson. V ozko dolino je zdrčalo okoli 100,000 kubič-
ben onemu, ki ga zagovarja ad-| Oblasti so izselile začasno o-ministracija. Če pojde vse po koli 600 ljudi, pa upajo, da bo sreči, utegne novi zakon stopiti | reka, ki se je začela zbirati v v veljavo že s prihodnjim juli-1jezero, pregrado prodrla in da bolj ali manj podobni tem. Pre-1 jem. Tako vsaj upajo v vladnih,bo jezero odteklo v 8 milj odda-cej je tudi že sedaj dopolnilnih: krogih.	Ijen Tillamook zaliv.
Poleg teh treh glavnih predlogov je še več drugih, ki pa so
Iz Clevelanda in okolice
Lepa starost—
Joseph Of fak z 11163 Blossom Avenue na Parma Heights je danes dopolnil 91 let. — Čestitamo in mu želimo še obilo trdnega zdravja in zadovoljstva!
Iz bolnišnice—
G. Ivan Prezelj, zastopnik AD za Collimvood, Nothingham in Euclid se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in voščila.
Za pecivo prosijo—
Slovenska pristava prosi žene članov in prijateljice Pristave, da bi za njeno prireditev v soboto zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. spekle kako pecivo. Vse bo hvaležno sprejeto! Predaja peciva—
Društvo Najsv. imena pri Mariji Vnebovzeti bo v nedeljo, 7. februarja, prodajalo po vseh mašah od sedme dalje v dvorani staro cerkve pecivo. Farani so prošeni, da sodelujejo pri darovanju in kupovanju peciva. Katera more kaj speči, lahko prinese v soboto ob sedmih zvečer ali pa v nedeljo dopoldne v cerkveno dvorano.
Seja—
Carniola Hive No. 493 T. M. ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Ave. Tajnica bo pobirala ases-ment od 6. do 7. ure.
Dvakrat na dosmrtno ječo—
Mali senat okrajnega sodišča je obsodil včeraj 26 let starega Donalda R. Hughesa s 2455 E. s2 St., ki je bil obtožen posilstva in umora 89 let stare vdove Elizabeth Zsoka 18. julija lani, na dve zaporedni dosmrtni ječi, kar naj bi mu onemogočilo vsako pomilostitev. Naj višja kazen za oba zločina je smrt, sodišče se je odločilo za nižjo kazen, ker je obtoženec sicer “duševno zdrav, toda abnormalen.”
Štrajk pri White Motor končan—
Člani delavske unije pri White Motor Co., ki so bili od 10. novembra 1964 na štrajku, so včeraj izglasovali novo kolektivno pogodbo in se začeli vračati na delo.
Štrajk pri Socialnem oddelku v New Yorku končan
NEW YORK, N. Y. — šest tisoč uslužbencev mestnega socialnega oddelka se je po 27 dneh vrnilo danes na delo. Vodniki štrajka so se izjavili za njegov konec v ječi, kamor so bili obsojeni za po 30 dni na temelju Condon-Wadlin zakona, ki prepoveduje štrajke javnih uslužbencev.
Mestni župan R. Wagner je odklanjal vsake razgovore o pritožbah, dokler se uslužbenci ne vrnejo na posel. Velika večina se je z glasovanjem odločila za izpolnitev te zahteve.
“Najbolj iskani” obtoženec prijet
WASHINGTON, D.C. — FBI je objavila, da je prijela 32 let starega Walter j a Lee Parmana, ki je obtožen umora 32 let stare uradnice v državnem tajništvu 8. januarja letos. Njeno golo truplo so našli naslednji dan na samotni stranski cesti glavnega mesta. Parman je bil zadnji, ki so ga videli v družbi z umorjeno komaj nekaj ur pred od kritjem njenega trupla.
— Boston je tako južno od Britskih otokov kot Rim.
Mki Fmtmšm Bomomm
—rr^prr.LZ
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 naesece Za Kanado in dežele izven Združenih, držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
j ah. Jih je toliko, da se morajo vrstiti kar po dogovorjenem redu. Pri tem poslu niso izključeni niti “najmlajši” člani Kongresa, torej taki, ki sedijo na Kapitelu šele po par let. Predsedovanje je namreč radi svoje dolgočasnosti zelo utrudljivo, seje pa praviloma niso kratke. Zato se vsakdo rad ogne, da bi bil za predsednika na senatnih in domovih plenarnih sejah.
Ker bo predsednik Johnson skušal uveljavljati v Kongresu načelo “splošnega soglasja”, kar bi močno zabrisalo razlike po strankah in omejilo glasovanja po “partijski liniji”, bodo v kongresnem delu prišli do veljave ne samo demokratski, ampak tudi republikanski funkcijonarji. S tem se bo število imen, ki bodo vsak dan prišla na Kapitelu do veljave, močno povečalo. Dobro bo torej, ako si zapomnimo vsaj gornja imena.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 22 Tues., Feb. 2, 1965
WX X-vh'K.'y'.'C»
jemo — saj pesem je naše bogastvo in ljubezen in je last nas vseh. S tem našim bogastvom, — pesmijo romamo in blodimo po grenkih doživetih sledeh spominov na tisto, o čemer je vsakdo izmed nas nekoč sanjal — v senci mladosti, tihih njenih šepetanj in večne ljubezni!
S. Vrhovec, tajnik
OasSiiiin sestram so ustregli
BESEDA IZ NARODA
MCI OD SV. raft
Zakonodajna pot v našem Kongresu
Sedanje kongresno zasedanje je s političnega vidika v glavnem že formirano. Kar še manjka, so volitve v posamezne odbore in komisije, ki so pa navadno gola formalnost. Obe stranki sta se dejansko že dogovorili, koga bosta kam poslali. Le malo praznih mest v odborih in komisijah je še nezasedenih. Na drugi strani sta se pa oba kluba, mko demokratski kot republikanski, v senatu in predstavniškem domu že konstituirala. Pot, ki jo mora vsak zakonski predlog napraviti, predno postane zakon, je torej jasno začrtana. Ker začne največ zakonskih predlogov svojo pot skozi Kongres pri predstavniškem domu, bomo najpreje opisali pot skozi spodnji dom, kot ga tudi včasih imenujemo.
Vlaganje zakonskega načrta je zelo preprosto. Kongresnik, ki predlaga zakon, ga izroči administrativnemu uradniku predstavniškega doma, ta ga pa v sporazumu s predsednikom McCormackom dostavi pristojnemu odboru. Pristojni odbor ga lahko sam obravnava v podrobnostih, lahko pa to delo prepusti kakemu pododboru. Proračunski odbor predstavniškega doma ima na primer radi obsežnosti materijala (zakonski načrt obsega par 1000 strani) kar 24 pododborov, pa tupatam še kakega doda. Odbor, ki obravnava zakonski načrt, zaslišuje najprvo interesente. V njihove vrste,se stalno skušajo vriniti lobisti, bodisi sami, bodisi njihovi prijatelji kot zastopniki najrazličnejših organizacij. Priti na spisek za zaslišanje pa ni zmeraj lahko. Vča-sih je potreben močan pritisk kongresnikov ali senatorjev ali drugih vidnih politikov.
Ko je zaslišanje opravljeno, se začne v odboru debata o zakonskem osnutku. Ta debata je najvažnejša, kajti tekom te debate dobi besedilo zakona vsaj glavne obrise, ako že ne dokončne oblike in vsebine. Seveda ni vsak zakonski načrt tako srečen, da gre skozi odbor. Predsednik odbora ga lahko zadrži in s tem pokoplje. Šele letos je predsednik doma McCormack dobil pravico, da zakonske osnutke spravi pred plenum proti volji odborov, toda ne v vsakem slučaju.
Iz pristojnega, recimo, strokovnega odbora pride zakonski osnutek v Smithov odbor za dnevni red. Ta odbor je bil dolga leta pravo pokopališče zakonskih osnutkov. Šele letošnje Smith zgubil pravico, da zadržuje osnutek po mili volji v svojem odboru. Od tam gre pa osnutek pred plenum. Debata v plenumu je samo izjemoma pomembna. Je navada taka, da plenum samo odobri, kar je sklenil pristojni odbor. Zadeva mora že biti politično izredno važna, da se plenum peča z njo v podrobnostih in spreminja besedilo. To se vsako leto zgodi le parkrat v veliko zaskrbljenost kongresnih pravnikov. V takih slučajih je debata v predstavniškem domu zelo burna, predlogi in dodatki kar frčijo v zraku, kongresniki pa glasujejo na slepo srečo. Posledica takega glasovanja je navadno dolga vrsta protislovij in neskladij, ki jih potem izgladi skupna kongresna konferenca, kolikor jih pač more.
