31. Stnilka.
V LiubljHi, i petek, 7. februarja 1913.
MVI. Idi.
I
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto ••••••• K 24 —
pol leU m 12 —
će ti t leta    •••••« 9 6-—
na mesec   •••••• _  2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto .•••„.. K 22 —
pol leta . , . # . . . . n-~
četrt leta. . 5*50
na mesec   ...... . 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, rjrednižtvot KnaHova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon ftt. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedeljo ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po tO vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev. ————
Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna11 telefon it 85.
4Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......
pol leta .«•••••
četrt leta   • •••••
na mesec ......
K 25*-. 13'-. 650 . 2-30
za Nemčijo: celo leto K 30*-»
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto ..... K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), KnaHova ulica it 5, telefon št 85«
Boj za visoko šolo.
Dunaj, 6. februarja.
V proračunskem odseku se je po daljšem odmoru zopet pričela deba-tn o italijanski fakulti. Italijanska visokošolska zadeva je postala tekom časa parlamentarni unikum. kateremu na svetu ni para. Načelnega nasprotnika italijanska fakulta nima, vsi, vlada in stranke priznavajo upravičenost želje po lastni narodni visoki šoli, praktično pa se kopičijo pred njo vedno nove ovire in čim se zdi, da je predloga že na vrhuncu, tik pred parlamentarno definitivno rešitvijo, pa se odpre kako parlamentarno brezno in izpred vrat zbornične sejnice strmoglavi predloga zopet globoko v subkomite ... In principijalni« prijatelji italijanske zahteve, se z Lahi vred ogorčajo, v lada in stranke se z očividno ostentativnostjo trudijo pobrati težko breme z dna subkomiteja ter je dvigniti zopet v višave proračunskega odseka, oziroma plenuma. Pa komaj je predloga zopet tam, se skrijejo principi in praksa vrši svoje nevarno delo. Tudi zadnja faza cele zadeve nam nudi staro sliko: po generalni debati v budgctnem odseku je bila predloga ladi nesoglasij glede ^edeža fakulte ponovno izročena podedseku, ta se je odločil za Trst in o njegovem noročilu se je pričelo danes razpravljati. Seveda v okolno-stih, ki ne obetajo Italijanom ničesar dobrega. 2c takoj v začetku so sta-v;!i poslanci Vrstovšek, Oostinčar in Frler vrsto zavlačevalnih predlogov, ki so bili sicer odklonjeni. Zato pa le posl. Trler takoj pričel z ob-strukcijonističnim govorom ... 5 sklepom subkomiteja. da naj bo sere; bodoče italijanske fakulte Trst pa se ie spremenilo zopet stališče vlade. Poročilo o izjavi zastopnika naučnega ministra sekc šefa C\vik-Hnsk r ob uri Še ni izšlo, ven-
dar j•:- znano, da se vlada Trstu kot sedežu italijanske fakultete protivi. Obstrukciia in vlada delujeta torej zopet enkrat paralelno in zlasti slovenski poslanci pobirajo tudi takrat koštani iz žerjavice za — gospode ministre.
Nimamo   nikakega   vzroka se zavzemati za italijansko fakulto. Ita-•' ^ si svoje nesreče sami krivi, momoSko   visoko   šolo so si dali od
LISTEK.
Skrivnost hiše št. lil.
Roman.
Angleški spisal J. Storer Clousten.
(Dalje.)
Kakor je pri možu take nadarje-notsi pač naravno, je Dado di Fresco tudi v svojem zasebnem življenju presta! že različne dramatične epizode. Sedanja signora di Fresco je bila že tretja dama, ki je zavzemala to zavidama vredno mesto, povrh pa
or Dado tudi pri drugih življenjskih prilikah ni ostajal samo gledalec. Zlasti ga je mikalo, da stori v življenju, kar so delali na odru tisti •ki, ki jih je on predstavljal.
Nekega večera je čital poročilo o tragediji v hiši svojega soseda. Vso noč ni mogel zatisniti očesa. Ze na vse zgodaj je šel na vrt in poskušal pogledati v sosedovo hišo; končno si ie prinesel klop in zijal na sosedni vrt.
Popoldne se ni mogel več premagovati. Šel je k Molyneuxovi hiši, pozvonil in povedal, da želi govoriti s policijskim  nadzornikom Bravem.
»Gospod nadzornik,« je rekel ponosno, > prišel sem vam pomagat, da bo umorjena gospa prej maščevana.«
Nemcev razbiti in svoje novo učili-šče pričakujejo od istih Nemcev s katerimi so zvezani v skupnem boju zlasti proti nam Jugoslovanom. S to koalicijo si hočejo izbojevati fakulto v mestu, katerega italijanski značaj je že davno prazna bajka. To vse so za nas dovoljni vzroki, da se protivimo tržaški italijanski takuiti. Toda zdi se nam, da delamo to na način, ki ni simpatičen, ki se zdi javnosti malo utemeljen in malo kulturen. Nahajamo se v neprijetnem položaju, da smo glede naše taktike v zadevi italijanske fakulte med slovanskimi strankami izolirani, da moramo vleči voz obstrukcije skupno z gospodi a la Erler in Malik in po cesti, katera vodi nreko vladnih livad. In niti sami si nismo edini, kajti cela skuoina jugoslovanske delegacije — dalmatinski poslanci — to nasprot-stvo proti italijanski fakulti snloh obsoja, drugi se zopet ne strinjajo z obstrukcijonistično taktiko in zlasti tudi ne s prezirljivim, frivolnim nr.-Činom te taktike. Nočemo se nrička-ti o kvalifikaciji poslancev dr. Ver-stovška in GostinČaria. menimo na, da ima tudi slovensko-brvaški klub Člane, ki bi bili uglednejši zastopniki jugoslovanskega stališča v visokošolskem vprašanju.
Dejstvo je, da nam dosedanja taktika napram italijanski fakulti ni pridobila nikjer simpatij za lastne visoknšgjske, zahteve. Vzroka ni treba dol^o Iskati. Faktičen program Jugoslovanske delecacije ie tozadevno v bistvi neerativen: kar pa ie na rnem pozitivnega, to je tako neiasno in megleno, da lahko v parlamentu vsak hip čnieš tudi od slovanske strani vprašanje: kai pravzaprav hočejo ti STovenci? In ker slovanske stranke nagega stališča ne razumejo, postopajo v popolnem nasnrotju z nami in Čehi. Poljaki, Rusini se zavzemajo za italijansko fakulto v Trstu. Argument, da ne moremo prinu-stiti italiianske visoke šole dokler nimamo svoje, je preveč intransin-crenten, da bi mogel obveliati na parlamentarnih tleh. kier se da računati edino-le z realnimi Činfenicami in kompromisnimi dejstvi. V današnjih razmerah moramo sami odkrto pri-znati, da ie slovenska univerza ideal, ki se ne da Čez noč uresničiti. Iskati moramo trrei realni minimalni program, za katerega bi se na eni strani enotno zavzele vse jugoslovanske stranke,  ki bi nac^i razumevanje in
podporo pri ostalih slovanskih strankah in ki bi na drugi strani dajal možnost skorajšne izveditve. V tem programu bi se morala rešiti predvsem nekatera principijalna vprašanja: vztrajamo li Slovenci še pri zahtevi po lastni visoki šoli, ali ne smatramo morda, da je v interesu skupne jugoslovanske misli praktič-neiše in boljše, ako razširimo svojo zahtevo tako, da se potegujemo za jugoslovansko visoko učilišče, kjer bi slovenščina in srbohrvaščina pro-miscue vršili nalogo kulturnih posre-dovateljev? To vprašanje nikakor ni novo, toda principijalno, progra-matično, je vendar Še nerešeno. In posito, da se odločimo za jugoslovansko visoko šolo, smatramo li za potrebno, da se ustanovi, ozir. pripravi nova ali pa naj se pravice že obstoječe (zagrebške) razširijo tako, da bo odgovarjalo našim zahtevam (učni jezik, reciprociteta)? Vsekakor ima malo smisla komplicirati naše vseuČiliške težnje tako, da zahtevamo v isti sapi reciprociteto zagrebške univerze in ustanovitev posebne avstrijske slovenske visoke šole, akoravno priznavamo, da je tudi za slučaj, da bi se ustanovila slovenska univerza, ozii. avstrijska jugoslovanska visoka šola, reciprociteta zagrebške že z ozirom na potrebno znanstveno tekmovanje nujno potrebna. Toda za parlamentarno taktiko nomenja istočasno proglašanje obeh zahtev gotovo otežkočanje našega noložaia.
Odgovor na vprašanje ali novo jugoslovanske učilišče ali ne je že zvezan z docela konkretno zadevo italijanske fakulte v Trstu. Ali se naj za vsako ceno protivimo italijanski visoki šoli v Trstu, ali naj jo marveč koncedirpmo nod pogojem, da mora biti utrakvisfična, ozir. da mora poleg nje biti ustanovljena v našem jadranskem emnoriju tudi jugoslovanska. In kedaj? Istočasno z laško nli nozneje. morda samo istočasno zasidrana na način, kakor se pripravka rusinska?
Ne moremo sebi lagati. Dejstvo je, da smo za svojo tudi širšo jugoslovansko in ne le samoslovensko visoko šolo še malo pripravljeni. Zlasti nam manjka učnih moči. Pri tej konstataciji se nočemo spuščati v utemeljene rekriminacije, s katerimi bi se dalo dokazati, da sedanja veČina jugoslovanske delegacije sploh ne želi uresničenja naših teženj.
Policijski nadzornik ga je ogledal od nog do glave, potem pa rekel:
»Pejjite se s podzemsko železnico do ulice Westminster Bridge in tam vprašajte, kje gre pot naprej.«
»Vprašam naj?<^ je ponavljal umetnik. »In za katero pot?-
»Za pot v Bedlam, v norišnico,« je hladno odgovoril policijski nadzornik in signoru di Fresco obenem pokazal, da je njiju pogovor končan.
Tenorjev ponos je bil sicer hudo užaljen, njegove vneme za dobro stvar pa to ni zmanjšalo. Storil je junaški sklep, da prehiti brutalnega policijskega nadzornika in spravi sam vso zadevo na dan.
»Jaz jih bom naučil, te detektive,^ je ponavljal neprestano.
Ni mu bilo všeč, da se je James Buffington pojavil na prizorišče, kajti na »Evening Tribuno« je bil hud, ker ga je v svoji zadnji kritiki štela med prve umetnike vseh Časov in narodov; od tedaj ta list zanj ni več eksistiral.
Toliko bolj pa je podžgala njegovo vnemo vest, da se je v hiši št. 47 naselil Feliks Chapel. Sklenil je, da bo ž njim skupno deloval, saj je bil Chapel umetnik kakor on in torej mislil in čuvstvoval kakor on. Najprej je hotel svojega bodočega zaveznika preštudirati. To pa ni bilo lahko, zakaj gospod Chapel je bil menda zelo plah in sam svoj človek, ker ga sploh ni bilo nikdar videti. Signor di Fresco je potrati! mnogo ur s tem, da je gledal na sosedni vrt.
a ie videl Chapela kvečjemu par sekund. Končno ga je nekega popoldne, ko je hudo deževalo, videl na vrtu. Chapel je nanj napravil jako ugoden vtisk, samo to se je tenoristu čudno zdelo, da se je gospod Chapel pogo-stoma odkril in se — praskal po glavi.
Naslednjega dne je signor di Fresco zapazil, da je Buffington s svojim kovčegom odpotoval. Zdaj je bil čas, se s Chapelom osebno seznaniti. Pevec je šel na vrt, se tam sprehajal in prepeval svojo najlepšo arijo — kar je v sosednem vrtu slišal šum, kakor bi kdo zemljo prekopava!.
Zlezel je na klop, pogledal čez ograjo in — kaj je videl. Sam Molv-neux je bil na sosednem vrtu in je kopal jamo. Signor bi bil skoro od strahu padel s klopi; srce mu je bilo. kakor veliko kladivo, pred očmi se mu je bliskalo — Molyneux pa je ravnodušno kopal jamo. Tedaj je pri sosedni hiši zazvonilo; Moiyneux se je prestrašil; prisluškoval je pol tre-notka, potem je vrgel lopato iz rok in je zbežal v hišo. Sele zdaj je prišel signor di Fresco k zavesti* skočil je s klopi in hitel v svoj dom.
»Senzacija bo to, velika senzacija,« je vzkliknil, ko ie bil svoji mladi ženi v naglici razložil, kar je videl. »To je življenje, to je pravo, živo živlicnje!«
»Kaj pa hočeš storiti?« ga je vprašala niegova preplašena signora. »Ali pošlješ-po policijo?« .
Iz dejstva, da za ustanovitev visoke šole še nismo dovolj pripravljeni pa sledi potreba, da posveti jugoslovanska delegacija več pažnje pripravljalnemu delu in da v tem ozi-ru izdela program, za katerega bi si pridobila podporo slovanskih strank, s katerim pa bi tudi lažje nastopila pot realne politike v parlamentuHn napram vladi.