Iz predstavniškega doma gre zakonski načrt v senat, kjer je njegova pot podobna tisti v predstavniškem domu. Je pa pot lažja. V senatu je samo ICO senatorjev proti 345 kongresnikom v predstavniškem domu. Zato se tudi debat v senatnem plenumu udeležuje manj govornikov kot predstavniškem domu. V senatnih odborih in komisijah je pa tudi manj članov kot v odborih spodnjega doma. Povrhu so v senatu vsi politiki starejši od kongresnikov, ne samo po rojtsvu, ampak tudi po številu let, odkar sedijo na Kapitelu. Vse to prispeva k hitrejšemu zakonodajnemu postopanju. Seveda je treba računati z oblastjo posameznih predsednikov senatnih odborov. Ti so primeroma bolj trmoglavi in svojeglavi kot njihovi tovariši v predstavniških organih. V svojeglavosti se na primer odlikujejo senatorji Byrd, Eastland, Russell, torej sami odločni konservativci.
Koga bodo ti dve leti zakonski osnutki srečali na svoji
Poti?	j j •
V predstavniškem domu napreje njegovega predsednika McCormacka, potem oba voditelja demokratičnih kon grešnikov Alberta in Boggsa, na republikanski strani pa Forda in Arendsa. Ogniti se ne bodo mogli kongresnika Smitha, kadar je pa v osnutkih tudi predvidena potreba po izdatkih, pa kongresnika Millsa. Ko se osnutki ponovno vrnejo v roke McCormacka, so v predstavniškem domu opravili svoje delo.
Podobna je pot v senatu. Tam dobi zakonski načrt, ki pride iz predstavniškega doma, najprej v roke senatni predsednik Humphrey, ki ga dodeli pristojnemu odboru. Iz odbora gre osnutek na plenum, tam pa imata veliko besedo voditelj republikanskih senatorjev Dirksen in voditelj demokratskih Mansfield. Dirksenu pomaga pri njegovem poslu senator Kuchel. Mansfieldu pa senator Long.
Imen načelnikov vseh kongresnih odborov pa ne moremo našteti. Stalnih odborov je namreč 36-39, kakor nanese potreba. Ne moremo tudi naštevati imen, ki pomagajo McCormacku in Humphrevju pri predsedovanju na se-
Cleveland, O. — SOBOTNA ŠOLSKA PRIREDITEV SLOVENSKE ŠOLE je uspela! Bogu hvala in vsem, ki so kakor koli k temu pripomogli. Ni bila zaman vsa skrb in delo, ki jo je imel Odbor staršev. Dvorana je bila polna, nabita.
Bil je to večer slovenskih družin, ki imajo otroke v Slovenski šoli pri Sv. Vidu. Bil je to lep domač večer vidovske slovenske skupnosti. Toliko zares prisrčnega veselja naših otrok še nisem doživel v tej deželi. Ob o-trocih pa so se nič manj veselili njih starši in prijatelji naše mladine, Iki so bili ta večer vsi zbrani v veliki novi dvorani župnije sv. Vida.
PREZGODNJE SO ŠE POGOSTNE TOŽBE tistih med nami, ki obupujejo nad slovenstvom v tej deželi. Sobotni šolski večer je to živo potrdil. Je tu naša draga materina beseda, ki nas vse živo povezuje najbolj ravno v tem, da na noben način nočemo zavreči dveh svojih naj večjih darov, ki smo ju prejeli ob svojem rojstvu od Boga: namreč vere in jezika. Vnovič sem se spomnil na ta večer slovite pridige, ki jo je imel veliki škof Martin Slomšek na bin-koštni ponedeljek’ pred sto in sedemdvajsetimi leti (1838) v Blatogradu na Koroškem. Takrat je med drugim dejal: “Človeški jezik je talent, katerega nam je Gospod nebes in zemlje izročili. Kdor svoj materni slovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje. Bog ga bo enkrat terjal, ino vsi zaniče-vavci svojega poštenega jezika bojo v vnanjo temo potisnjeni.” Med tiste talente, ki smo jih prejeli od Boga in katere bo nekoč terjal od nas, spada poleg vere naš materni jezik! Slovenec, koder koli naj je že, ga hoče varovati!
KULTURNI PROGRAM SOBOTNE ŠOLSKE PRIREDITVE. — Poleg večerje, ki je bila res izbrana — pripravila jo je z vso skrbnostjo s svojimi pridnimi pomočnicami gdč. Pavla — je bilo na sporedu sobotnega šolskega večera tudi nekaj kul turnega dela. Pevski učitelj vidovske Slovenske šole g. Ušaj nam je predstavil mlade pevce in pevke. Nastopili so v treh skupinah. Tisti, ki jih ima zbrane v najmlajši skupini — otroški vrtec in prvi in drugi razred — so nam korajžno in živahno zapeli pesmice: Mali Jožek, šmentana muha in Izidor ovčice pasel. Drugi zbor, ki vsebuje pevce in pevke 3. in 4. razreda, je odpel d\re pesmi: Luna in Prišel je ciganček. Najstarejša pevska skupina, v kateri so združeni pevci in pevke od 4. razreda naprej, pa se je postavila s pesmima “Tam stoji mi lipa” in “Pomlad”. Vse tri skupine so pokazale, da imamo tu svoj pevski zaklad, ki ga moramo samo odkriti in bogatiti naprej. Pri klavirju je varno spremljal vse tri zbore pevovodja Korotana g. France Zu-pan.
SLOVENSKA DEŠKA GODBA. — Trije mladi godbeniki naše Slovenske šole: Lojze Petelin ml. (boben), Jančar (harmonika) in Ludvik šuman (mora-ko) so čisto gotovo najbolj iz-nenadili s svojim posrečenim
nastopom publiko sobotne šolske prireditve. Nastopiti bi sicer moral še eden, ki je pa nenadoma obolel. Nastopajoči so igrali kot izurjeni odrasli godbeniki. Naj povem, da jih že dalje časa uči g. Rudi Knez, ki ima kakor malokdo lepe sposobnosti za mladinskega učitelja in vzgojitelja. Naši mladi godbeniki so tokrat nastopili javno drugič; privč so nastopili na nedavni (angleški) prireditvi vidovske župnijske ljudske šole. Njim in seveda tudi njihovim staršem v čast povem, da so imenovani stari od 12 do 13 let in da se nič manj pridno udejstvujejo -tako pri telovadbi Slovenske telovadb ne zveze kakor tudi v mladinskem oddelku vidovskega Društva naj svetejšega Imena Jezusovega. Vsi so tudi ministranti sv. Vida.
LETNO POROČILO ŽUPNIJE SV. VIDA bodo župljani dobili ta teden po pošti. Vse doslej je bilo to vsako leto prebrano s prižnice, odslej pa zaradi novih liturgičnih predpisov to ne bo več tako.
Druga leta je letno poročilo vsebovalo v glavnem samo pregled o gospodarskem (blagajniškem) stanju vidovske župnije. Zadnja leta pa župnik g. msgr. Alojzij Baznik vključuje v svoje župnijsko letno poročilo vedno več novih podatkov iz župnijskega življenja, s čemer so župljani zelo zadovoljni. Tako je storil tudi tokrat v svojem poročilu za lansko leto (1964). Medtem ko bo AD priobčila blagajniško poročilo za lansiko leto danes teden, je tudi zaenkrat objavljen samo ta del njegovega poročila. Glasi se: “Poleg gornjega finančnega poročila pa z veseljem sporočam, da je bilo v letu 1964 v naši cerkvi razdeljenih 184,565 sv. obhajil. Duhovniki smo obiskali 1,282 bolnikov. Krščenih je bilo 118 otrok in 10 spreobrnjencev. 86 otrok in 10 odraslih je bilo prvič pri sv. obhajilu. Zakrament sv. birme je prejelo 186 naših faranov. Pred oltarjem si je 46 parov obljubilo večno zvestobo, od teh je bilo 7 povelj avl j enih zakonov. Umrlo je 89 faranov. Za te prosimo Boga, naj jim da večni pokoj.”
Kronist
la samostana. Vse so nam u-stregli in potrdili, kar rabimo, nobene sitnosti nimamo glede zidave. Saj je prav, nismo si same podrle ... Te dni se bom še zanimala za gradbeni materij al, ki pa ga je, kakor sami veste, zelo težko dobiti in je tudi zelo drag, toda z Vašo pomočjo mi bo to lažje doseči. Ko dobro poizvem, Vam bom sporočila, da se dogovoriva še za naprej. Vas pa prosim, draga gospa, če bi še nadalje iskali dobra srca po širni Ameriki. Upam, da drugih težkoč ne bom imela, razen v finančnem pogledu.
Vesela bom tudi seznama naših dobrotnikov, ko mi ga boste poslali ob končani nabirki. Kakor za dobrotnike, tako tudi za to stvar vsak dan veliko molimo.