Kakor stoje stvari danes, izgleda cela »visokošolska« taktika jugoslovanske delegacije deloma kot frivolno igranje s kulturnimi zahtevami drugega naroda, deloma kot direktna podpora vlade, katera je naravno nasprotnica vsake nenemške visoke šole in tudi italijanske, akoravno govorijo ministri drugače. Pobijati zahteve drugega z zgolj negativnim programom pa se pravi najbolj oškodovati svoje lastne enake težnje.
Umazano perilo ogrskega ministrskega predsednika Lnkacsa.
Dne 17. t. m. se začne v Budimpešti interesanten proces. Ministrski predsednik Lukacs je vložil tožbo proti bivšemu državnemu tajniku in podpredsedniku Kossuthove stranke, poslancu Zoltanu Deszvju, ker ga je ta označil za najvišjega panamista na Ogrskem in za nepoštenjaka, ker je z državnim denarjem izvršil volitve v prospeh narodne delovne stranke. Deszv je prečital svoj materijal, s katerim se bo pred sodiščem zagovarjal, pred izvrševalnim odborom madžarske opozicije, v katerem so Kossuth, Justh, grof Apponvi, grof M. Karolvi in grof Andrassv. Obrambni material obtožencev se deli na pet glavnih delov. V prvem delu trdi Deszv, da je Lukacs leta 1910. sklenil pogodbo z neko banko glede dobavhania soli, na podlagi katere bi morala banka državni blagajni izplačati tri milijone kron, vendar pa ta denar ni bi? izplačan državni blagajni, temveč volilnemu odboru narodne delovne stranke. Nadalje trdi Deszv, da je ista banka leta 1912. dobila v neki drugi zadevi vsled intervencije Lukacseve, ki je bil tedaj finančni minister, od države na neupravičen način odškodnino v znesku 1 milijona kron in da je polovico
tega zneska tudi dala prej imenovanemu volilnemu odboru. Ta banka je z državo sklenila pogodbo v svrho podpiranja domače industrije. Državni industrijski svet je bil proti obnovitvi te pogodbe, toda Lukacs jo je navzlic temu leta 1910 obnovil, toda pod pogojem, da banka izplača že večkrat omenjenemu odboru 150.000 kron. V drugem delu trdi Deszv, da je Kazar, višji uradnik pri ministrskem predsedništvu, na predlog državnega tajnika Jesenskega poslal po poštnih nakaznicah velikim županom denar v volilne svrhe. V tem delu svojega obrambnega spisa trdi Deszv, da je Lukacs leta 1910. ukazal zasledovati gotovo časopisje. V četrtem delu trdi Deszv, da je Lukacs kupil v Galatni za 200 kron dve stav-bišči, na katerih je imel dve hiši, in da je potem vse to prodal erarju za 12.176 in za 90.000 kron. Ena teh dveh hiš pa je bila navadna razvalina, v kateri že več let ni nihče stanoval. V petem delu trdi Deszv, da se je Lukacs dal še le 9. marca 1911 izbrisati kakor predsednik razredne loterije, čeprav je bil že leta 1910. minister. So pač lepe razmere med Madžari, toda navzlic temu se me-rodajni krogi ne ganejo, da bi vsaj nekoliko postrigli peroti korumpiranim mažarskim oligarhom.
Vojna na Balkanu.
Pred razpadom.
Ni več moči, ki bi mogla obvarovati Turčijo pred popolnim razpadom. Tako popolnoma brez moči je turška vlada, da za Turčijo ne preostaja ničesar drugega, kakor da se velesile sporazumijo zaradi smrtnega sunka staremu, trohlelemu velikanu. Velika tragedija in v historičnem razvoju dogodkov b**ez primere, vendar pa potrebno, da se ohrani med velesilami vsaj kolikor toliko mir. Pogajanja se bodo seveda zelo zavlekla, ker je znano, kako nezaupne so velesile druga proti drugi. Mnogo nevarnosti se skriva v teh pogajanjih in nI Lkfiučeno, da pride končno vendar do svetovne, oziroma evropske vjoj-ne, ki se jo trudijo preprečiti za sedaj veleposlaniki v Londonu.
Turčija je imela dosti časa. da se je pripravila na ta drugi odločilni del vojne za svoj obstoj in vendar doživlja poraz za porazom.    Njih vojske
»Policijo!« je vzkliknil. »Še mar mi ni zanjo! Policija me je zaničevala in se mi je rogala! A jaz ji že pokažem! Jaz sam bom morilca prijel! Da, jaz sam!«
»Dado,« je zakričala signora, »ljubljeni Dado! Tega ne pustim! Ne, ne in tisočkrat ne!«
Dado je sicer svojo signoro strastno ljubil in se navadni udal vsaki tudi najsmešnejši njeni želji, toda ta dan je ostal trd in jeklen.
»Jaz — čisto sam,« je ponavljal tako odločno, da je signora naposled odnehala.
»A kako hočeš to storiti?« je vprašala in solze so ji zalile oči.
»Svojo puško vzamem,« je za-klical on in Je hitro šel po puško, s katero je bil pred par tedni ustrelil domačega zajčka.
Naenkrat je obstal in začel samega sebe ogledovati.
»A v tej obleki?« je mrmral. »V tej obleki vendar ne morem streljati !«
V očeh lepe signore se je zasvetil ogenj.
»To je res. Dado,« je zaklicala. »Obleci svojo športno obleko — zadnjič si ")il v njej kar nebeško lep.«
»Da, moj angel, športno obleko oblečem,« je zaklical signor.
Tako govoreč je šel v svojo oblačilnico. kamor mu je sledila njegova lepa signora.
XXIX.
S tresočimi rokami si je Irvin Molyneux potegnil lasuljo na glavo in si pritrdil brke; zvonec pri hišnih vratih je neprestano pel.
»Kako sem nepreviden,« je sam sebi očital, »da devljem vedno lasuljo in brke stran — a kaj, ko mi je oboje tako zoprno — sicer pa — kdo ve, če ne bom prisiljen nositi celo življenje lasuljo in umetne brke.
Storil je bil res veliko nerodnost. A ker sta Bray in Buffington odšla, tudi redarja ni bilo v hiši, kuharica je pa imela izhod, ni mogel Irvin Molyneux premagati skušnjave, da si enkrat glavo pošteno prezrači.
In zdaj je nekdo zvonil, kakor da bi bil obseden! Kdo je mogel to biti? Mislil je na sto možnosti, naposled je ves vesel skočil pokonci.
»To bo Harriet,« si je rekel; »moja žena se je vrnila!«
Tako je bil prepričan, da zvoni njegova žena, da se niti popolnoma ni oblekel, nego je lahkega srca hitel kar je mogel po stopnicah ter je odprl vrata.
. »Imam-li čast govoriti z gospodom Feliksom Chapelom?« je vprašal tujec, ki je stal pred vratrni in čigar glas se je zdel Chapelu zelo znan.
»Da — da!«
»Moje ime je Soper,«   je dejal tujec, ki je izgledal  kakor kak duhovnik. »Ali dovolite, da vstopim? <DaUe prinodajic.)
KSSa^HKBa&gj^aHB^Zflmj
Stran 2.
SLOVENSKI NAHOD.
31 štev.
bežc pred Bolgari in ni je moči, ki bi mogla ustaviti ta obupni beg. Hrabro je turško vojaštvo, junaško, divje, kruto, toda manjka mu moralične opore. Ncedinost v vojski Je vzrok neuspehov v vojni. Kiamil paša je spoznal to nevarnost in je bil pripravljen žrtvovati veliko, da ohrani veliko. Mahmud Šefket paša tega ni spozna? in Je hotel obdržati veliko, zato utegne izgubiti vse, tudi Carigrad.
Nevzdržema je bežala turška vojska pred Bolgari in se skrila za trdnjavsko zidovje v Bulairu. Sedaj je ta del vojske toliko kakor ubit. Bolgarom bi ne bilo treba trdnjave Bulair niti naskočiti, vdati bi se morala končno sama. Toda Bolgari so sklenili napraviti vojni hitro konec, zato ni izključeno, da bomo slišali v kratkem o krvavih bojih pri Bulairu. Turška vojska s Chersoneza ni tvorila dela glavne armade, vendar pa je imela nalogo, da uniči nasproti ji stoječe bolgarske čete in da udari potem proti Dimotiki, kjer bi lahko izpodvezala bolgarski glavni armadi komunikacijo z domovino in jo na milost in nemilost izročila turškemu meču pri Čataldži. Udariti pa bi mogla tudi s hrbta sem na glavno bolgarsko armado pri ČataldžL Sedaj so vsi ti upi splavali po vodi. Stis-nena za zidovi, čepi veftka turška vojska brez svobodnega razmaha. Usoda Cataldže je sedaj zapečatena. Turški vojski ne preostaja drugega, kakor da se vzdrži, če mogoče, vsaj v svojih poziciiah, da ostane v defenzivi. S tem pa je usoda vsega zaledja bolgarske vojske zapečatena in resnična meja ne gre več od Midije do Rodosta, marveč od Derkosa do Cekmedže.
Odrin je neizprosno izgubljen. Teklo bo sicer Še mnogo krvi, pred-no bodo Bolgari gospodarji grobov kalifov, toda na pomoč junaški poveljnik ne more upati od nobene strani. Kadar pade Odrin. pa je tudi usoda Carigrada zapečatena. Pod devizo: »Odrin Turčiji,« se ie pričel drugi del vojne in če pade Odrin, je padel cilj vojne. Morda bodo fanatizi-rane turške čete pri čataldži v hipnem srdu poskusile predreti železni obroč bolgarske vojske, toda v toči svinčenk se hitro razkadi fanatizem in Bolgari so pripravljeni tudi na to možnost. Potem pa ne bo trajalo dolgo, da se bo svetil križ na Hagiji Sofiji. S tem pa je podpisan tudi konec azijske Turčije.
*
V Carigradu.
V političnih krogih v Carigradu je zavladala popolna zmedenost. Komite je že uvidei, da je Turčija na koncu svojih moči in sedaj bi rad zvalil vso odgovornost na druga ramena. Mahmud Sefket paša bo brez dvoma v kratkem odstopil, ker noče več nositi odgovornosti. Sedaj pa je komite ponudil veliko vezirstvo princu Sabah Eddinu in komite je postal naenkrat zefo skromen ter hoče obdržati za sebe samo vojno in mornariško ministrstvo ter notranje ministrstvo, vsa druga ministrstva pa bi smel zasesti Sabah Eddin po svojem preudarku. Princ pa je odgovoril komiteju, da po slučaju Nazim paše, ni- i ma nikakršne želje, postati veliki vezir in da tudi noče prevzeti odgovornosti za vojsko, ki jo je provzročil komite. Vsi voditelji komiteja so se za vsak slučaj tudi že preskrbeli s potnimi listi v inozemstvo in drugi voditelji so si zagotovili asile v dveh veleposlanštvih.
izpred Lješfl.
(Dopis.)
Džafer-Kasab nad Lješem koncem
januarja.
Voji srbske armade so zaprli ozko dolino od LjeŠa do Mjeta ter s tem odrezale Skader od Albanije. Moja baterija, ponos nas vseh, se je ukopala na holmu nad vasjo Džafer-Kasaba in njeni štirje topovi zvesto stražijo našo zemljo, naše morje.
Pred kratkim smo bili ljuto bitko pri Daiću pred Skadrom. V tej bitki je naša vojska podala dokaz nenavadnega svojega junaštvo in vztrajnosti. Dve bateriji in pet bataljonov turške vojske je napadlo naše pozicije, ki sta jih branili dve četi oehote in dva brzostrelna topova.
Boj je pričela turška vojska, ki je s topovi jela obstreljevati naše pozicije.
Sprva se je nam zdelo, da je docela nemogoče vzdržati te pozicije, kamoli da bi bilo mogoče odbiti turški naskok.
Turki so bili gospodarji situacije, dokler ni pričela streljati naša artiljerija, ki je z neverjetno preciznostjo sipala smrt in pogin v njihove vrste.
V tem trenotku je padel ranjen artiljerijski major Puštrovič in njegovo mesto je prevzel nadporočnik Singjelič.
Nevstrašno Je razvrstil svoje čete, se popei z naravnost blazno
hladnokrvnostjo na bližnje drevo ter jel od tamkaj dajati povelja.
Granate in šrapneli so žvižgali nad njegovo glavo, a on ie hladnokrvno poveljeval naprej,
2e je rasel pogum naših čet. Naenkrat smo zaslišali silno prasketanje in tik pred drevesom, na katerem je sedel naš poveljnik, se Je razpočila granata ter zavila v strahovit, nepre-doren dim vso okolico.
Vsi smo zakričali: »Singjelič je ubit!«
V naših vrstah je nastal nered in tesno je nam postalo pri srcu, Že smo jeli obupovati.
Med tem  se  je dim polagoma
razpršil, a skozi dim smo videli ležati na tleh zlomljene in razcepljene veje usodnega drevesa. In pod tem vejevjem ieži mrtev tudi naš poveljnik Singjelič, smo si mislili.