Vesela sem, da lahko sporo-
Cleveland, O. — Z veseljem sem čitala pismo č. sestre sv.
Križa iz Male Loke pri Domžalah. Ker je želja, da bi vsi do brotniki zvedeli, kako napredujejo s popravilom samostana, zato objavljam nekaj iz vsebine njenega pisma. Med drugim piše:
Veliko poguma sem dobila, ko v	vv	...
sem čitala Vaše pismo. Pišete cam> da cvc- sestre	nolf-
nam, da je bila Vaša nabirka u- nih tezkoc za pepravdo samosta-spešna, da so med darovalci še na od strani tamkajšnjih oblasti, ki še niso nikdar slišali o Ima Pa č- sestra veliko Potov m ali o našem samostanu. Lju- skrbi’ ker vse sama vodi’ uPrav‘ „ Bog naj Vas in vse naše do- L'a in kupuje, da bo sigurno
brotnike ohranja in varuje. Res vsak Penny našel Pravo mesto-imam veliko upanja v Previd-J V imenu čč. sester vsem do-nost Božjo, pa ne zaman, to ču- brotnikom prisrčna hvala, tim skozi vse moje redovniško! Najlepša hvala Ameriški Do-življenje. Posebno pa zdaj, ko movini in Ameriikanskemu Slo-mi je ljubi Bog to težko in od-;vencu. za objavo prošnje!
oni,
nas
bi
govorno službo naložil.
Ravno danes so bili tukaj pri nas z občine za pregled popravi-
Mrs. Anna Vidergar 1243 E. 60th St. Cleveland 3, O. 44103
Kaj sGifšgn © košiiiniinMil
(Anketa izvedena poti tem naslovom v Zborniku Svob. Slovenije za 1. 1965)
fešer Slovenske pristave
Cleveland, O. — V soboto, 6. februarja, priredi Slovenska pristava svoj drugi zabavni večer v dvorani SD na Holmes Ave. Ob 6. uri se bo pričela deliti o-kusna večerja, katero bodo pripravile- slovenske kuharice. Po večerji pa bo ples — ples za vse! Tudi ta večer bodo igrali za veselo razpoloženje “Veseli mornarji”.
Odbor Slovenske pristave pričakuje veliko udeležbo, saj pri pogrnjenih mizah in ob prijetni glasbi ter veseli družbi večer kar prehitro mine, še posebno takrat, ko srečaš prijatelja, ki ga že dolgo nisi srečal. Pridi prijatelj, Slovenec, Slovenka! Odzovi se temu povabilu, saj s Tvojo pomočjo se gradi in ureja naše slovensko zabavišče, Pripelji s seboj tudi Tvoje znance in prijatelje — veseli bodo, ko bodo preživeli prijeten večer v slovenski družbi. Saj slovenski ljudje smo že po naravi ve-,-seli in še posebno takrat, ko po-
NEW YORK, N.Y. — Misel urednikov “Zbornika,” ki ga že sedemnajsto leto izdaja Svobodna Slovenija v Buenos Airesu, naj bi za dvajseto obletnico nasilne prilastitve oblasti po komunistih v naši domovini razpisali in izvedli obširno anketo o tem vprašanju, je bila odlična. Kdorkoli pa je kdaj imel opraviti s takimi anketami, prav dobro ve, kakšno obširno delo je to in koliko skrbno izdelanih akcij je treba od trenutka, ko je dozorela ideja začela postajati meso, pa do zadovoljnosti polnega dogodka, ko je urednik nesel v tiskarno zadnji prispevek. Niso mačje solze lotiti se načrta, za čigar uresničitev moraš alarmirati celo vrsto slovenskih ljudi skoraj vseh slojev in poklicev in raztresenih domala po celem svetu, pa ne moreš razpravljati z njimi drugače kot s pismi.
Mislim, da bi moral vsak količkaj zaveden Slovenec v zdomstvu zgolj zaradi tega ogromnega napora urednikov izpričati zanimanje za izid take ankete. Zakaj sleherno trdo delo v službi celotnega slovenskega naroda zasluži vsaj — zanimanje, če ne tudi priznanja za dosežene uspehe. Kadar so pa uspehi tako izredne vrednosti, kadar so v anketi pod zgornjim naslovom, ni zadosti samo zanimanje. Razpravljajo se vprašanja, ki na ta ali oni način zadevajo vsakega Slovenca — pa bodi ne-komu-nist ali komunist, — ki zahtevajo odgovor pred svojo lastno vestjo in pred svojim narodom. V tem primeru zanimanje ni dovolj, marveč se radovednost spremeni v dolžnost. Zakaj tako, bom na kratko povedal.
V svojem življenju sem zares veliko bral o komunizmu. Bral stvari, ki so bile zapisane dobro in take, ki niso bile. Reči moram po pravici, da je bilo slednjih več ... To pa po mojih mislih zato, ker o takih probojmh problemih, kakor je komunizem, človek — tudi zelo učen in na-čitan človek — težko piše prepričljivo in pod sijem avtoritete, kadar je odvisen samo od knjižne učenosti. Saj se res more mnogo bistveno važnih stvari o komunizmu povedati iz citatov in iz razprav o začetniku te religije Karlu Marxu in njenem apostolu Leninu, a vse to ostaja v umu in srcu bravca le teorija, siva in suha teorija, ki ne oživlja, temveč raje ubija.
Pri moji veri, odgovori na anketno vprašanje v Zborniku za
1965 niso siva in suha teorija! Če greš za imeni avtorjev, najdeš med njimi ljudi, zelo učene in manj učene, moške in ženske, stare, mlade in najmlajše, takega in drugačnega svetovnega nazora, bolj ali manj progresivnega pogleda na svet in življenje, tega ali onega poklica in izobrazbe — zares pestra zbirka! A nekaj zelo važnega je vsem skupno: okusili in občutili so strupeni dih in trdo stvarnost tega sistema na svoji lastni koži tako ali tako, malo več ali manj — vsekakor dovolj, da so se čutili poklicane povedati drugim nekaj važnega iz lastne skušnje. In to pripovedovanje iz lastnega doživetja, popisujoč poseg sistema v njihov lastni delokrog ali celo v lastno življenje samo, je ona dragocena sredica ankete. Dejal sem prej, da sem o komunizmu veliko bral. Ko mi je prišel zadnji Zbornik v roke, sem ga odprl na strani z napisom:
| Kaj sodim o komunizmu? Več kot razumljivo! Zakaj tudi moje življenje in v moj delokrog je ta sistem posegel s kruto roko. Približno tako kot v življenje mnogega, ki to bere. Bral sem odgovor za odgovorom, počasi in s premislekom. Vse od začetka do konca. In sem hipoma spoznal, da take knjige o komunizmu, kot je teh 73 obsežnih strani velikega formata v Zborniku 1965, nisem še nikoli bral v svojem življenju. Nikoli še na razmeroma tako pičlem obsegu nekega opisa nisem naletel na toliko in tako raznovrstnih prijemov, različnih spoznanj in raznih ugotovitev istega predmeta.
Tu najdeš- vrsto duhovnikov,, ki gledajo na komunizem s svojega duhovniškega poklica in razmotrivajo s teološkim in filozofskim argumentom poseg tega sistema v versko življenje naroda, v vzgojo mladega rodu in obravnavajo posledice posega med duhovništvom samim v domovini in izven. Naletiš na nekaj člankov, ki so jih napisali naši slovenski bratje in sestre, ki so cela leta živeli pod komunističnim režimom v domovini in zgovorno pripovedujejo -— ne pravljic, marveč resnice lastnega doživetja. Med njimi celo pisci iz najmlajšega rodu pripovedujoč, kako je nanje vplivala materialistična in brezbožna vzgoja pod sedanjim režimom v domovini, ki so jo sami zapustili kasneje od karavan čez Ljubelj leta 1945.
Med anketarji gledajo in oce-
njajo nekateri sistem v domovini z ekonomskega vidika, drugi ga analizirajo s stališča industrijskega delavca, tretji ga obsojajo zaradi doslednega uničevanja duhovnih in umetnostnih vrednot ter kulturne degradacije visoko kulturnega naroda, spet drugi zgovorno kažejo na načrtno iztrebljanje kmečkega človeka in njegove domačije, ki je vir kulturnih prvin naroda. In tako naprej.
Da bi kdo ne rekel, da je celotna anketa le udrihanje po komunizmu od strani ljudi, ki zlivajo svoj žolč nanj bolj iz razlogov svoje osebne zakoreninjenosti v preteklosti, bodi povedano, da so med člankarji taki, ki ostro — - nekateri celo zelo ostro — kritizirajo in obsojajo socialne, gospodarske, verske in druge razmere v domovini pred vojno in komunistično revolucijo, češ, da sc take razmere glasno klicale po spremembah, po preobratu in celo po revoluciji. Ne pisci ne uredniki se pri tej anketi niso ustrašili pokazati na rane po narodovem telesu, ki so se ogno-jile...