A naenkrat smo začuli z veje, ki je edina ostala cela na drevesu, ukazujoč glas: »Prvi top tisoč dvesto — streljaj! .. .«
Svojim ušesom nismo hoteli verjeti. Napeli smo oči, da so nam žile na glavi zabrekle, in v svoje nepopisno presenečenje zazrli Singjeliča. kako Še vedno sedi na edini preostali veji razstreljenega drevesa ter hladnokrvno, kakor da h] se ne bilo nič zgodilo, poveljuje dalje.
To brezprimerno junaštvo je razpalilo vso našo vojsko. Kakor levi smo se zakadili v turške vrste ter palili, bili in sekali na vse strani. Le nekaj trenotkov, pol ure morda in turška vojska je — bila.
Na bojišču je obležal ves glasoviti bataljon turških strelcev.
Od šeststo je bilo 570 mrll-čev . ..
Po bitki se ponavljajo stari prizori: prihaiajo čete, utrujene in razredčene, evo sedaj so tik ob topu. In začuje se povelie: »Prva četa, srbskemu topu na Čast . . . Takrat se pojavi v četah nekak živ ogenj, utrujeni in strti voiaki se ponosno vzravnalo, oči jim za žare in navdušeno, nonosno in pobožno stopajo zopet v boj za svojo slavo . . .
Naša vojska, odpočita in čila. se je sedaj z vso dušo vdala posebnemu vzitku, da se divi našemu morju.
Često naletim na dobrega naŠe-ea voiaka Gorjanca, kako stoji naslonjen na svolo puško kraj tonov in se kopHe v blaženstvu, gledaioč silno, veličastno morsko ravan. Pivi se solpcu, ko se izza rožičastih. mehkih oblakov zliva z zadnjo črto obzorja tam daleč neVip kraj naših bregov in našib oljčnih obal.
Tn naše težnje in naše sanje se nam zde ob tem morju kot davni, davni sen . . .
Med tem na se oiačujemo in utr-unemo v Draču in Lješu in Sutivanu Medpvanskem.
Ne. ne damo iz roke svoiega in vživamo to rn^e morje, ki :e prepolno naših želia in nasičeno na^ krvi. ki io ie na «;voiih vab'h donese! krvavi Drin z boinih pollrm Kosove-cra no!?a in Ovčjega, od Kumanova in B^niia.
Naj vam valovi besnečecra juga doneso pozdrave s srbskih, bratskih obal! »Nar. L.«
Povest slov. prostovoljcev.
'Napisal M. Č.) (Dalje.)
Trem tisočem vojakom, nad sto krnjem in mnogobrojnim zabojem municije je bilo na razpolago le dvoje arnavtskih čolnov. Lahko si mislite, kako dolgo je trajal prevoz čez široko in deročo reko. Celo dopoldne smo čakali ob bregu, kdaj pridemo na vrsto in čakali bi bili še celo popoldne in morda še do drugega jutra, ako bi ne bil k sreči priplul en črnogorski parnik po reki navzgor. Trikrat je peljal parnik natlačeno polno vojnikov k nasprotnemu bregu in le temu gospodu smo se imeli zahvaliti, da smo prešli na desni breg Bojane še istega dne. Bog vedi, kdaj bi nas bili prepeljali čez reko Arnav-ti v tistih svojih lupinah.
Peljali so nas še eno uro naprej po nečloveški poti in nam dovolili, da smemo prenočiti na mokrem travniku pod milim nebom.
Vojniki pri ostalih vodih so naglo ukresali ognje in sekali drva, sekira pri našem vodu pa se je pokvarila in ker se je že popolnoma stemnilo, tudi suhega dračja in hoste nismo mogli več dobiti.
Pa kaj bi vam kvasil na dolgo in široko! Imeli smo čast ležati brez ognja na hladni in mokri zemljici in verjemite mi, da se še noben zakonski mož ni tako pritiskal svoje žene, kakor ono noč pravnik iz Zadra, filozof iz Sarajeva in midva drug ob drugega.
Še zdanilo se ni prihodnje jutro, ko je bilo treba oditi dalje. Nam četvorici je bilo čisto po volji, kajti odreveneli so nan že udje od mraza.
Dobri dve uri smo hodili po suhem, nato se je pričela neprijetna pot po mokrem, najprej čez opanke do gležnjev. potem pa vedno globokeje
in nazadnje Je umazana voda postala
tako radovedna, da nam Je celo v žepe pričela siliti in nesramno mrzla Je bila ona voda.
Spočetka smo grdo pogledovali pod noge, polagoma pa smo se potr* pežljivo udali v usodo in bogve, ali bi ne bili nazadnje celo zadovoljni z otrpnjenimi nogami, čc bi nas ne bila mučila še druga nadloga. Želodci so nam namreč pričeli kruliti. Slanino in košček kruha, ki smo ga dobili pred dvema dnevoma v Medovi, je večina bataljona pogoltnila že takoj prvi dan. Kdor pa si je prihranil kako mrvico, jo je gotovo pospravil na gorko včeraj dopoldne pri onem neznansko dolgočasnem čakanju na prevoz ob Bojani. Lahko torej rečem, da ni bilo v celem bataljonu tako srečnega vojnika, ki bi bil imel zadnjih štiriindvajset ur kak grižljaj v ustih.
Ni čuda tedaj, da je potrpežljivost pričela zapuščati zdaj tega, zdaj onega. Zdaj na tem,zdaj na onem kraju je švignila kletvica v zrak in ker le ni hotelo biti konec sitne hoje, je jel preklinjati polagoma cel bataljon. Klelo se je v vseh evropskih jezikih, tudi v slovenskem, ker sva se tudi midva kaj kmalu začela priduŠati. Povem vam, da ni ostala niti kapljica celega močvirja južno od Skadra neprokleta tisti dan.
Popoldne enkrat smo stopili na suho zemljo ter dospeli v Katrkolo, kjer je bilo skladišče živeža. Dali so nam tri koštrune in vsakemu kilo kruha, ter nas poslali naprej.
Menda pa je tudi kapitana zapustila potrpežljivost, kajti nedaleč od omenjenega sela smo se vtaborili. Zaklali smo koštrune. razdelili meso, napravili ognje, ter obedovali, oziroma večerjali. Nedaleč od tabora so se nahajale kopice sena in napravili smo si prav udobna ležišča. Posušili smo si ob ognju obleko in polegli po senu.
»Tako prijetno pa že nisva štirinajst dni počivala, kakor bova nocoj.« je dejal tovariš, ko sva legla k počitku. In takoj bom povedal, kako imenitno sva počivala.
Okrog polnoči me je prebudilo sumljivo šumenje. Dvignil sem trudno glavo izpod plašča in glej ga vraga! deževalo je. Zvečer jasno nebo je bilo pokrito s težkimi oblaki in zamolklo grmenje je bilo slišati v daljavi. Nevihta ie prihajala.
Zbudil sem tovariša, ki je nič hudega hiteč smrčal spanje pravičnega poleg mene.
»Hoj. vstani prijatelj, menda bi nama ne škodovala kaka streha!«
Cel tabor je pričel hrumeti, kajti niti polovica m imela šotorov in nobenemu človeku ni ljubo, če je izročen na milost in nemilost takemu sovražniku, kakor je nebeška rosa.
Pred večerom sem opazil kopico hiš, kaki. dvesto korakov od tabora in napotila sva se v oni smeri nadeiaje se, da najdeva kak košček strehe. No, in to pot naju upanje ni varalo. Srečno sva dospela do precej velike enonadstropne albanske koče, našla vrh stopnic vrata odprta in vstopila. V kotu je gorel ogenj, po raztreseni slami so spali vojaki top-ničarji. Prosila sva jih za skromen kotiček in drage volje so nama prepustili dva prostora poleg ognja.
Zleknila sva se po tleh in v kratkem zasnula, zadovoljna in srečna, da nama ni tteba stati na neusmiljenem dežju, ki je padal zunaj. V pol-snu sem čul, da je prišlo še več tovarišev za nama, pogledati pa se mi ni ljubilo, ker sem bil preveč truden in zaspan.
Pa je bila menda obsedena ona noč, ali pa nas je Bog kaznoval, ker smo preveč preklinjali podnevi, kajti gotovo nisva spala eno uro, kar naju je zbudilo silno vpitje in ropotanje. Planila sva pokonci in glej najine nepopisne smole! Koča je bila v plamenu.
»Danes pa nisva v božji milosti,« je zagodrnjal tovariš.
V največji naglici sva pospravila svoje cape in hitela na prosto, kajti bil je baš še pravi čas. Vsi drugi so bili že zunaj in takoj po najinem odhodu je že švigni! plamen skozi vrata. Da sva bila le dve minuti prepozna, bi bila izgubljena in dve kranjski pečenki bi bili ostali na Turškem.
Zunaj p^ je lil dež curkoma in ker so bile vse druge koče natlačeno polne, nama ni preostajalo drugega, kakor pohlevno držati svoje klavrne postave na dežju. Stala sva blizu pogorišča, kolikor je pripuščala vročina, da sva bila vsaj na gorkem, čeprav premočena do kože.
Ni trajalo dolgo, kar so tudi v taboru ostali tovariši prišli k pogorišču. Zapazili so požar in prišli gledat, kajti spati itak nihče ni mogel, ker tanjki šotori niso držali silnega naliva.
V krogu smo stali okrog goreče hiše in se greli. Bila je strašno neprijetna noč. Slednjič se nas je usmilil kapitan in dal povelje za odhod. Nikdar ga še nismo tako radi ubogali, kakor to pot.
Odkorakali smo dalje proti Ta* rabošu. Ogreli smo se vsled hitre hoje in nihče se ni več zmenil za dež, ki je še vedno lil izpod neba.
Hodili smo ob vznožju gorskega grebena, na kojega koncu se nahajajo taraboške utrdbe. Hudourniki so drveli z gora v nižino, ne vem koliko smo jih morali prebresti, a nobeden se ni več pritoževal, kakor prejšnji dan, kajti docela smo se navadiš mokrote« Šele vesel: smo bili, kadar je bilo treba prekoračiti kak hudournik, ker Je voda očistila opanke in noge grdega in nadležnega blata.
Dež je šele ponehal, ko smo dospeli v Muričane, kamor se je bil prt-seiil generalni štab južne armad? po zavzetju Leša. Mislil sem, da se nastanimo tam, a poslali so nas še dalje proti Skadru.
Vsi blatni, mokri in na smrt utrujeni smo dospeli do albanske vasice, kjer so nas nastanili po raztro-šenih hišah. Nikomur ni prišlo na misel, da bi užgal ogenj in sušil premočeno obleko, temveč polegli smo, kakor smo prišli, po trdih tleh tesno drug poleg drugega in pospali vsled prevelikih naporov. Cel dan nismo zaužili mrvice kruha, a nihče ni mislil na želodec, vsak je bil zadovoljen, da je dobil prostor, kamor je zleknil utrujene ude. Da so nas oni trenutek napadli sovražniki, vsi bi se bili dali pobiti brez odpora, kakor jagnjeta, tako izmučeni smo bili.
Ta dva dneva sta bila pač najhujša, kar sem jih sploh mogel preživeti.
Spali smo kake tri ure kakor ubiti, potem pa nas je prebudil nepopisen mraz. Vsak se je tresel, da so mu šklepetali zobje in ker v temni noči nismo mog?i najti drugega goriva, smo znosili skupaj vse, kar je bilo lesenega dobiti v koči. Užgali smo ogenj in prezebali ob njem celo noč.
(Dalje prihodnji?..)
Štajersko.
Celjski odsek savinske podružnice »S. P. D.« priredi v nedeljo dne 9. svečana t. L izlet na Veliko Kozje-Lisco- (987 m) Sevnico. Odhod ob pol osmih zjutraj z vlakom do Zidanega mosta. Izlet se vrši samo pri ugodnem vremenu. — Prijatelji slovenskih planin dobrodošli
Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju priredi v soboto dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju javno predavanje. Predava gosp. dr. Vinko Tajnšek: »Moji vtiski med Srbi.« Ker je gospod predavatelj kot slovenski zdravnik imel o priliki svojega delovanja v Nišu dosti prilike srbski narod spoznati, bo predavanje gotovo prav zanimivo. — Udeležite se ga polnoštevilno. — Za Narodno zbirko poslal je naknadno gosp. Ivan Kramer iz Trbovelj dve kreni.
Iz Celja. Na pustni torek popoldne so bile vse mestne trgovine na čast nemškutarskim maškaram zaprte. In z nemškimi trgovci, ki so to iztuhtaii, so osmešeni tudi slovenski pred svojimi zunanjimi tovariši. Ko je šla tozadevna okrožnica trgovskega gremija okoli, so se podpisali tudi Slovenci. Ako bi došlo do kakega dogovora, bi pa slovenski trgovci gotovo zaradi takega razloga ne zaprli. Čemu imamo neki slovensko trgovsko društvo, ako se posamezniki v takih slučajih ne obračajo nanj in postopajo na lastno pest? Je bila to na pustni torek sicer malenkost — needino in nesamostojno nastopanje pa nam lahko škodi tudi v velikih stvareh.
Iz Gaberja pri Celju. O razmerah v našem okoliškem občinskem zastopu je treba pravočasno govoriti svarilno besedo. BenkoviČevim spletkarijam pri županskih volitvah se imamo zahvaliti, da se ni ustanovil klub vseh slovenskih odbornikov, v katerem bi se lahko Slovenci posvetovali o vseh važnih zadevah in bi se iako dosegel enoten nastop. Tako pa vidimo pri sejah, da nemškutarji nastopajo vedno enotno — nekateri slovenski kmetje, ki veljajo za ožje dr. Benko-vičeve somišljenike, pa cincajo žalostno sem in tja. Edino dobro še, da se drži 7 naprednjakov tako trdno, dasi ima med njimi marsikateri kot obrtnik gotovo težje stališče ko kakšen Klinar ali Samec iz Lokrovca. V zadnji seji se je šlo za običajni vsakoletni dar — 20 K pod por enemu društvu za slovenske visokošoice v Gradcu. Nemci so bili seveda proti — ker po njihovem mnenju nima slovenska okoliška občina pravice kaj v narodne namene darovati, dočim lahko razmetava mesto, kjer so Slovenci gotovo boljši davkoplačevalci ko Nemci v okolici, tisočake v nem-škonacijonalne svrhe. Ker pa je bil boj proti tako malemu daru v dobrodelen slovenski namen le grd, so poslali Nemci v ogenj znanega ostudnega nemškutarja Bana, ki se je drl, da je treba »študentom palice, ne pa denarja!« In to se Je moralo raznim »izobraženim« slovensko-klerikalnim odbornikom (na primer Klinarju in Samcu iz Lokravca) tako dopasti, da so glasovali z nemškutarji in ie mo-
ral župan v prilog podpori dirimirati. Drug tak slučaj je bil z Westnovo pritožbo proti neki, že davno določeni občinski cesti, ki slučajno teče čez neko sedaj nakupljeno Westnovo zemljišče. Tudi v tej zadevi so potegnili nekateri slovensko-klerikalni občinski odborniki (med njimi seveda tudi Gologranc) z Westnom in trebalb je dr. Božičevega posredovalnega predloga, da se ni Nemcu VVestnu, k\ že itak hoče celo Gaberje požreti, ustreglo! V občinskem odboru sedi vendar veliki gromovnik proti Nemcem, dr, Benkovič. Ali nima nobenega vpliva na vsoje agitatorje in somišljenike, ali pa noče pritiskati na nje, da ostanejo vedno pri glasovanjih v nacijonalnih zadevah dosledni? Kaj pa se pomaga po »Straži« delati odločnega Slovenca in vrlega narodnega bojevnika, v ogroženi okoliški občini pa prepuščati vse delo »liberalnemu izdajalcu« dr. Božiču in »pijanim liberalnim neza-dovoljnežem«, kakor nas tako lepo titulira glasilo tistih »zavednih krščanskih mož«, ki v okoliškem občinskem zastopu hladno glasujejo z renegati, Nemci in protestanti v škodo slovenske stvari. Upajmo, da bodo te vrste izdale in da bo dr. Benkovič uvedel svoje dolžnosti ter iste zabil v glavo tudi raznim Klinarierrt in Samcem iz Lokrovca.
Iz Gaberja pri Celju. Po š t n i u r a d je v našem, do 4000 prebivalcev velikem kraju, živa potreba. V kraju, kjer je toliko ljudi, industrije, obrti in sploh živahnega prometa, je naravno, da nastanejo z dostavljanjem pošte sitnosti in nerednosti. In koliko časa požro poti na oddaljeni mestni poštni urad! Našemu občinskemu odboru bi priporočali, da bi se zavzel za pošto v Gaberju. In če se ne motimo, imamo tudi državnega poslanca v osebi nekega v našem velikem industrijskem kraju docela neznanega dr. Korošca. Tudi ta bi se lahko na nas spomnil, če ga je kaj prida.
Iz Gaberja  pri Celju. Stre-
ljanjevtarčo se vrši zopet v Sokolskem domu v sredo dne 12. februarja zvečer. Streljanja se lahko udeležujejo tudi dame. Želeti bi bilo živahnega obiska.
Iz Gaberja pri Celju. Pri Pri-stauscheggu, Wobnerju in tudi po drugih nemškutarskih zakotnih krčmah je včasih videti ljudi, ki so bojda uradniki v paromlinu gosp. Majdiča. Ker ni Rakuschevih uslužbencev nikoli videti v Sokolskem domu, mislimo, da ne bo res, da bi hodili Maj-dičevi uradniki k nemškutariem v gostilno. Opozarjamo pa gosp. Majdiča na tozadevno in mu svetujemo, da naj odpravi nemškutarje takoj iz svojih pisaren, akc bi se res natepli vanje.
Klerikalni narodnjak!. Popolnoma po nepotrebnem zaletel se je zadnji »Gospodar« zopet enkrat v nas liberalce. Če slovenski pek nima kruha, mora iti lačen siromak k nemčur-skemu, Če ga pri tem tudi srce boli. Sicer umre, kakor so žalibog umrli Trstenjak, Čuček itd. Hudi pritisk tega naravnega zakona pri zdravniški obrti uvideli so pa že tudi priznano značajni in brezdvoma čistokrvni klerikalci kakor je Franci, VVeinberger zdaj pri ljudski posojilnici v Celju, Cele tri dni zdravil je priznani katoliško-narodni zdravnik njegovo dveletno hčerko s črnim kruhom in jabolčnico. Klub jako simpatični barvi tega zdravila pa vendar ni nič pomagalo — in tako je moral v hišo žalibog oni zdravnik-Ne-mec. Tega pa vendar niso zopet zakrivili breznarodni liberalci? In kaj je pravzaprav z narodnostjo tega ve-leuma-zdravnika, kateri pozna na žilah zmožnosti različnih možgan? Zdravnik-Nemec odtegnil se je popolnoma narodnemu boju, izstopil iz vseh društev, prezira vladajočo nemško kliko. In Slovenec-narod-njak? V obraz se reži mogočnemu nemškemu mesarju, vesel, da ga milostno sprejme ta odličnjak z obema rokama v žepu. In kako veselje in kaka Čast ga čaka! Kot prav ponižen hlapec se meša narodnjak-aka-demik med nemčursko, popolnoma neolikano družbo. Kaj neki govore? Gotovo pametno! Radovedni bi samo bih na krasoto nemškega jezika, ki ga tolčejo ti vefeumi. In ta, kakor strokovno, kakor politično prosluli zdravnik bi moral biti mož našega zaupanja, kateremu bi naj zaupali najboljše naše življenje. Še več! Neka nemška krčma, katera bi bila v političnem oziru mogoče odličnega pomena pri nas — je na prodaj. Zanimala se je za njo tudi neka oseba, ki je na sumu, da je v stiku z napred-njaki. Pogajanja za krčmarja je vodil tukajšnji notar. In radi tega napravil Je narodnjak dr. Tiplič Javno v nem« čurski krčmi Dotaku notarju očitke, čes, da hoče spraviti slovenskim liberalcem nemčursko krčmo v roke!! Klobuk dol pred takim značajem. ~ Bozina gratuliram.
liberalec I«    Ormoža. (Telovadno društvo Sokol) ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 9. februar*
31. štev
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3«
1 ■ ..■ j .
ja ob 3. popoldne v prostorih ormoške Čitalnice. Bratje Sokoli in prijatelji društva so vljudno vabljeni k obilni udeležbi.
Za poštarja na Muti je imenovan neki gosp. Hobl, do sedaj postni ofi-cijal v Gradcu. Novi poštar je rodom iz Vuzenice ter je zmožen obeh jezikov. Pred desetimi Teti je še prakticira! pri pošti na Muti. Torej je razmeroma Še mlad. Starejši slovenski kompetentje so se prezrli, ker se je za gosp. fiobla zavzela občina in pa Marckhl. Pod takimi razmerami so bili zaman koraki slovenskih poslancev pri znanem Swobodi.
Ne Pernicah, obmejni občini blizu Mute, bode z Veliko nočjo zasedeno z novo učno močjo mesto učitelja-voditelja. Dosedanjega voditelja so spravili proč domačini, ker so ga to-zarili radi raznih prestopkov. Pravi vzrok pa je bi? ta, da ni hotel šole ponemčiti, kakor so zahtevali nekateri prenapeteži. Govori se, da bode to mesto dobil neki učitelj Klugler iz Remšnika, ki je slepo orodje nemških Marberžanov ter je pred dobrim letom napravil skušnjo iz obeh jezikov — pred znano komisijo v Celovcu, ki je postala v zadnjih letih pribežališče nemškutarskih in tudi drugače duševno precej slabih Štajerskih učiteljev. Će je šolski oblasti kaj ležeče na sort in miru, naj da na rako mesto moža, ne pa kako zgago. Orugače ne bode miru.
Na Muti je pred kratkem pogorela mizarska delavnica tovarnarja in župana Erberja. Bila je vehka ne-\ arnost za vsa podjetja, ker je poslopje v sredini. Vendar se je posrečilo z velikim trudom požarni hrambi iz Vuzenice in Mute ogenj omejiti. Ogenj je nastal ponoči pri transmisiji. Tovarnar je bil baje zavarovan za J0.000 kron, a škoda presega znatno i varovalnim).
Drobne novice. Umrla je v Gradcu Alojzija Schicker, posestnica blizu Sv. Marjete ob Pesnici, stara C)2 let. Truplo prepeljejo v domačijo.
- P o b e g n i 1 je od vojne mornari-e v Puliu mornar Ferd. Kranjc, rojen  na Vurbergu  pri Ptuju. — Iz S i o v e n j g r a d c a. Dveleten otrok
cestnika Maršeka v Podgorici sc je napil oetove kisline in na posledicah v slovenjgraški bolnišnici umrl.
- U m r 1 je na Teharju v starosti 77 !et posestnik Valentin Kovač. Bil je svoje čase tudi župan na Teharju. Bil je pa nernškutar.  — Iz Trbo-
e J j nam   poročajo,  da   so prijeli adnjo nedeljo  pri Sv. Lenartu dva
.^grebčana zaradi
vohunstva.
\Tašli so pri   njima specijalne karte, več fotografij,   med   njimi tudi eno idanmoškega mostu — in sum, da e ima opraviti z nevarnimi srbskimi ohuni. ic bil še večji.   Gospoda sta zatrjevala, da sta višja hrvaška dr-avna   uradnika in da sta napravila !<? nedeljski   izlet.  Nič ni pomagalo, ^e le na telegrafično vprašanje so se [?.\\ prebrisani orožniki vendar prepričati,  da so imeli opravka z dvornim svetnikom Karel Pavlicem in fi-nančnim    ravnateljem Edvardom Meiksnerjem iz Zagreba. — Iz Ce-f i a. V Kmeclovi hiši v Kovaški ulici ie ustrelil bivši   agent in kasneje 'rgovec   v Gorici   Anton Bohinski. vxrok bodo slabe gmotne razmere. Moža ni moglo spraviti tudi narodno dpadništvo na zeleno vejo.
tforošfeo.
Na Bistrici in v okolici so se posivili v zadnjih dneh številne tatvine. Neznani tatovi so vdrli v kapelice, razbili nabiralnike, obiskali so razne naloge živil in se bogato preskrbeli. Pokradli so tudi nekaj kuretine in drugih potrebščin.
Nesreče pri delu. V Šentvidu je odtrgal 321ememu posestnikovemu sinu Petru Vobak rezalni stroj desno roko. Neki tovarniški delavec pa je padel raz 7 m visok oder in se smrtno poškodoval.
Vojaki med sabo. V neki predmestni gostilni v Celovcu se je sešlo k predpustnemu venčku zelo veliko vojakov raznih oddelkov. Med plesom so se vojaki sprli med sabo za-* adi plesalk in so vprizorili strašen nretep. Letele so steklenice, pokali so kozarci in šipe in nebroj oseb je bilo ranjenih. Že so potegnili nekateri vojaki orožje, ko je prišel oddelek -oiakov in policije, ki je pretepače -azgnal. Škodo, ki so jo napravili vojaki gostilničarju, cenijo na 800 K.
Primorsko.
Predrzni tatovi. V Šentpetru so vlomili neznani tatovi v hišo zadruge in so hoteli prevrtati železno blagajno. Toda ni se jim posrečilo. Po trudapolnem delu so šli v gostilno, ki je v spodnjih prostorih, kjer so se dobro najedli in napili. Mesto računa so pustili listek z napisom: »Ker se nam danes ni posrečilo, pridemo drugič.«
Himen. V Sempolaju se je poroči1 dne 30. m. m. gosp. Janko Fur-1 a n, učitelj v Temnici na Krasu, z
gdčno. Natalijo Berginc. Na mnoga
leta!