Ko sem bral, sem moral zaključiti, da imajo prav. Ne vsi in v vsem, pa vendar. Samo to bi bilo takim kritikom, po mojem, mnenju, treba dodati, da smo Slovenci kot državno-tvorni narod bili zelo mladi. Saj je takrat komaj dobrih dvajset let preteklo, odkar smo se vključili v narodno državo po sto in stoletnem nacionalnem suženjstvu. Komaj smo začeli graditi — v zelo težkih razmerah belgrajske-ga centralizma — svoje srednje šolstvo, komaj smo dobili svojo univerzo, akademijo, komaj smo pričeli ustvarjati osnovne pogoje za gospodarsko, socialno in kulturno reformo, smo padli v ponovno suženjstvo. V revolucij se v dvajsetih letih narodovega življenja more marsikaj spremeniti in reformirati z nasiljem, za evolucijo v svobodi je dvajset let zelo kratka doba.
Pri nekaterih odgovorih sem se dalj časa ustavil in mislil, mislil. Tako, menim, bodo napravili, ali so že storili mnogi, in je.prav. Članki niso prazno mahanje po zraku, ampak resne in stvarne razprave o zadevi, ki. je nam vsem silno pereča. Le en odgovor me ni prepričal in tudi ne zadovoljil. Prebral sem ga, pa sem mislil, da pisatelja morda nisem prav razumel. Pustil sem stvar in prespal, kakor veleva stara modrost. Ko sem počasi študiral pisanje naslednji dan, sem moral priznati, da je bil urednik Zbornika širokogruden mož. Sklenil sem pa, da se bom k tistemu odgovoru kasneje povrnil, in napisal svoj odgovor na piščevo razglabljanje. To bom storil kmalu.
Zanima me, kakšna bo reakcija na tisti članek od stotin in stotin slovenskih ljudi, ki bodo naročili in brali Zbornik. Da ga je brati, temeljito brati, vredno in potrebno, dokazuje že vsebina ankete same. Kje je pa še vse drugo iz knjige s skoro 400 stranmi!
Dr. Ludovik Puš
“Klepetulje’’ v veselju
Preveč “zgovorni” so umetni sateliti na poti ckoli Zemlje. Število podatkov, ki jih pošiljajo, presega potrebe znanstvenikov; razen tega nenehoma ponavljajo iste podatke, vse dokler se ne izčrpajo njihovi energetski viri. Znanstveniki so včasih v zadregi zaradi naraščajoče zmede: umetnih satelitov je čedalje več, nekateri med njimi — prav ti so dobili vzdevek “vesoljske klepetulje” — krožijo in delujejo mnogo dalje časa, kot so jim ga s svojimi računi odmerili tehnični strokovnjaki. Raziskovalcem preostaja za zdaj samo upanje, da jih bo tehnološki napredek (časovno omejeno delovanje instrumentov) rešil sedanje plohe podatkov iz vesolja.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
hik® priabvaiia kijiga m%i umil
TORONTO, Ont. — Zbornik 2a leto 1965 je prispel in je že med nami. Po malokateri knjigi le bilo do sedaj toliko povpra-®evanja kot po letošnjem ZBORNIKU, ki ga vsako leto izdaja ‘'Svobodna Slovenija” v Buenos Airesu.
Zbornik 1965 je brez dvoma čreden težkega pričakovanja. Je knjiga velikega formata, ki °bsega skoraj 400 strani na naj-finejšem papirju. O Zborniku K' bilo letos že veliko pisanja v ^ašem tisku. To Zbornik tudi Zasluži, saj prinaša toliko snovi, bi iz njega lahko napravili fii ali štiri knjige navadnega ■formata. Vsaka nadaljnja bese-fis o njem bi bila odveč. Sedaj
na nas bralcih, da sežemo po Tiem in črpamo iz njega. Vsakdo 130 lahko dobil zase kaj primer-r;ega in zanimivega: Spomini, Povesti, razprave, pričevanja, do-fonnenti, opisi dela rojakov po sMu in še in še.
Kakor je bilo že poročano na fom mestu, Zbornik stane letos ^•75. Da je cena za spoznanje V;sja od prejšnjih let, je razum-Ifivo. Stroški v tiskarni so se po-Večali. Povečal pa se je tudi ob-Se§- Vendar je pa cena v primeri s finjigami; ki izhajajo v Kanadi afi v ZDA še vedno nizka. Po Pošti se naroča na: Slovenska Pi-Sarna, 618 Manning Ave., To-^nto 4, Ont. Stroške pošiljanja vsakdo zaračuna posebej. — Rojaki v Torontu lahko dobijo "° najpomembnejšo knjigo leta fodi v Hranilnici in Posojilnici 618 Manning Ave. med urad-^fon urami.
Uprava Slovenske Pisarne
TSIKSAT UŠEL SilT!
. ^ kraju moje mladosti sem v^el za soseda sfarejšega moža v^fiovitih zmožnosti. Blaga po-j ena kmečka duša. Skozi po-^'■Ja se je ukvarjal na skromni jetiji, na zimo pa je opravljal vVofih par govedi, preprosto u-. val sadove trdega poletnega 6ia in mnogo dnevnega časa rGbil na topli kmečki peči. Kar za tiste čase običajno, ni
potovanja lili
v Slovenijo z ladjo od $329.25 v obe smeri. — Isto tudi za °bisk Vaših sorodnikovo
Abs STROKOVNA potniška pi-arna, zastopniki vseh važnih Vonskih in ladijskih družb z a3popolnejšimi uslugami od fo-^°grafije za potni list do vseh Jj8’- kart, najetja avtov, hoteli z ' — Za dobra mesta 1965 re-ervirajte čimpreje brezobvezno!
Imigrantske cene za avion ^lubljana—Toronto, Can. $267.60. lit VaS naPravimo prošnjo za vse-ev> nabavimo karto, predvsem £,a TOČNO obvestimo o prihodu. va °bisk sorodnikov sedaj skraj-
atl Postopek.'
.
. Pisma izven Toronta odgovar-‘aitl0 isti dan!
INarski bankovci, trav-Zln?s cheques, KOVČKI, VI-JAVNI NOTAR, o SLO-^USKE knjige in PLOŠČE.
^ORLD TRAVEL SERVICE LTD.
^	258 College St.
C^°»to 2b	WA 3-4868
znal ne pisati ne brati. Imel pa je izrazito sposobnost pripovedovanja vsakovrstnih pravljic. Dolge, strašne zgodbe o razbojnikih, ravbarjih, zakletih kraljičnah in mnogo različnih drugih povesti — kot je on to imenoval — je znal skozi dolga leta pripovedovati točno in enako, kot da je bral iz knjige. Vaški otroci in odrasli smo hodili radi poslušat to njegovo res zanimivo, a večkrat tudi strašno pripovedovanje. Domov smo se večkrat vračali pozno v noč in to v strahu, kje bo izza vogala te ali one hiše planila pred nas ona strašno podoba, ki smo jo pravkar slišali.
Eno pa je ta sosed zahteval. Kadar je govoril, smo morali vneto poslušati in brez vsakih dvomov ter pripomb dokazati, da mu verno sledimo in še bolj verno vse kot resnično verjamemo. Čim se je kdo oglasil ali celo dal izjavo, da tega ne verjame, je on takoj končal vsaj za tisti dan ali večer. To, da mu kdo ni verjel, kar on kot resnično vedno enako pripoveduje, ga je večkrat kar naravnost razjezilo in vsak tak nevernež se mu je bridko zameril. Ko smo dora-ščali in prišli do pravega razuma, smo razumeli, da so bile to njegove pravljice.
To resnično mladostno doživetje sem hotel omeniti kot u-vod za prav tako resnično doživeto zgodbo naših dni, ki je zgodba človeka iz časov zadnje vojne in revolucije na Slovenskem. Pri tem pa se bojim, da zgodbe ne bom zmožen opisati tako, kakor .sem jo sodoživljal in da bi bilo iz nje dovolj jasno razvidno^ po kakšnih “sklepih” in potih so šli v svojo grozno smrt tisoči pomorjenih Slovencev. Vsi ti že dolga leta molčijo, pa vendar glasno govorijo nam in vsemu svetu, ki krvoločnemu in oblastiželjnemu komunizmu ne verjame. Govorijo tudi naši rešeni, ki so ušli gotovi smrti. Teh je precej in njihova pot proti nenavadni, nasilni in mučeniški smrti je zelo slična. Tudi rešitve iz objema smrti so si podobne.
Enkrat prijet, odločen za “likvidacijo”, mučen, streljan, a po božji volji in po svoji odločnosti rešen, to so naslovi pripovedovanj tistih, ki jim je v danih trenutkih res uspelo zbežati gotovi smrti. Imamo žive priče takih dogodkov. Kljub vsemu pa bo bralec težko verjel zgodbi fanta te zemlje, ki je trikrat u-bežal in se rešil, čeprav je smrt stala poleg. Ta fant je bil Marko in njegovo zgodbo bomo zvedeli v naslednjih pripovedovanjih.
(Dalje sledi)
J. B.vec
j data za čast oltarja priredili v 225 Brown’s Line. Začetek ob | nedeljo, 7. februarja, ob 4.30 pol osmih zvečer, popoldne spominsko proslavo. \ Čisti dobiček je namenjen in-Poleg drugega bo na sporedu validom, vdovam in sirotam, tudi prikaz Baragovega rojstne-1 Vabljeni vse od blizu in da-ga kraja in področje njegovega leč.
misijonskega delovanja v Ameriki.
Vsi vabljeni!
Ciril Soršak,
Obenem javljamo, da bo DSPB “Tabor” v Torontu isto-tam. priredilo SPOMIN SKO KOMEMORACIJO ob 20-letnici predsed. Mis, krožka'Vetrinja v soboto, 29. maja 1.1. -------o------- J Ob pol osmih bo sv. maša za
Sporočita DSPB “Tabor” ™'?16‘nJpobi*e. jom°bran6e’
*	: četnike in druge žrtve komuni-
Toronto, Ont. — Društvo slo- stične revolucije, po obredih v venskih p r O' t i k o m u nističnih cerkvi pa bo proslava v dvora-borcev “TABOR” v Torontu ni.
sporoča članom, prijateljem in' Prijatelj! Se še spomniš žalo-znancem, da bo v soboto, 13. sti in smrti Vetrinja?! če si po-februarja 1965 priredilo ZA- zabil na vse — ostani doma; če BAVNI VEČER. Prireditev bo nisi — pridi! Pričakujemo Te! v slovenski cerkveni dvorani na	, Odbor
Newtorontske novice
Zanimive ugotovitve
iaragmfa proslava ¥ Torontu
TORONTO, Ont. — Pretekli mesec je minilo 97 let od smrti slovenskega misijonarja Indijancev, škofa dr. Irenej a Friderika Barage. Veliko je bilo o njem že pisanega, veliko objavljenega o njegovem delu in svetniškem življenju, vendar se zdi, da ga Slovenci še vedno ne poznamo dovolj.
V Torontu bomo velikemu pokojniku, slovenskemu kandi-
SUS¥EK8! ¥ BURUKfiTMU
in ¥ drugi krajih Južnega Marija
. Strokovno popravljamo vsakovrstna motorna vozila. » Proda-bop?. razne nadomestne dele, bencin, letne in zimske gume naj-dsih kakovosti, « Pri nas lahko najugodneje kupite nov avto ^ Prekosljive svetovno znane nemške znamke B.M.W. k^Cgiasitg se prj nas v	potrebi. Prepričali se boste, da Vam
mo hitro postregli in to po solidnih cenah in v domačem jeziku.
• S* Priporoča	FRANEC’S FBIft SERVICE
Soci	FRANK KRANJC, lastnik
-grant Street. Burlington, Ont.	Tel.: NE 7-2752
V torontski kanadski dnevnik Telegram redno piše zelo lepe članke pisateljica Jane Scott. Navadno so njeni članki verske vsebine. Vedno jih preberem. Pisateljici se pozna že iz člankov, da je zelo plemenitega srca in vsestransko izobražena. Zato mi je posebno pozornost zbudil njen zadnji članek, ki me je samo potrdil v tem prepričanju
0	njej. V tem članku odgovarja na neko anonimno pismo, ki ga je dobila.
Najprej ugotavlja, da ona ni ena izmed tistih, ki vržejo anonimna pisma v koš in se zanje sploh ne zmenijo. Kajti poleg bogoslovja stalno študira tudi psihologijo in grafologijo. Ona ugotavlja, da se iz vseh pisem in še prav posebno iz anonimnih pisem da spoznati človekova o-sebnost in njegova duševnost. Pisce anonimnih jHseiT določenim osebam smatra pisateljica skoraj vse za duševno bolne ali vsaj duševno izravnovešene. Ne jezi se na njihova sramotilna pisma, ampak za pisce teh pisem rnoii. Priznava, da samo molitev za take ljudi ni dovolj; potrebujejo tudi zdravniško pomoč. Kadar jih namreč duševna bolezen žene, da v razburjenju pišejo strupena pisma, tako se utegne zgoditi, da bodo lepega
1	dne v razburjenju pograbili za S puško in koga ustrelili. Pisate-! ijica pravi, da so pisci takih strupenih anonimnih pisem bolj sočutja vredni kot obsojanja. Trdi, da je prejela že veliko anonimnih pisem, a vsem je skupno to, da hočejo raniti in človeku škodovati. Pisateljica duševnost teh ljudi primerja počenim posodam, ki ne vzdrže več vode. Tako tudi duševnost teh ljudi ne vzdrži svojih sovražnih čustev v sebi in jih skuša izliti v taka žaljiva anonimna pisma. Tako se duševna bolezen pri mnogih ljudeh začne javljati v pisanju anonimnih pisem. To so glavne misli tega članka.
Ker večkrat čitam, da tudi uredniki Ameriške domovine dobivajo take anonimne dopise ali z izmišljenim imenom, in ker mi je že ta ali oni Slovenec potožil, ko je dobil kako tako anonimno pismo in ker smo jih tudi duhovniki že dobili, me je pisateljica samo potrdila o tem, o čemer sem že davno prepričan. Samo to bi še dodal, da često razodevajo duševno bolezen tudi pisma, v katerih se pisec tudi podpiše s svojim pravim imenom, a vsa vsebina pisma razodeva, da je tisti človek duševno razklan in tako razboljen, da je kljub še tako žaljivemu pisanju bolj potreben sočutja in zdravljenja kakor obsodbe. Za več primerov vem, ko so se potem pisci takih pisem znašli v umobolnici. Kdor nima časa in ne volje ukvarjati se z duševno bolnimi, naj anonimna strupena
pisma, pa tudi podpisana žaljiva pisma sproti vrže v koš in se zanje ne zmeni več. Kogar pa kot to pisateljico zanima duševnost teh ljudi in bi rad kaj doprinesel k njihovemu duševnemu zdravju, naj ta pisma hrani in jih študira pod dušeslovnim vidikom ter pri tem uporablja ista sredstva, kot jih tudi sicer uporabljamo pri bolnikih. Kogar pa mika, da bi pisal žaljiva anonimna pisma ali tudi sicer žaljiva pisma, naj se spomni, da z njegovo duševnostjo ni nekaj v redu in da mu bo več, koristilo, da gre k psihiatru po zdravilo, kakor da bo izlil svoj žolč v tako pismo. Kajti z vsakim žaljivim pismom znova dokažemo, da smo duševno bolni ali vsaj duševno zelo izravnove-šeni.
O, ta svoboda!
Največji dar, ki ga je Bog človeku dal, je svobodna volja. Ko bi nam Bog dal samo pamet, ne pa svobodne volje, bi bili tako pred Bogom kakor pred ljudmi le malo vredni. Šele po svobodni volji se lahko dvignemo ali do čimvečje bogupodobnosti, ali pa se ponižamo do živali in postanemo podobni hudobnim duhovom. Bog nam je sicer dal razne zapovedi, vendar nam je pustil svobodo, da se sami odločamo, ali jih bomo izpolnjevali ali ne. Za to človekovo svobodo se bori in mora boriti tudi Cerkev, ki je božja ustanova. In za človekovo svobodo se bori tudi vsaka zdrava, pravilno usmerjena demokracija. Zlo komunizma je poleg brezbožnega nazora predvsem v tem, da jemlje ljudem svobodo. Človek je toliko samostojna osebnost, kolikor razvije v sebi samostojno mišljenje in samostojno odločanje, še katoličani včasih težko razumemo, zakaj- ni dovoljeno posegati v človekovo svobodo, ko imamo jasen pojem o Bogu, ki je dal človeku svobodo in mu jo vedno pusti, tudi tedaj, kadar se človek odloči proti Bogu. Niti milost nam nikdar svobode ne odvzame. Zato je v bogoslovju najtežje vprašanje, kako združiti uspešno božjo milost s človekovo svobodno voljo. V tem primeru je namreč vpliv božje milosti na človeka tako močan, da se gotovo odloči za dobro, vendar se pa še vedno odloči za dobro svobodno.