Iz Pulja. (Nekoliko v poduk računskemu podčastniku Jerebu.) Žalostne razmere so zavladale pri 15. stotniji 87. pešpolka, odkar je prišel k njej velecenj. gospod računski podčastnik Jereb. Ta možiček postopa s tako pretirano oholnostjo z moštvom, da ga je skrajni čas spomniti, da je prišel po usmiljenju — ko ga že nobena druga stotnija ni hotela vsled njegove nesposobnosti kot računskega podčastnika sprejeti — k naši stotniji na prej omenjeno mesto. Upali smo, da se bo ta šivankar zavedal in hvaležnega izkazal ?.a to rešitev, a njegovo brezobzirno postopanje nam svedoči, da je popolnoma pozabil na izkazano dobroto — ki ga je obvarovala s trebuhom za kruhom. Da se bo v prihodnje obnašal kot olikan človek, naj mu bo to v pojasnilo. Tisti časi so že zdavnaj izginili v preteklosti, v katerih se je smelo nazivati olikane vojake s takimi priimki kakor jih ima ta surovež navado rabiti — in da takšnih ljudi tudi ni sedaj več pri vojakih, ki bi verjeli, da ima računski podčastnik oblast vojaka povišati, oziroma šar-žo degradirati, kakor se ima navado omenjeni pri vsaki priložnosti izražati. Zatorej mu svetujemo, da se odvadi takih suhoparnih fraz, katere ga le smešnega delajo pri moštvu, in naj ne zahteva izkazovanja časti — katere se v »službenem redovniku« nikjer ne nahajajo. Radovedni smo, kaj bi stotnijsko poveljstvo ukrenilo, ako bi zvedelo, da računski podčast-» nik Jereb ne sporoči prošnje vojaka j višjemu poveljstvu prej, dokler mu j dotičnik ne obljubi hvaležnosti. Kakor na primer pred kratkim časom mu je neki vojak zajca v ta namen obljubil, katerega je tudi računski podčastnik Jereb sprejel in nato šele prošnjo vojaka poveljstvu javil. AH je to tudi v službenem redovniku pisano, da se morajo prošnje ubogih vojakov na ta način višjemu poveljstvu javljati?! Radovedni smo, kaj bode gosp. Jereb na to odgovori!.
Na električni cestni železnic) v Gorici in sicer blizo kolodvora je po-i vozil voz št. 5 dva vola posestnika Petra Podberšiča iz Deskle. Voz je vola popolnoma razmesaril in so jih mogli zakopati.
Slovensko izobraž. in podporno društvo v Opatiji priredi v nedeljo, dne 9. februarja t. 1. v gledališki dvorani Narodnega doma v Voloski 4. predstavo v letošnji seziji in to F. Buchbindarjevo burko v treh dejanjih (4 slike) »On in njegova sestra«. Začetek predstave točno ob pol 9. zvečer. Blagajna se odpre ob 8. zvečer. Vstop dovoljen je vsakemu, če tudi ni dobil vabila. Vstopnice dobe se v prednrodaii pri g. M. Vahtarju, trgovcu v Škrbićih.
Na visokem morju. Iz Trsta poročajo iz Alžira, da je zapazil neki častnik na parniku »Oceania« med vožnjo iz Amerike v Trst, da igrajo potniki 3. razreda med njimi 300 Grkov hazardne igre. Ko je tretji častnik igre prepovedal, so ga potniki napadli. Pretepli so tudi drugeea častnika Senekoviča in so nanadli nato še moštvo. Kapitan ni pustil da bi prišlo do pretepa, marveč je upornike osamil in pustil odpreti vse briz-galne, tako da so bili uporniki v kratkem popolnoma premočeni. V Pa-trasu je nato vse unornike izkrcal.
K nesreči parnika »Godolo poročajo iz Reke, da je prišlo s parni-kom »Zagreb« 40 pasažirjev od ponesrečenega parnika. Ladjin inspektor Sverliuga je obvestil parobrodno družbo, da je položaj parnika silno nevaren, ker leži skoro popolnoma na pečinah.
Stavka v tovarni za *orpede na Reki se še vedno nadaljuje. Delavci nočejo poslati svojih zastopnikov na posredovalno zborovanje in vztrajajo pri odpustu, dokler družba ne odpusti inž. Durksa.
WM goljufija pri Klerikalni „Zadružni zvezi".
»Zadružna zveza« v Ljubljani je postala žrtev nezvestobe svojega uradnika Ivana P o 1 a j n k o t a, ki je izvršil razmeroma veliko goljufijo in s prigoljufanim denarjem pobegnil.
Ivan Polajnko je bil knjigovodja »Zadružne zveze«. Star je kakih 26 let; njegov oče je čevljar. Poročil se je pred nekaj leti z dekletom, katero je bil sedarski mojster Bugenig iz usmiljenja vzel k sebi in jo vzredil.
Polajnko je ogoljufal »Zadružno zvezo«, v kolikor se je doslej dognalo — za 40.000 kron. Prišel je v ponedeljek v neko tukajšnjo banko in je na ček dvignil 40.000 kron. S tem denarjem je še tisti dan pobegnil in z njim vred je pobegnila njegova žena. Ker pa utegne imeti »Zadružna zveza« še pri drugih bankah kake zveze, ni izključeno, da je Polajnko še kje drugod dvignil kaj denarja.
Polajnko je brez dvoma že dlje časa mislil na to, da bo dvignil kako
večjo svoto in 5 njo pobegnit Prišel j je namreč pred nekaj časom v orne- j njeno banko in je na ček »Zadružne j zveze« dvignil 40.000 kron, pa je denar še tisti dan nazaj prinesel in ga zopet naložil pri banki.
Ljudje, ki so Polajhka poznali in imeli priliko ž njim občevati, ga popisujejo kot človeka precej velike postave in simpatične zunanjosti, sicer pa da je bil celo v svoji stroki precej prazna posoda.
Krivda, da je mogel Polajnko izvršiti tako goljufijo, zadene samo »Zadružno zvezo«. Zakaj banka je postopala strogo korektno. Pri »Zadružni zvezi« pa mora vladati, kakor priča ta slučaj, Jako čuden red. Čeki vendar niso stvar, ki se jo pusti kjerkoli ležati, da pride lahko vsak do njih. Prva dolžnost vodstva takega zavoda je vendar ta, da skrbi za red, in kakor je treba spravljati gotov denar, tako je treba imeti spravljene tudi čeke. Polajnko je bil v »Zadružni zvezi« knjigovodja in kot tak ni imel nič opraviti ne z denarjem, ne s čeki — kako je torej prišel do čekov? Mislimo, da bo ka-pian-ravnatelj težko dal na to vprašanje zadovoljiv odgovor!
Dalje pa kaže ta slučaj, da si pri »Zadružni zvezi« uradnike, ki jih sprejemajo v službo, ogledajo samo od politične strani; samo da ie vnet klerikalec, pa je vse dobro.
Kam je Polajnko pobegnil, se ne ve. Ušel je v ponedeljek, v »Zadružni zvezi« pa so storjeni goljufiji prišli šele včeraj na sled. Cuje se, da je Polajnko zadnji čas večkrat govoril, da pojde na Bolgarsko, vendar je mogoče, da je pri teh govoricah že mislil na beg in jih razširjal, da bi otežkočil zasledovanje. Zdaj švigajo telegrami sem in tja, a pomisliti je, da je Polanjko ušel že tri dni prej, pred-no so sploh izsledili, da je storil veliko goljufijo.
»Zadružna zveza« pač nima sreče. Izguba sledi izgubi; ko bi ne bilo deželnega denarja, kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo. Zdaj pa taka velika goljufija, ki kaže, da v tem zavodu ni nobenega reda, da nezvest uradnik lahko odnese 40.000 kron, ne da bi se to tri dni zapazilo!
Dnevne vesti.
+ Oddaja mizarskih del pri državni policiji. Med obrtniki je postopanje vlade glede oddaje mizarskih del za državno policijo vzbudilo opravičeno ogorčenje. Vse je nevoljno in razburjeno, da se j"e veliko delo oddalo brez razpisa in da se je vse dalo enemu obrtniku, samo ker le klerikalec. Znano je, da oddajajo klerikalci vsa dela, kar jih imajo, samo Rojini. Danes, ko nimajo mizarski { mojstri skoro nič dela, ko je tako tr- ■ da za vsak najmanjši zaslužek, je Rcjina v prijetnem položaju, da se iz drugih mizarskih mojstrov norca dela, ker še pod roko in brez razpisa dobi delo od vlade, ki bi ji moral biti vsak davkoplačevalec enako ljub. Zakaj nI vlada mizarskih del razpisala? Zaman iščemo na to odgovor. Gre se za večje delo v znesku 8 do 10.000 kron, to niso mačje solze, in že državni interes bi bil zahteval, da vlada razpiše ta dela in jih potom konkurence doti kar najceneje. Toda vse to se ni upoštevalo. Če se za dela mudi, bi bila vlada dela lahko razdelila med različne mizarje, pa bi bilo vsakemu malo pomagano. Toda — ne! Delo se ni razpisalo, namenoma se je oddalo pod roko, da se je moglo oddati klerikalnemu pristašu. Ne bomo sicer rekli, da se je šlo tu za kake provizije, ali slučaj je gotovo škandalozen. Ta bodoča državna policija bo menda nekaj posebnega, ker začenja svoje delovanje s takimi škandali.
+ Značajnost slovenskega uči-teljstva. S kakšnim nezaslišnim terorizmom delajo klerikalci na to, da bi si pokorili učitePjstvo, je znano. A dasi se nahaja naše kranjsko učiteljstvo v najskrajnejši bedi, vendar klerikalci ne morejo streti njegove odporne sile, ker je to učiteljstvo vktiub svoji revščini in bedi — značajno. Kdor ve, kaj je beda, kdor ve, kako težko je očetu, ako otroci prosijo kruha, pa ga jim ne more dati, ta bo znal po zaslugi ceniti značajnost kranjskega učiteljstva. Kdor raje strada, kdor raje živi s svojo rodbino v revščini in bedi, kakor da bi pljunil na svojo svetlo preteklost ter se izneveril svojim mladeniškim idealom, ta je enakovreden junakom, ki za svoje prepričanje, za svoje idealte žrtvuje življenje svoje na bojišču. Kako neznansko majhni in pritlikavi so nasproti tem junakom tisti maloštevilni uskoki, ki so radi boljše službe ali četo radi draginjske doklade dali slovo svojim tovarišem ter uklonili hrbet pod bič klerikalnih nasilni-kov! Toda teh uskokovičev je raz-meroiiia malo, manj kakor bi to človek v danih razmerah pričakoval. Le preglejmo in premotrimo vrste našega učiteljstva po njegovem mišljenju, kakor ga je manifestiralo pri pravkar izvršenih volitvah učitelj-
skih zastopnikov v okrajne šolske svete! Za napredno listo je glasovalo: v mestu Ljublani 34 učiteljev In učiteljic, v ljubljanski okolici 41, v Kamniku 29, v Kranju 54, v Radovljici 31, v Postojni 55, v Logatcu 40, v Novem mestu 48, v Črnomlju 23, v Krškem 67, v Litiji 31 in v Kočevju 55, torej skupaj 518 učiteljev In učiteljic. Za klerikalno listo pa je glasovalo: v mestu Ljubljani 21 učiteljev in učiteljic, v ljubljanski okolici 51, v Kamniku 25, v Kranju 19, v Radovljici 24, v Postojni 11, v Novem mestu 6, v Logatcu 11, v Črnomlju 0, v Krškem 3, v Litiji 20 in v Kočevju 11, skupaj 212 učiteljev in učiteljic. Če uvažujemo, da je med temi 212 najmanj sto katehetov, pač lahko rečemo, da je med kranjskim učitelj-stvom vkljub klerikalnemu nasilstvu in terorizmu, vkljub korupciji, ki s* sistematično prakticira, razmeroma fe malo garjevega. Zato klobuk doli pred našim učiteljstvom, ki si je vkljub preganjanju, vkljub terorizmu in nasilstvu ohranilo svetal in ne-omadeževan svoj obraz!
+ Javni ljudski shod, ki ga priredi v soboto dne 8. t. m. zvečer ob pol 8. uri Politično društvo Vodnik v Spodnji Šiški, bo jako zanimiv. Vsem občanom brez razlike je znano, kako Vodovodna zadruga v Spodnji Šiški gospodari in kako je gospodarila v času, ko so imeli vodovodarji občino v oblasti. Tozadevno je potreba javnosti pojasnila in ta pojasnila dobe občani na teh shodu. Gre se nadalje za še važnejšo zadevo, to je inkor-poracija Spodnje Šiške k Ljubljani. Par klerikalnih gospodov hoče, da naj pride Spodnja Šiška k Ljubljani. O tem, če bode imela Šiška od tega koristi, ali ne, ti klerikalni petelini niso razmišljali, temveč potrkali so na vrata deželnega odbora, in tam so dobili kot verni pristaši večine v deželi Kranjski poslušna ušesa in danes že govore, da se Šiška priklopi k Ljubljani. Tozadevno se bo na shodu obravnavalo, kakšno stališče da zavzema večina prebivalstva v Spodnji Šiški. Tretja točka, ki pride tudi na razgovor, je šolsko vprašanje. Akoravno občina prispeva k šoli letno lepe tisočake, vendar nima po zaslugi klerikalnih oblasti v Ljubljani do danes niti svojega pravilno izvoljenega krajnega šolskega sveta. — Važne so te zadeve za Spodnjo Šiško. Vsied tega je pa dolžnost slehernega narodno-naprednega volilca, da se shoda v soboto zanesljivo udeleži.
— Draga stanovanja. V »Slovenskem Narodu« priobčeno poročilo o delovanju društva ljubljanskih hišnih posestnikov nam priča, da društvo prav marljivo deluje na korist članov ter protestuje proti vsaki novi nakladi in pristojbini, katera bi mogla le količkaj zadeti hišne posestnike, ampak vse naj trpi srečni najemnik in še več! Od novih naklad morata imeti zemljiški in hišni posestnik e dobiček. Vse se odvali na najemnika in konsumenta, potem se ga pa še smeši, da nobenega davka ne plačuje. Navedeno poročilo pravi, da bi morali hišni posestniki, ako se jim naloži nameravana kanalska pristojbina, najemščino zopet povišati in prevaliti novo breme na najemnike, nikakor bi se pa ne mogla najemščina zvišati samo za dotični odstotek kanalske pristojbine, temveč za veliko višji znesek. Tako se bode postopalo tudi. ko se zvišajo deželne in mestne doklade, seveda se bodo najemščine zvišale vselej za višje odstotke. Največ bodo trpeli tisti, ki so vezani na stalne plače, drugi si bodo že znali pomagati, da odvale nova bremena na konsumente in da pri tem še kaj pridobe. Kaj nas čaka, vidimo že zdaj. Akoravno nimamo v Ljubljani dozdaj še nikakih novih doklad, so mnogi hišni posestnik ne samo v novih hišah, ampak tudi v starih bajtah brez vsakega stvarnega razloga prav občutno zvišali najemščino. Priznamo, da je zidanje postalo zelo drago in da se tistim, ki so iz špekulacije v poslednjih letih zidali hiše, investirani kapital slabo obrestuje. Toda to ne velja za hiše, ki so se zidale pred 15 do 20 leti, ali celo pred 50 leti, ko niso nosile niti ene tretjine tega kakor nosijo danes. Poznamo novejše hiše, ki nosijo nad 6 odstotkov. Vse, kar je prav. Primanjkovanje stanovanj se preveč izkorišča. Kdor si lahko privošči svojo vilo, mora računati s tem, da bode stanoval drago. Resnica je, da je hišnonajemninski davek v Avstriji tako visok, kakor nikjer drugod. Hišnorazredni davek pa ni tako občuten, ako se ne motimo, se plačuje od navadne kmečke hiše na deželi samo tri krone tega davka. Finančno ministrstvo pa je, menda na ljubo Poljakom, predlagalo, da se še ta davek odpravi, akoravno bi državi odpadlo s tem sedem milijonov. Glede vertko bolj pot/ebnega znižanja hišnonajemninskega davka se je pa ugovarjalo, da bi prišk) samo hišnim posestnikom na korist in da ni upanja, da bi v tem slučaju znižali tudi najemščine. Vse se organizuje in pritiska na konsumente, treba bi bilo, da se združijo tudi poslednji v
obrambo proti izkoriščanju. Bodite zmerni, beati possidentes
G o s t a č.
— Zanimiva obravnava  se bo
vršila v soboto 15. t. m. ob polu 11. dopoldne pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Globoko užaljeni graben-ski Nepomuk Jeglič bo namreč iskal pred sodiščem zadoščenje za svoje čudne manipulacije s — šolski* mi dotacijami.
— Za zrakoplovce. Notranje ministrstvo je izdalo natančen seznam prepovedanih pasov za zrakoplovce, ki je na vpogled v policijskem oddelku mestnega magistrata.
Iz Višnje gore. Slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Sklicevaje se na § 19. tiskovnega zakona, se prosi da sprejmete sledeči uradni popravek, z ozi-rom na dopis o pogrebu župana Per-kota v št. 19. »Slov. Naroda« z dne 24. prosinca 1913; z istimi črkami: Ni res, »da manjka v železni občinski blagajni najmanj 2533 K 65 vin. uradnega denarja« — res pa je, da v občinski železni blagajni ni manjkalo nobenega denarja, pač se je pa konstatira! le vzdig na vložno knjižico 1000 K, kateri znesek se pa glasom sodne cenitve popolnoma pokrije iz zapuščine pokojnika. — Mestno županstvo Višnja gora, dne 5. svečana 1913. J. V i d i c , župan.
Zlato poroko obhajata 10. t. m. gospod Ferdinand Dolar in gospa Ana rojena Formacher pl. Lili e n b e r g na gradiču Kot pri Mirni. Gospod Dolar je zaslužen mož v občini Št. Rupert kjer je 18 let žu-panoval in bil tudi sedmič voljen, a radi obilih drugih poslov in intrig od neke stranke ni hotel prevzeti več županstva. Stal je vedno v naprednem taboru. Da bi še demantno poroko praznovala tako čvrsta kot danes, njima želimo iz srca.
Novomeško drsališče. Iz Novega mesta se nam piše: V vašem cenj. listu je nekdo že dvakrat očital dr. Samhrdovemu stavbnemu podjetništvu, da je samovoljno zasulo bivše drsališče na Loki in da je obljubilo napraviti drugega, ki ga pa ni napravilo. V projektu zgradbe t. zv. belokranjske železnice se nahajajo trije kameniti oboki, po katerih pelje železnična proga na most čez Krko. Dva od teh obokov stojita sredi bivšega t. zv. drsališča, boljše rečeno žabje luže. Samoobsebi je umevno, da se je ta luža morala razkopati in zasuti — kar je mimogrede rečeno za Novo mesto le ugodno — in vsak razsoden človek bo takoj uvi-del, da tega, če se je »drsališče« zasulo ni krivo podjetništvo, temveč c. kr. gradbeno vodstvo drž. železnic, ki je ta projekt napravilo. Podjetnik je vendar vezan na projekt in mora točno po njem delati, vsaj stoji vedno za njim c. kr. inženir kot nadzornik. Od podjetnika toraj ne more nihče zahtevati odškodnine, pač pa od lastnika proge. V resnici pa je mestna občina kot lastnica tega »drsališča« zahtevala in dobila od c. kr. gradbenega vodstva primerno odškodnino v denarju. Že meseca novembra je mestna komisija iskala Drostor za napravo novega drsališča na Loki, prišla je pa do spoznanja, da sejmišče ni pripraven kraj za naoravo drsališča in je to zadevo odložila za prihodnjo zimsko sezono. Mestna občina namerava baje napraviti novo, moderno, betonsko dr<-sališče v najbližji bližini mesta in se baje že pogaja za neko njivo v bližini poslopja okrožnega sodišča. Ta ideia je jako pametna, kajti pri naši mehki, nestanovitni zimi je mogoče le betonsko drsališče, ki se s pomočjo vodovodne naprave vsak večer lahko poškropi in sicer mora tako drsališče ležati v senci, ne pa — kakor doslej — na najhujšem solncu in v zvezi s Krko, ki ga je vsak trenutek preplavila. V bližini Dunaja, proti Nussdorfu je videti taka betonska drsališča. Po zimi vidimo na njih veselo vrvenje mladine, poleti pa raste na istem prostoru salata. Da izkoristijo drago zemljišče, napeljejo lastniki na beton toliko prsti, da na njej lahko gojijo zelenjavo. Tega seveda pri nas ne bo potreba, pač pa bi se dalo primerno veliko in primerno pripravljeno drsališče poleti vpo-rabiti^kot prostor za igro »lawn tenis«, ki bi gotovo dobro došel v Novem mestu, kjer doslej še ni niti enega takega prostora.
Iz Vrabč nad Vipavo. Pošten občinar ter skrben in dober družinski oče je hotel preskrbeti svojemu 171etnemu in nadarjenemu sinu košček boljšega kruha ter ga je dal v Lrgovino nekam na Štajersko. Tu je ostal sin kak teden, na to pa je odšel ali iz domotožja, ali iz kakega drugega vzroka. V Ljubljani se je dobila njegova delavska knjižica nekje pri Ljubljanici, o mladem človeku pa ni ne duha, ne sluha, kljub poizvedovanji očeta in oblasti. Oče, kakor sin sta bila oba naprednega mišljenja. To pa je izpodbodlo sitega popa na Vrabčah, da »e pri pridigi zarohnei čez mladega človeka, njegove starše ter napredno časopisje, češ, da sta oče in napredno časopisje kriva, da je sin izvršil samomor. Danes še živ
Srtan 4.
31 Itcv.
krst in tudi vrabelski pop ne ve, ali je mladi človek obupal ali ne ter kje da je; toda sitemu popu je to za dosti, da mesari pri službi »božji« že itak hudo zadetima staršema srce« tako kot da bil mladi človek, če tudi bi bilo resnično, da je obupal, kar pa ni še nikakor dokazano, najhujši hudodelec, kar se jih je kdaj rodilo. Siti vrhovski pop pa ni imel besedice o nesramnih hudodelstvih, ki so se na uprav zistematičen način godila v »svetem« čenstohovskem samostanu. Ti Črni ali rjavi popje v Čenstohovu niso nikdar čitali naprednega časopisja, ampak so vsak dan molili »rožni venec«, brali sv. mašo, prejemali boga, p i tem pa na uprav krvoločen način in premišljeno morili, skrunili zakone in uganjali najnesramrejše orgije — zakaj niste imeli takrat obsojajoče besede? Menda zato, ker niste nič drugega kot harlakin in verski mazač. Ne poznamo sovraštva proti organom verskih družb, ker so pač oni, kakor vse produkt zgodovinskega razvoja; ali proti taki zlorabi vzvišene Kristove ljubezni pa se mora upreti vsako srce, koje ima še bolje kaj čuta poštenosti in dostojnosti.
»Sankaška tekma«. V ta dopis v 29. štev. t. 1. se je vrinilo več napak, ki naj jih cenjeni bralec popravi v toliko: Gdč. K. A n d e r s o v a je prišla na cilj v 1 min. 52 sek.; ga. Olga Chladkova pa v 2 m. 4 sek. — Med enosedežnimi sankami za gospode je izpuščen g. Alojz K r e i n z, c. kr. davčni oficijal, ki je prevozil start v 1 m, 55*2 sek. Slednjič naj se popravi ime g. c. kr. sodnika v E. Luschin.
Kinematograf »Ideal«. Danes »Specialni večer« s sledečim sporedom: Naravni posnetek: »Farma za rejo kokoši, nojev in aligatorjev v Mehiki«. Krasna drama v 2 delih: »Gospodična z jezera«, komični sliki Teddy snažilec oken« in »Nauke gre na počitnice«, drami: »Odvede-n\e« in »Tekmeci« ter znanstveni film »Kratkorepi rak«. — Jutri nov pored s krasno dramo: »Vžig«.
Prijeta vtihotapka. V zadnjem Času je bilo strankam iz hiš v bližini justične palače zjutraj izpred stanovanj ukradeno prineseno mleko in žemlje. Predvčerajšnjem pa je zasačila v neki hiši v Sodnijski ulici gospodarjeva hčerka nekega mladega dekleta, ko je ravno hotela odnesti vrečico s pecivom ter poklicala stražnika, da je neznanko aretoval. Na policiji so dognali, da je vtihotapka 171etna brezposelna Antonija Go-lobova. rodom iz Kandije na Dolenjskem. Golobova je že delj časa zasledovana zaradi raznih tatvin. V njenem stanovanju v Kolodvorski ulici je našla policija več mlečnih posod, praznih pekovskih vrečic in drugih sumljivih stvari. Mlado vtihotap-ko so izročili sodišču.
V Ameriko se je hotel včeraj odpeljati Mile Perkovič roj. 1893 v Lipici na Hrvaškem ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Namen mu je nrcprečil na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik VeČerin s tem. da ga je aretoval. Oddali so ga pristojni oblasti.
Ubegla prisiljenca. Dne 31. ja-nuarja zvečer sta prisiljenca Bogomil Bratila in Jožef Idi vdrla skozi okno na prosto in pobegnila na Dolenjsko. Predvčerajšnjem pa sta ukradla v Ortneku Kozlerjevem hlapcu za 100 K obleke in zginila v noč.