Vse to imajo sedaj tudi kon-
tisti, ki vodijo Cerkev, niso vedno niti najboljši niti najbolj sposobni; izvolijo in določijo za cerkveno službo jih pač ljudje, ki se svobodno odločajo po lastnem spoznanju. Prav tako papeži, škofje in duhovniki ne dajo vedno za Cerkev in vernike najboljših navodil. Sv. Duh dopusti razne slabosti v Cerkvi. Jezus jo je pač izročil v vodstvo ljudem in jim ni hotel vzeti svobodne volje. To moramo imeti pred očmi tudi sedaj, ko bomo morali začeti izvajati nove cerkvene določbe glede cerkvenega bogoslužja. Marsikak dvom utegne nastati tudi med nami. Zakaj je bilo to včasih dobro, danes pa mora biti drugače? Zakaj ne bi papež in škofje glede nekaterih stvari v cerkvenem bogoslužju drugače odločili? Koliko ameriških in kanadskih duhovnikov je želelo moliti svoj brevir v angleškem jeziku; a do lani jim Cerkev tega ni dovolila, dasi bi bilo pomembno, da bi bila izdala to dovoljenje že davno prej. Ne smemo reči, da jo je Sv. Duh tako'vodil, da je zahtevala latinsko molitev brevirja. Sv. Duh je papežu pustil svobodo, in ta je hotel imeti latinščino. Vse nebistvene liturgične določbe so cerkvenega značaja, in Cerkev jih lahko spremeni ali odpravi, kadar se ji tako zdi prav. Vendar Sv. Duh pušča v nebistvenih stvareh tudi papežem in škofom svobodo. Ne smemo vseh papeževih, škofovih odločb in odločb ostalih cerkvenih predstojnikov pripisovati neposredno Sv. Duhu. Tako Sv. Duha samo ponižamo na stopnjo človeških odločb. In lahko smo prepričani, da se tudi cerkveni predstojniki ne odločijo vedno tako kot hoče Sv. Duh. Res pa je, da Sv.. Duh ..dopusti, da se tudi cerkveni predstojniki ne odločijo vedno najbolje, niti ne vedno prav, vendar Bog kljub temu svoj cilj doseže, da Cerkev glede razlage božjega razodetja ostane nezmotljiva in da ohrani vse tiste bistvene prvine, ki jih ji je Jezus dal, ko jo je ustanovil. Dobro je, da imamo to vedno pred očmi, ko začenjamo z obnovo cerkvenega bogoslužja. V nebistvenih stvareh se bo tudi Cerkev stalno spreminjala in dopolnjevala.
-----o------
L. Ambrožič, st.:
Kako sem dožavEjaS doma komunistično revoEudjo
dr. Puca so zaprli. Že v zgod- celi zadevi ni bil prav nič po-njih dopoldanskih urah se je zo- učen, pa vendar so ga gnjavili, pet začelo zasliševanje z naj- kot da je bil glavni krivec, različenjišim šikanami, nato pa j Kmalu po začetku revolucije, spet pogon po vasi z zahtevo, še pred mojo aretacijo po Itali-naj jim izdam skrivališča ljudi janih; ko je bila že ustanovljeni oddajne postaje. Seveda niso nič zvedeli. Bilo mi je pa na moč nerodno in sitno, ker so me vlačili po vasi ufclenjenega in v domobranski Obleki. Vedel sem,
na vaška straža v Št. Joštu, je poslal dr. Krek iz Kaira v Egiptu eno tako oddajno postajo v Slovenijo. Moj prijatelj Tone Božnar iz Polhovega gradca je
da me je skozi nekatero okno o- bil pred vojsko v službi na neki
pazoval simpatizer partizanov, se smejal in veselil ter delal raz-
ladji kot telefonist. Večkrat mi je pisal iz kakega daljnega kra-
(Nadaljevanje)
V pisarni pa se na glavo postavljeno. Nemci so tudi tam zelo oblastno nastopali, vse preobrnili in grozili. Komandant Silvo Knuplež je moral takoj na nemško komando v Ljubljano, kjer so ga obdržali v zaporu. Upali smo, da se bo kmalu vrnil ter da bo s tem zadeva končana. Vendar smo naročili, naj bo do nadaljnega vse skrito in pri miru. Naj se za enkrat nihče še ne gane iz skrivališče. — Kako umestno je bilo to naročilo, je pokazalo nasled nje jutro. V zgodnjem jutru, še v temi, so navalili Nemci in s povečanim številom vojaštva obkolili vas, se zagnali po hišah, dvigali ljudi, jih zasliševali, vršile so se preiskave, udrli so v občinsko pisarno, zopet vse premetali, močna četa je nava-cilski očetje pred očmi, ko bodo:]jia na domobransko postojanko na 4. koncilskem zasedanju dali ^in nastopala zelo surovo. V mo-določbe glede verske svobode in1 j0 sobo so ludrli po isti poti kot svobode vesti. Tudi Cerkev je | prvič. Povzpeli so se na veran-svobodna, dasi jo vodi Sveti Duh do, odprli s silo okno in že so in jo podpira, da se v verskih im'bili ob postelji, moralnih naukih ne zmoti. Go-j Po temeljiti preiskavi v mali tovo pa ni prav, če pri učenju;sobi, ki jo je bilo kmalu konec, in vodstvu Cerkve vse pripisu-1 so me vklenili in moral sem z jemo Sv. Duhu. S. Duh tudi pa-j njimi najprej v občinsko pisar-pežem, škofom, duhovnikom in;na na zaslišanje pred nemške vernikom pusti svobodo. Celo; častnike, nato pa zopet v isti za-tako daleč gre, da dopusti, da por kot'prvič. Tudi zdravnika
ne zaključke na moj račun. Ko ja, kjer je ladja obstajala. Med
drugim mi je pisal tudi iz Islandije in Halifaksa. Takrat se mi še sanjalo ni, da bom kdaj potoval in to še s celo družino skozi Halifaks. Takrat se mi je to zdelo tako daleč, kot danes na Luno. In ta Tone Božnar se je sestal z dr. Krekom in sta se dogovorila, da bo šel on z letalom, spremljal oddajno postajo in se spustil nekje nad št. Joštom s padalom na zemljo. Z njim vred pa tudi oddajna postaja. Ko se je spustil na zemljo, je nanesel slučaj, da ga je prvi dobil njegov bratranec, ki je bil član vaške straže v št. Joštu. Od tega smo si takrat mnogo obetali. Nismo pa poznali zunanjega položaja. Tega Božnarja so potem pod Turjakom partizani zajeli in ker jim ni hotel izdati ključa šifer, so ga ustrelili. Ona, na Dobrovi, je bila neka druga oddajna postaja, ne ta.
Po tem mučnem nemškem razburjenju, ki nam je za nekaj dni ustavilo naše tekoče zadeve, smo se ponovno vrgli v delo, ki je bilo v glavnem patruliranje po okolici in pažnja na terence, ki so tako zvesto vršili svoje delo in prenašali pošto v gozdove partizanom. Te je bilo treba stalno zasledovati in opazovati ter jim zlonamerno delo preprečiti.
(Dqlje sledi)
--------o--------
so obupali, da bi kaj stisnili iz mene, so me zopet odgnali nazaj v zapor. Zunaj po vasi in o-koliških hišah so pa delali celi dan preiskave in ljudi zasliševali. Vendar pa zaprli niso nikogar drugega, kot naju z zdravnikom in komandanta domobrancev. V občinski pisarni in zlasti v domobranski postojanki nad domobranci so pokazali vso svojo surovost in oholost.
Ker niso dobili najmanjše reči od oddajne postaje in nobenega sumljivega človeka, radi česar je bila ta dvakratna obkolitev Dobrove, so se zvečer začeli odpravljati nazaj v Ljubljano. Ob desetih zvečer že ni bilo čuti nobenega Nemca več na Dobrovi.
Mene so tisto popolde še kaki dve uri zasliševali in mi grozili, potem pa mi razklenili roki in me pognali nazaj v zapor. Kmalu potem so odšli iz Riše. Nalahno sem poskusil pri vratih in — bila so odprta. Nisem se upal ven, dokler sem čutil kakega Nemca na cesti. Tako so me prestrašili. Zasliševanje pred Nemci je nekaj groznega. Zato sem se upal iz zapora šele, ko' sem bil prepričan, da ni nobenega Nemca več na cesti. To je bilo enkrat po deseti uri šele, ko sem jo mahnil proti župnišču k domobrancem. O, kakšen nered in preplah je bil tam. V pisarni zopet vse razmetano in razni papirji so ležali po tleh. Mnogo tudi raztrganega, šele, ko se je enkrat ponoči vrnil komandant, smo prišli do popolne sape. Vsi, tudi tisti, ki so vedeli za vso odpravo, so se dobro držali in niti najmanjše reči izdali. Gorje Dobrovi tistikrat, če bi le malo dobili ali zvedeli Nemci! Gotovo bi bila Dobrova porušena in ne ostal bi kamen na kamnu.
Zdaj je pa bila naša prva skrb, kako odpraviti nevarnost na pameten in čimbolj skrit način proč iz Dobrove. Po brzih selih je bilo dogovorjeno in sklenjeno z domobranci v Št. Joštu, da se bo vsa reč premaknila ponoči čez Polhov gradeč v Št. Jošt. In tako se je tudi zgodilo. Zbrani so bili najbolj trdni in zanesljivi fantje in ti so sprejeli stvar v roke v sporazumu s četniki ter vso zadevo zelo srečno izvedli.
Ta oddajna postaja je bila ilegalna, skrivna, ki so z njo oddajali v inozemstvo našim ljudem poročila o dogajanju v domovini. Tako o trpljenju naroda, strasteh in grdobijah okupatorja, kakor o bratomornem komunističnem ropanju, klanju in požigih. Koliko je bilo uspeha s tem oddajanjem, koliko je prišlo v prave roke, pa ne vem. Vsekakor je bila ta zadeva zelo težavna in nevarna. Ako bi jo okupator, eden ali drugi, dobil, bi bila gotovo vsa okolica ena sama žrtev. Vsa tista okolica, kjer bi se oddajna postaja nahajala tisti čas, če bi jo našel o-kupator, bi bila požgana, ljudje pa postreljeni, nekateri pa morda odpeljani v taborišča, iz katerih je bil tudi le redek povratek. Zato je bilo treba s to rečjo vedno delati z veliko pametjo in previdnostjo. S pametjo tudi zato, ker je imel okupator povsod posebne naprave, s katerih je dobival znake, da se nekje v bližini nahaja oddajna postaja. Tako smo bili prepričani, da so mogli Nemci le na ta način zaslediti, da se je nahajala takrat ta naprava na Dobrovi. Če bi bila izdaja, bi bil potek preiskave gotovo drugačen in tudi druge aretacije bi bile. Ker prav gotovo je, da zdravnik dr. Puc o'
Najslavnejša jablana
RICHMOND, Va. — Tu trdijo, da je najslavnejša jablana na svetu tista, pod katero je gen. Robert E. Lee položil svoje in svoje armade orožje 9. aprila 1865 pred gen. Granta pri Appo-matoxu.
Kaj pa jablana v raju, s katere je Eva utrgala usodno jabolko in ga dala Adamu!
CLEVELAND, O,
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo za župnišče, nobeno težko čiščenje ali pranja. Kličite HE 1-6216.
— (25)
Delo za žensko
Iščemo žensko za hišno delo en dan v tednu. Kličite 221-9818.	(22)
Moški dobijo delo
Short Order Cook
Man wanted to work nights, Friday and Saturday.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
MALI OGLAS!
V najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico zgoraj, svoj furnez, odraslim. Kličite EX 1-5553.	—(22)
Stanovanje oddajo
V bližini E. 77 St. in Superior Avenue oddajo 5 sob s kopalnico v pritličju za $65 mesečno. Kličite po 4. pop. tel. 732-8738.	(22)
M PATRICK A. SHEEHAN:
( NODLAG
w
_______________


IV. poglavje.
ASTREJA IN NJENO SVETIŠČE.
Nad mestom Corkom je ležala zvečer dne 21. oktobra leta 1829. tema, globoka, grobna tema, kakor ob podzemski reki Flegetonu. To ni bilo samo mračno, solzavo nebo, ki je oznanjalo deževne, temne dneve bližajočega se novembra, temveč je pokrivala mesto neka težka senca, kakor da se pripravlja sredi njega velik dogodek ali kakor da se vitli strašno grozodejstvo. In v resnici je bilo tako. V mračnem sodnijskem poslopju, slabo razsvetljenem od lojnatih sveč v svečnikih in zatohlem od sopare in vroče sape več sto ljudi, razkazuje državni pravdnik vso moč svoje zgovornosti, da zadosti svo-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
jim gospodarjem, večjemu delu svojih poslušalcev ter svoji pravni vesti in da vrže v žrelo smrti prvo skupino žrtev, one štiri nesrečne obtožence, ki obupano strmijo predse z obtožne klopi za železno mrežo. Jasni, odmerjeni, določni, izraziti glas tega moža je bil edini zvok, ki si ga mogel slišati v tej sobi smrti. Raste! je in padal v zvočnih valovih, da se je obtožencerr zdel kakor glas zvona, ki zvoni ob njihovi usmrtitvi. V njem je bil neki zmagoslavni ton, ki je razločno govoril: “Smrt vam, obtoženci moji, zakaj vaša telesa so meni stopnice do višjega sodišča!’ V njegovih drhtečih tonih je zvenela strašna gotovost uspeha. Nič premora, nič obotavljanja, nič trepetanja — le globoki glas mrliškega zvona, ki je oznanjal neizbežno uro.
Tisti, ki so slišali ta glas, so dejali:	“Ne izplača se
spravljati to zadevo še pred porotnike. Saj je le izguba časa! Ti možje so že obsoje-
ELK GROVE BY OWNER Beautifully landscaped, 3 bedroom Ranch. Att. garage, auto, door, living areas air-cond., crptd., draped. Newly decorated inside & out. Extras. Under $20,000. 437-0114.	(23)
RIVERSIDE — 2 STORY BRICK GEORGIAN. — 5 Lge. rms., tiled kit. & bath, Nat. firepl., 7 closets, 2 car brick gar., side dr. Stairless steel storms. Lge. lot. Ideal loc. to Railway. Immed. poss. Upper 20’s. By appt. FA 3-5834.	(23)
BY OWNER. 1 Story Brick Building. — 3 Stores with living quarters in rear of each. All rented. With, leases — $250 MO. income. Gas space heated by tenants. — Only $24,000. — 5912 W. Addison. — Call 286-5741.	(23)
INCOME PROPERTY 2 Story, Brick Siding. Ideal loca-
ni.”
Kaj pa je bilo pravzaprav? Stara, stara zgodba, ki nam je tako dobro znana na Irskem, zgodba o krivici in maščevanju, o grozovitosti in ropu ter o sovraštvu in povračilu, ki je sledilo. Ljudje nočejo spoznati, da krivica rodi krivico. Državniki, pravniki, modro-slovci, nacionalni ekonomi ugibajo v parlamentarnih govorih in učenih knjigah večno uganko: Kaj je slalve, malopridno dete ali njegova brezsrčna mati?
CHICAGO, ILL
tion.. Full basement. — Full price $15,500. — Call evenings. EUclId 3-6598.	(24)
HOUSEHOLD HELP
MALE HELP
JOURNEYMAN
PACKAGING
MACHINISTS
NEEDED AT ONCE
Must be experienced journeyman with strong background. These are permanent positions with nationally known food manufacturer. These positions offers excellent growth opportunity. Attractive company benefit program. Profit sharing. Top wages to top qualified men. Please apply in person, or send resume to
EMPLOYMENT SUPERVISOR (All Replies Held in Confidence)
THE QUAKER OATS COMPANY
CEDAR RAPIDS, IOWA
An Equal Opportunity Employer
(26)
•	WELDERS
•	SPRAY PAINTERS
•	STOCK MEN
Days. Overtime. Many benefits. — Apply 923 W. Lake St. MO 6-1141.
(23)
HOUSEWORK — General Experienced. Some laundry & cook dinner only. Noon — 8. Thursday off. Go. Near North. 337-3494.	(23)
MATURE WOMAN FOR CHILD CARE And Light Housekeeping. — Girls 3 and 4. Live in. Own room, bath and TV. Air-cond. Recent references. Top salary. Other help. ID 2-3107.	(23)
MOTHER’S HELPER Intelligent, pleasant.
Room, board. $100 month.
MO 5-1416.
(24)
WOMAN ON SOCIAL SECURITY Live in. To be companion and help to elderly lady. Five days. Comfortable home. Northwest side. Call after 6 p.m. SP 2-5824.	(24)
HELP WANTED — FEMALE
STENO
GENERAL OFFICE Permanent position. 2 girl office. Age open. Varied duties. Gd. shorthand & IBM typing skill. Group insurance. Air-cond. Phone for an appt. MO 6-0170.
MALE HELP
LAYOUT MEN AND FITTERS
For Steel Fabrication
CHOICE OF DAY AND AFTERNOON SHIFTS TOP WAGES TO TOP MEN
Apply
Hydromation Engineering Co.
39201 Amrhein Road, Livonia, Michigan
(Detroit Suburb)
(24)
Ta uganka je rešena v vsaki grški drami, toda mi je še nismo ugenili. Kako lahek je prehod, kako naglo in tesno sta združena vzrok in posledica.