S ceste. Včeraj popoldne je na Sv. Petra nasipu posestničin sin Fr. Stražišar obračal prazen vprežen voz, kateri je na prostoru, kjer ni ograje, zdrčal v Ljubljanično strugo in potegnil za seboj oba konja, ki se J pa k sreči nista nič poškodovala.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 7 Hrvatov in 10 Slovencev, v Heb ie šlo 17. v Buchs pa 11 Hrvatov. Na \Vestfalsko se je odpeljalo 7 Slovencev, na Dunaj 19 Kočevarjev, na Dolenjsko pa 10 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Ga. Antonija Cerarjeva je izgubila zlato ovratno verižico. — Delavec Jožef Sušnik je našel zlato zapestnico. — Mitniški paznik Valentin Sitar je našel ročno torbico z denarnico. — Gospod Ivan Krek je našel zavitek z moško srajco in ovratnico. — Neka gospodična je izgubila zlate uhane. — Delavčeva žena Ana Koščeva je izgubila denarnico s 4 K. — Gdč. Ana Erženova je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela 46 K denarja. — Ga. Angela Stopplova je izgubila baržunasto ročno torbico, v kateri je imela denarnico s 15 K denarja.
Austro - Američane v Trstu odhod parnikov in sicer parnik »Oceania« 8. februarja v New-York; parnik > Atlanta« 12. februarja v Patras, Aimerio, Las Palmas, Rio de Ja-neiro, Santos, Montevideo und Buenos-Aires; parnik »Lau/a« 13. februarja v Neapel, Barcelono, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos-Aires; parnik »Francesca« 20. februarja v Patras, Aimerio, Las Palmas, Rio de Janeiro
Santos, Montevideo In Buenos-Aires; parnik »Alice« 22. februarja v New-York.
Društvena naznanila.
Sokolski zlet 1. 1913. Seja stanovanjskega odseka se vrši v ponedeljek, dne 10. februarja ob pol 9. zvečer v zvezni sobi »Narodnega doma«. Bratje člani, udeležite se seje polnoštevilno!
Občni zbor »Ruskega kružka« se je snoči vršil v društvenih prostorih v »Mastnem domu«. Zborovanje je vodil gosp. dr. Ivan Lovrencih ki se je v gorkih besedah spominjal blagopokojnega ustanovitelja dr. Ljudevita Jenka in društveni-ka pesnika Antona Aškerca. Nato sta tajnik in blagajnik podala svoji poročili, ki sta bili soglasno odobreni. Na predlog blagajnika gosp. Šušte r š i Č a, je občni zbor dal abso-lutorij blagajniku gosp. K a j z e 1 j u.
V odbor so bili voljeni ti - le gospodje, oziroma gospe: Terezina Jenkova, predsednica; odvetnik dr. Ivan Lovrenci č, podpredsednik; Julija B a r 11 o v a, Minka G o v e -k a r j e v a, bančni uradnik K a j -zel j, blagajnik; odvet. kandidat Borštnik, tajnik; trgovec H. Š e-v a r in urednik dr. Ivan Lah. Za preglednika sta bila izvoljena gosp. busteršič in gospa K a j z e 1 j e-va. Na občnem zboru so se končno razmotrivala razna vprašanja, tičo-ča se društvenega razvoja in napredka.
Gledališko društvo na Jesenicah. V nedeljo, dne 9. februarja ob pol 8. zvečer drama »Mati«, spisal Ks. Meško. To igro smo videli pred tremi leti na našem odru in je takrat napravila globok vtisk na občinstvo.
V vlogi gospe Strelčeve se poslovi ta večer od našega odra velezaslu-žna članica gospodična Mira Medi-čeva, ki se je vedno neumorno trudila za naše gledališče. Upamo, da si. občinstvo pokaže, da zna ceniti delavce na prosvetnem polju in napolni dvorano. Saj imamo itak malo slovenskih izvirnih del, osobito pa malo takih, ki bi nas oživljala in navduševala za svete, tako prezirane narodne ideje. Pisatelj je poklonil igro narodu z geslom: »Materi domovini, od lastne dece zaničevani!« Torej, kdor ne zaničuje matere domovine, naj dela v njen prospeh, tako da nam bo zasijalo kdaj toplejše in milejše solnce.
Presneto.
Iz gledališke pisarne. V soboto,
dne S. februarja zadnjič v sezoni za nepar »Hoffmannove pripovesti«, z gospo Cilko Otahalovo v vlogi Olim-pije. Gospa Otahalova je bila več sezon prva koloraturna pevka pri narodnem divadlu v Pragi in na dvornem gledališču v Stuttgartu. Sloviti češki glasbeni kritik Chvala jo je imenoval »češki škrjanček«. V nedeljo popoldne (izven abonnementa, za lože nepar) Gavaultova veseloigra »Mala čokoladarica<% ki jo je sprejelo občinstvo z lepo simpatiio. Zvečer (izven abon., lože par) desetič in zadnjič v sezoni priljubljena opereta »Boccaccio«. Prihodnji teden pridejo na vrsto Birinskega »Vnoglavci«, tragikomedija iz ruskega revolucionarnega gibanja in Pucciniia »Mada-me Butterfly«.
Književnost.
— Roman »Za svobodo in ljubezen« opisuje usodo slovenskega dekleta Jerice, ki je bilo prodano v turško sužnost in za katero sta njen brat Ivan in njegov prijatelj Srb Dušan tvegala vse, da jo rešita. Ker je bil Dušan komita (član vstaškega odbora v Makedoniji), so jima šli vstaši vsepovsod na roko, in v romanu so vršče opisani boji in življenje vstašev in krščanske raje. Roman »Za svobodo in ljubezen« je velezanimiv. Gotovo ga bo z zanimanjem čital vsak zaveden Slovenec in vsaka zavedna Slovenka, Opozarjamo vse čitatelje in čitateljice na današnjo prilogo ponatis romana »Za svobodo in ljubezen«, ki ga je začel priobčevati »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Čitajte, kajti ta roman je baš sedaj aktualen, ko se odigravajo na Balkanu svetovno važni dogodki.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Zagonetna smrt v Spodnji Šiški.
Dne 18. januarja se je razširila po Šiški in po Ljubljani nenadoma vest, da se je ponoči javil orožnikom sprevodnik drž. železnic Janez S e v-č e k in se obtožil, da je ponoči svojo ženo ubil. Sevček je bil res aretiran, ženo so našli res mrtvo v svoji kuhinji na tleh; razširile so se različne govorice, uvedla se je stroga pre-
iskava, kateri Je sledila današnja obravnava, o kateri poročamo v sledečem:
Senatu predseduje dvorni svetnik Pa j k, obtoženega Janeza Sev-čka zastopa dr. Tom in Se k, drž. pravdništvo dr. Neuperger.
Obtožnica očita Sevčku, da je dne 17, januarja zvečer zakrivil smrt svoje žene s tem, da je pijano ženo porinil na tla in jo pustil ležati na tleh. 2ena je bila sicer nepoboljšljiva pijanka, on je ravnal sicer dobro z njo, toda, ko bi se bil pobrigal zanjo na tleh in bi jo bil dvignil, bi bil preprečil njeno smrt.
Obtoženec se zagovarja sledeče: Jaz nisem kriv in kolikor se sedaj spominjam, je bilo to, kar sem povedal v strašni razburjenosti, napačno in da žene pri vratih nisem sunil. O dejanju samem in o predzgodovini pripoveduje sledeče: Oženil sem se pred 11. leti in že od začetka sem zapazil, via žena rada pije. Poskušal sem na vse mogoče načine, da bi jo bil spreobrnil, pa se mi ni posrečilo. Kupoval sem ji razna zdravila, skrival sem njeno napako kolikor sem mogel in delal in opravljal še celo vsa ženska in gospodinjska dela. — Omenjeni večer sem bil pijan. Tri noči prej sem bil v službi, popoldne sem izpil 8 steklenic pive in šel do-mov.Dolgo sem trkal in prosil ženo, da bi mi odprla. Ona pa me je zmerjala in me podila spat v klet. Končno ini je odprla in jaz sem šel v svojo sobo in takoj zaspal. Ko se ob 3. zjutraj zbudim, grem v kuhinjo, bila je še luč in zagledam ženo v mlaki krvi. To me je tako pretreslo, da sem si naenkrat v zmedenosti misli predstavljal, da sem ženo umoril. Poklical sem hišnega gospodarja in šel k orožnikom in jim priznal uboj.
Priče so izpovedale v bistvu sledeče: Razmere med Sevčekovima je bilo napeto in žalostno. Ona je bila skrajno zanikrna gospodinja, za-pravljivka in pred vsem skoraj vedno pijana. Ravnala je s svojim možem brezobzirno in grdo. On pa je bil nasprotno dober, skrival je njene napake, trudil se, jo poboljšati in je še celo opravljal prav pogosto domača dela.
Glede trenotka v kritičnem večeru, priznajo priče, da je bila tisti večer žena pijana, bil pa je tudi on malo vinjen. Slišali so njegovo trkanje in zmerjanje njegove žene, nato zaloputanje vrat, padec in kratko trkanje. Nato je bilo v stanovanju vse mirno, dokler ni prišel ob 3. zjutraj Sevčik sam klicat. Zanimiva je izpoved orožnikov, ki povedo, da je bil Ševčik v oni noči tako zmeden in razburjen, in da je vsako vprašanje potrdil. Ali si ženo ustrelil? Ja! — Ali si jo zaklal? Ja! — morda pa sem jo zadavil.
Še bolj zanimiva p« je izpoved sodnih izvedencev. Priznala sta, da je bila smrt te ženske precej komplicirana. 2ena je padla na obraz kot drevo in si ni poskusila kaj pomagati. Padla je naravnost na obraz, padec je bil hud. Pri padcu si je ranila ustnice in čeljusti, obležala je v nezavesti, nabrala se ji je v ustih kri, ki jo je zadušila. Kratko, zadušila se je v lastni krvi v pijanosti. Dalje potrdita izvedenca, da ni izključeno, da je sama padla. Zamotala se je v preprogo in padla. Udarjena ni in se ne more dognati tuja sila. Tudi je mogoče, da je bil Ševček tako razburjen, utrujen in Še malo pijan, da je preslišal padec in takoj trdno zaspal, ali pa če je tudi slišal, da je padla, si m mogel misliti, da bi bil padec usoden, pustil jo je, kot morda že večkrat, češ, prespi svojo pijanost. Po govorih državnega pravdnika, ki ne izključuje nesrečnega slučaja, vendar vzdržuje obtožbo in predlaga obsodbo, in pa zagovornika, ki v \>repriče-valnem govoru dokaže nedolžnost obtoženca, je izrekel senat po prav kratkem posvetovanju oprostilno razsodbo.
Razne stvari.
it v Sp. Šiški
priredi
v soboto, S. t. m. ob Vi 8. zvečer v salonu pri Kankertu • mm    a i •
Na dnevnem redu je
vodovodno vprašanje, inkerpora-cija Spodnje ftlike k Lfnbljani In iolako vprašanje.
Občani udeležite se shoda polno-štovilno, gre za Vaše interese!
Odbor.
Naprednjakl,
spominjajte so pri vsaki priliki
»Narodnega sklada44
ni nabirajte prispevke zanj!
* Župnika ubili. Iz Varšave poročajo: V vasi Wieczce na gališki meji so pijani kmetje ubili ondotnega župnika, ker jim je očital njihovo pijanstvo.
* Veliko poneverjenje. Nekateri češki listi poročajo, da so prišli pri mestni blagajni v Budjejevicah na sled velikemu poneverjenju. Dognali so do sedaj, da je poneveril uradnik Vaclav Šemaček Čez 120.000 K.
* Italijanska vojna zračna floti-la. Iz Treviza poročajo: Na vojaškem vežbališču v Santa Maria del Rove-re bodo v kratkem napravili vojaško letališče z osmimi hangarji. Nadalje bodo tam zgradili vojašnico za štirideset mehanikov in za ostalo tehnično vojaštvo.
* Umor v Sarajevu. V svoji sobi so našli 601etnega kavarnarja Goluba, rojenega Avstrijca iz Sarajeva mrtvega v mlaki krvi s prerezanim vratom. Kot osumljenca so aretirali 241etnega pisarniškega slugo Lovica in 451etno Golubovo ženo, ki je imela z Lovičem ljubavno razmerje.
* V Ameriki prijet ponevernik. Iz Inomosta poročajo, da je dobilo sodišče obvestilo iz Amerike, da so tam aretirali bivšega profesorja na trgovski akademiji v Inomostu Nigg-la, ki je kot soimejitelj pivovarne Kundler poneveril četrt milijona kron in pobegnil v Ameriko.
* Železniška nesreča pri My ti na Češkem. Iz Prage poročajo, da je trčil na postaji Myto tovorni vlak v zadnje štiri vozove osebnega vlaka, s katerim se je tam križal. Trije vozovi so skočili s tira, 12 potnikov je več ali manj ranjenih. Osebni vlak je odpeljal iz Myte po enourni zamudi.
* Trčenje dveh parnikov. Iz Ko-
danja poročajo, da je trčil norveški parnik »Tancy« nedaleč od otoka Anholt v finski parnik »Urania« iz Helsingforsa. Finski parnik »Urania« se je takoj potopil, mornarje in potnike so rešili na parnik »Tancy«, ki jih je peljal v Helsingfors. »Tancy« ima samo nekoiiko prav lahkih poškodb.