Bil je čas “Belih mož”. Mi, ki samo vemo, da smo slišali svoje očete o tem pripovedovati, se le medlo, nejasno spominjamo onega strašnega časa — opolnoči nenadoma gromovito topotanje konjskih kopit, bliskovito hiteči jezdeci z belimi srajcami preko obleke, ki nepričakovano obstanejo pred. kako obsojeno hišo, strašni pozivi na speče, bliskanje in streli pištol, naglo povelje, da se vrste strnejo, in zopet koraki in topot strahotnih jezdecev, ki odbite dalje v noč po svojem strašnem poklicu. Ko se je svital dan, je tuintam mirno slonel kak kmet ali delavec ob svoji motiki ter nedolžno in začudeno strmel v vojake, ki so rožljali mimo njega. Pravijo, da so bili ti zločini grozni; ljudstvo jih je s strahom irt trepetom podpiralo in jih je vendar izkušalo opravičiti. Poročilo se glasi, da je ljudi krutost, s katero so ravnali z njimi, prignala do blaznosti. Angleški kralj je bil prišel in občutljivo ljudstvo se je v nav-du eni vdanosti in upanju vrglo pri Kingstown do pasu v morje, da objame njegove noge. Angleški kralj je odšel in je prisegel slovesno prisego, da se rajši odpove kroni in prestolu, kot da osvobodi to ljudstvo. V vsakem kmetskem dvorišču je imel praviti davkar, ki je izterjaval od ljudstva desetino za tujo in sovražno anglikansko duhovščino. V deželi je vladalo obsedno stanje; čete vojakov in orožnikov, ki so hodile okrog, so brez preiskave obešale ljudi ob potih. Tu, v tej župniji, kažejo mesto, kjer je neka uboga žena skrila zasledovanega upornika med čredo ovac, tu drevo, na katerem so vojaki obesili nekega nedolžnega človeka, in tu — še vedno kažejo na ta prostor šepe-taje —• je grob nekega ovaduha. Zelo stari ljudje govore na smrtni postelji o tej dobi kot “hudih časih”. Stvar nepristranskega zgodovinarja je, da enako razdeli krivdo med bogate stanove in upornike, med veleposestnike ter izterjevalce desetine in ‘ Bele može” ; med orožnike, ki so pod varstvom zakona morili in pobijali nedolžne ljudi, in med preganjane, ki so se vkljub zakonu strašno, grozno maščevali. Med tema dvema strankama je bilo nedolžno, zako-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN With BLDG. FOR SALE. Good est. business. Living quarters, hall, meeting rms. Priced for immediate sale by owner. LU 1-6143.
(23)
TAVERN AND LIQUOR STORE COMB. Good going business. Exc. location. Owner will sacrifice for quick sale. 1433 W. Chicago. — HA 1-8927.	(25)
WANTED TO RENT
WANTED. 6 to 8 rm. House. 4 bedrms. North or N. W. Side. Close to transp. and schools. PH. 342-3226.
(23)
MOBILE HOMES FOR SALE
nom pokorno, mirno ljudstvo, njega ni mogoče streljati, da1 ki je bilo žrtva obojih. To so bi ne zasledoval svojih sov-
bili spoštovani, premožni najemniki, ki so izkušali krivico
ražnikov, in skoro v vsakem slučaju je ujel katerega iz
molče prenašati in ki so se med napadalcev in ga hitro nad njimi, kakor v slučaju, jspravil s sveta. Nekoč so ustre-katerega hočemo omeniti, ena-!lili konja pod njim. On skoči, ko maščevali veleposestniki in j se vrže preko plota, in ko še ‘Beli možje”.	{enkrat ustreie nanj, ustreli
če pridete kdaj v Doneraile in vas popelje pot od vzhoda
tudi on, zadene enega napadalca, drugega zasleduje, ga
proti zahodu, boste prisili mi-! Porabi in sam uklene ter ga
mo bele hiše na levi strani ceste, vprav onstran starega pokopališča Temple-Ruadhan in prav nad starim gradom Ballinamona.
Tu j e hodil v šolo slavni Edmund Burke, ko je še stanoval pri svojih sorodnikih v Castletownrocheu; prav tu je živel kesneje, v času, o kate-
da takoj obesiti v ječi v Cor-ku. Malo kesneje so' streljali ob mostu pri Ballinamoni v voz nekega dr. Norcotta ter njegovega služabnika in voznika nevarno ranili. Njegov voz so bili zamenjali z vozom nepriljubljenega veleposestnika, admirala Evansa of Old-town. Očividno je bilo v župniji Doneraile nekaj narobe.
rem pišemo, veleposestnik in uradnik George Bond Lowe, j Saj to ne gre, da bi gospoda O njem vemo malo, razen da!v devetnajstem stoletju ne mo-so ga kmetje v okolici smrtno feda iti kam na obed, ne da bi
sovražili in mu večkrat stregli po življenju. Ljudstvu je ostal v spominu kot samovoljen razuzdanec in zloglasen samosil-nik, gospodi pa kot odločen, neustrašen uradnik. Tako se piše zgodovina in zato je in bo precej dvomljiva, malovredna umetnost. Welfu morete komaj verjeti, kadar govori o Ghibellinu, in gotovo ne pritrdite Biancom, kadar govore o Nerih. Toda o neu-strašenosti George Bond Lowea ni nobenega dvoma. Na

TJ 8 U* 6 S P 0 K
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
John Udovich
ki je umrl 2. februarja 1963. leta.
Dve leti minilo je že, odkar si nas zapustil Ti, ko se spominjamo na Te,1 vse solzne naše so oči!
Blag spomin na Tebe, dragi, bo živel v nas do konca dni. Pri Bogu Tvoja blaga, duša biva in prosi za nas milosti.
Žalujoči:
SOPROGA, SIN in OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, O., 2. februarja 1965.
dobila potem za večerjo kro-gelj in svinca iz starih pušek! Nekaj se mora in odločno sto-
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Louis Hrovat
ki je preminul 2. februarja 1963,
V gomili tihi pokojno zdaj spiš, sonce zdaj zimsko na grob Ti sije, A v duhu pa vedno med nami živiš.
Tvoji žalujoči:
MARY, soproga;
MRS. MARY RUDOLPH in ELSIE, hčeri;
JOE RUDOLPH, zet; BONNIE, DEBBIE in CINDY, vnukinje:	JOE, vnuk.
Cleveland, O., 2. februarja 1965.
1956 PEERLESS 8x30.
1 OWNER. Exc. condition. Completely furnished. Located on desirable lot. Reasonable price. Immed. possession. 639-4384.	(23)
POTAPLJAŠKA TOVARIŠA — Jacques Boissy iz Monaka si je zgradil malo podmornico za raziskavanje morskega dna. V njej je dovolj prostora tudi za njegovega psa. Večkrat se podasta skupno na raizskavanja morskih globin. Na sliki ju vidimo, ko vsak iz svojega konca gledata iz “podmornice”.
riti. Toda kako? Mi vendar ne moremo hoditi okrog v oklepih ali s četo posebnih stražnikov za vozom. Treba je poiskati kakega uspešnejšega sredstva, končnega in odločujočega, toda predvsem zakonitega. Mi smo predstavniki zakona in reda in naša dejanja morajo nositi pečat popolnoma zakonitega ravnanja. Ali bi ne bilo morda bolje prepustiti odgovornost Astreji, boginji pravičnosti? Ona ima tehtnico in meč. Naj ona tehta in sodi! Toda nad kom? Pri teh okrinkanih, belooblečenih morilcih je naša pazljivost zastonj. Ponoči jih ne moremo videti. Nekdo mora označiti žrtve, in potem —?
Ta “nekdo” se ne pogreša dolgo na Irskem in tudi v tem slučaju se je hitro prikazal. Neki Patrick Daly, njegov ne-
čak Own in še nekateri drugi so popolnoma pripravljeni priseči (za plačilo), da obstoji hudobna zarota, katere dalj-nji namen je, iztrebiti vse veleposestnike, ki jih j e bil Cromwell poslal v deželo, bližnji in nujni cilj pa, spraviti s poti tri označene može — admirala Evansa, George Bond Lowea in Michael Crea-gha. In koliko jih more biti udeleženih pri tej zaroti ? Nič manj kot enaindvajset, katerih glava je neki Leary, starec kakih sedemdeset let in doz-daj na najboljšem glasu.
(Dalje prihodnjič)
--------o-------
Kažipot
ST. LOUIS, Mo. — Otroški vrtci v tem mesu so postali leta 1872 del šolskega sistema. To je bil prvi primer v deželi, ki so mu sledili drugi.
COSMOS PARCELS EXPRESS BGRPORATNtt
Fo dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franke železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
CMOS PARCELS EXPRESS CORPORATWR
45 West 15th Street
Tel.: Cl 5-7711
NEW YORK, N. Y. 10036
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALM SISTEM	A MB ULAN ČN A POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street
KEnmore 1-9411

70 - LET - 70
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA

s
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od j 6. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi le in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
i

6E SE SELITE
izpolnite ta odrezek m ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave	Cleveland 3. Ohio
Moj stari naslov: ........................
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO
J