* Most se je podrl. Iz Varšave poročajo: Predvčerajšnjim je peljal avtobus s 30 pasažirji proti železniški postaji Staredrogi. Blizu postaje je moral avtobus voziti čez leseni most, ki se je vsled teže podrl. Avtobus je z vsemi pasažirji padel v vodo. Šofer in 14 oseb je bilo težko poškodovanih, Štiri osebe so si pretresle možgane.
* Največji kolodvor na svetu. V nedeljo so slovesno otvorili nov centralni kolodvor v Novem Jorku. Ta kolodvor in 84 tirov v dveh nadstropjih in zgradba kolodvora je stalo čez 750 milijonov kron. Gradili so ga deset let in sedaj je ta kolodvor največji na svetu. Do sedaj je bil največji kolodvor na svetu v Lipskem, sedaj pa je novojorski največji na svetu, lipski pa največji v Evropi.
* Umor na maskaradi. Soimejitelj avtomobifske tvrdke v Kolmarju Mevreil je obiskal s svojo ljubico baletko Mvrbachovo predpustno ma-skarado. Na plesu je postala Mvr-bachova ljubosumna in se je v dvorani z Mevreilom sprla. Med prepirom jo je hotel on udariti, toda ona je potegnila izza nogavice ostro bodalo in mu je zasadila v prsi. Meyreil je bil na mestu mrtev.
* Ruska vlada je prepovedala tujim zrakoplovcem preleteti njeno zahodno mejo. Ta prepoved velja od 1., odnosno 14. januarja pa do 1., oziroma 14. julija 1.1. Kot poziv, da se imajo pri prekoračenju meje nemudoma spustiti na tla, velja podnevi mahanje z rdečo zastavo, ponoči pa z rdečo lučjo. Zrakoplovci morajo brezpogojno te signale vpoštevati, ker sicer bi se streljalo nanje.
* Moteni pies gasilcev. Čuden ples so imeli v soboto gasilci v Švar-cavi. Komaj so se zbrali ter začeli olesati, je začelo goreti v Guntramu. Gasilci so prenehali plesati ter se odpeljali gasit. Ko so požar pogasili, so se vrnili ter zopet začeli plesati. Tedaj pa so jih pozvali ravno v nasprotno stran gasit. Gorelo je posestvo kmeta Spaunfabla. Oba požara so zlikovci nalašč zanetili, da bi gasilci ne mogli plesati.
* Pretkane sufragetke. Iz Londona poročajo, da so ondotne sufarget-ke zopet izvršile originalno šalo. — Predvčerajšnjim so dobili ministri med zasedanjem lordske zbornice nefrankirana pisma. Ko so plačali porto, so našli v pismih velike plakate z napisi: Votes for Women! na drugi strani pa opombo: Vi ste izdajica. V pismu je bil drobno raztolčen poper, vsled česar so morali ministri prav pošteno kihati. Seveda se je smejala cela zbornica.
* Tri sestre. Iz Singapore poročajo, da so na zagoneten način izginile s krova holandskega parnika »Van Noort!« tri sestre Diedericho-ve. Mlade dame so potovale po Javi ter se od tam ravnokar vračale v Singapore. Nekega dne zjutraj sb našli njih kabino prazno. Na mizi je bilo pismo kapitanu, v katerem mu za-
puščajo sestre svojo prtljago. Poieg pisma je stala steklenica z ostanki morfija. Najbrže so sestre najprej izpile strup ter nato skočile v morje.
* Milljonarjevo truplo ukradli. Popolnoma ameriška vest kroži zdaj po ameriških listih. Pred nedavnim časom je umrl v Ameriki večkratni milijonar Streed, rojen škotec, ki je v oporoki izrekel željo, naj ga pokopljejo v njegovi domovini. Vdova je ugodila tej želji pokojnikovi ter dala prepeljati njegovo truplo na Škotsko. Ko pa so truplo pripeljali v newyorško pristanišče, je truplo kar naenkrat izginilo iz krste, tatovi pa so zahtevali, naj jim vdova plača 5 milijonov, nakar ji bodo izročili trup-
10. Gospa Streedova pa je ponudila le 1 milijon, česar pa tatovi niso sprejeli. Nato pa je ga. Streedova odgovorila, naj kar obdrže truplo.
* Požigalci v Belgradu. Pred kratkim smo poročali, da so našli v veliki mestni klavnici belgradski bombo, katero so pa še pred eksplozijo uničili. V torek pa se je neznanim zločincem posrečilo, da so zanetili na belgradskem kolodvoru velikanski požar, ki je popolnoma uničil veliko skladišče za keramit in petrolej. Gasilcem se je posrečilo, da so ogenj lokalizirali. Dokazano je, da je bil požar podtaknjen, toda o zločincih še nimajo nobenega sledu.
* Dva uradnika aretirana zaradi vohunstva. Pri Šentlenartu pri Trbovljah so aretirali dva turista, ko sta ravno fotografirala železniški most. Imela sta pri sebi še več drugih fotografij. Kljub zatrjevanju, da nista vohuna, marveč uradnika iz Zagreba, ki sta napravila izlet, so ]u obdržali v zaporu, dokler ni prišlo iz Zagreba, da sta aretiranca dozdevna vohuna res dva uradnika in sicer dvorni svetnik Karel Pavlic in finančni ravnatelj Edvard Meitner iz Zagreba.
* Medved na pustnem korzu. Iz
Pariza poročajo: V nedeljo popoldne se je majalo po glavnih cesah pariške ga predmestja Auberoiiler neka čudna, kosmata postava, ki ji je sledilo vse polno kričečih otrok. Kosmatinec je bil popolnoma podoben medvedu. Nekaj časa je hodil po štirih, potem zopet po dveh. Masko so obmetavali s konfetijem ter jo dražili na vse mogoče načine. Končno pa je imela »maska« dovolj, obrnila se je, postavila na zadnji dve nogi ter pokazala zobe. Tedaj je šele množica videla, da je »maska« pravi medved, ki je pobegnil iz neke male menažerije. Množica je seveda bežala na vse strani. Medved pa se je pustil ujeti, ter šel mirno v svojo kletko.
* Vojak ustrelil svojega prijatelja. Iz Prage  poročajo: Podčastnik
11. pešpolka Jaroslav Ladin je predvčerajšnjim ob treh zjutraj spremil svojega prijatelja, strojevodjo Franca Henvša in njegovo ženo. Pred hišo, kjer stanuje Henvš, je prišlo do prerekanja med obema moškima. 2ena je skušala posredovati. Naenkrat pa je podčastnik potegnil revolver in Henyš se je mrtev zgrudil, zadet od krogle iz revolverja. Pri zasliševanju je podčastnik izpovedal, da je hotel izvršiti samomor. Ko se je poslavljal od svojega prijatelja, mu je Hyneš odgovarjal ter mu hotel iztrgati revolver iz rok. Pri tem se je revolver izprožil in krogla je zadela Henyša. Henyševa žena je izjavo potrdila.
* Kopenikiada. Iz Strassburga poročajo o Kopenikiadi, ki je imela za posledico, da je premetenemu človeku nasedlo celo mesto. Druge nesreče ni bilo, samo iz meščanov v Strassburgu se bodo sedaj šaljivci še dolgo norčevali. Iz Weissenburga je namreč dospela včeraj na guber-nijo v Strassburgu naslovljena brzojavka, ki sporoča, da je dospel cesar Viljem v Weissenburg in da dospe ob 1. popoldne v Strassburg. Takoj je bila vsa garnizija alarmirana in poveljujoči general jo je z velikim trudom prav skrbno razpostavil na vežbališču. Tja so prišli tudi gubernator, namestnik in princ Joahim ter so čakali na cesarja do 3. popoldne. Šele takrat se je izkazalo na podlagi brzojavnega vprašanja v Weissen-burgu, da je bila uradna brzojavka velika mistifikacija. Mesto je bilo tudi že vse v zastavah in nepregledna množica je čakala na cesarja. O pro-vzročitelju te velike zmešnjave in odpošiljatefju brzojavke cesarjevemu gubernatorju poročajo, da je bil neki odpuščen plačilni aspirant garnizije v Metzu, z imenom Keller. Keller je bil pred nekaj časom odpuščen zaradi raznih nerednosti in ga je vojaško sodišče proglasilo za neodgovornega za svoje dejanje in nehanje. Da bi dokazal, da je popolnoma normalen, si je izmislil to kopenikijado. Prišel je v uniformi poštnega uslužbenca z napisanim in zapečatenim brzojavnim fonnularjem h gubernatorju, kjer goljufije niso takoj spoznali. Brzojavka je naznanjala, da bo dospel cesar opoldne z avtomobilom v Strassburg in da bo takoj inspiciral garnizijo. S prepioom ponarejene brzojavke je nato šel takoj k nekemu listu, da sj da potrditi svojo normalnost
31. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran &.
Telefonska in brzojavna poranilo.
Vojn« nm Balkanu.
Operacije pri Odrinu. Carigrad, 7, februarja. Bombardiranje Odrina se ie včeraj nadaljevalo ves dan. Posebno živahno so obstreljevale bolgarsko - srbske baterije turške pozicije z južne in vzhodne strani. Bombardiranje je povzročilo v mestu veliko škodo. Največ pa Je trpela glavna uošela, na katero so Bolgari osredotočili svoje obstreljevanje, ker so prepričani, da se tamkaj nahaja postaja za brezžični brzojav. Vesti o pokolu Bolgarov in Armencev v Odrinu niso resnične.
Sofija, 7. februarja. Po uradnih podatkih je oblegovalna armada včeraj uspešno nadaljevala bombarde-menr. Bolgarske granate so razdejale veČino na periferiji mesta stoječih poslopij. Granate iz velikih oblegovalnih srbskih topov so padale v sredino mesta in povzročile veliko škodo. Bolgarska pehota prodira sicer počasi, toda s popolnim uspehom proti notranjim utrdbam.
Sofija, 7. februarja. Angleški in židovski sanitetni oddelek, ki sta odločena za Odrin, sta dobila od bolgarske vlade poziv, naj bosta pripravljena na odhod v Odrin, ker je vsak čas pričakovati padca te trdnjave in bo vsekakor tamkaj nuino potrebna sanitarna pomoč.
Obstreljevanje Odrina. Frankobrod, 7. februarja. Neki
dravnik bolgarskega »Rdečega kri-. ki se je vrnil z bolgarskega bo-
<ca, je sporočil listu o položaju v Odrinu, da misli, da na kapitulacijo sta ne bo treba več dolgo čakati, /e od začetka januarja ni bilo več dosti krme za kavalerijske konje, tako da je bilo treba več konjev zaklati. Pozneje se je položaj še mnogo poslabšal, tako da ie bil glavni živež
isadke in prebivalstva konjsko in l asje meso.
Carigrad, 7. februarja. Grški in armenski škof ter krščanski veljaki v Odrinu so zaprosili poveljnika Šu-kr\ pašo, da naj mesto preda. Šukri pa je dal vse prosilce obesiti. Oficijozno se ta ves dementira. Obupen poskus rešiti Carigrad. London,   7.   februarja. »Daily News« poročajo iz Carigrada: Ranjeni Turki izpred Čataldže,   ki so
'ospeli sem, pripovedujejo o nedi-
-ipliniranosi turške vojske. Enver beg baje namerava z naravnost obupnim korakom, ki pa ne obeta nikakršnega uspeha, rešiti Carigrad. — včeraj je bil v Izmidu, na azijski strani Marmarskega morja, kjer tabori kakih 29.000 mož. Enver beg je odposlal tia vse turške transportne in vojne ladje, med njimi tudi več lati i i. ki imajo nalogo, pod vodstvom tujih izvedencev poiskati mine, ki so jih baje Bolgari položili pred pristaniščem Rodosto.
London, 7. februarja. Iz Carigrada ie prišla sem brzojavka, da je i nver beg zbral 20.000 mož, ter jih izkrcal pri Rodosti ter napadel bolgarske čete, pri čemer so ga podpl-ra!i topovi dveh križark.Grmenie to-
ov ]e slišati v Carigrad. Izid bitke -e ni znan.
Bitka ob reki Kavak. Rim, 7. februarja. Vojni dopisnik »Tribune« brzojavi ja: Poveljnik bolgarske armade je izvedel, da se ie /brala močna turška vojska na polotoku Galipoll pod poveljstvom Fa-krija paše.  To vojsko je tvorila tur-
ka divizija iz Izmida, oiačena z mnogimi maloazijskim! vialjoni in številnimi Iregularimn? četami, pod poveljstvom Fetifa beja. Ta armada je taborila ob reki Kavak ter imela namen ogrožati za hrbtom bolgarsko - srbske oblegovalne armade nrl Odrinu in bolgarske vojske pri Ča-taldži železniško progo ter prekiniti zvezo med tema dvema armadama. Bofgarska vojna uprava ie na podlagi teh informacij odnoslala iz Dimo-tlko mogočno armado, ki ie štela 50.000 mož, med katerimi je bilo tudi več srbskih bataljonov, proti jugu z nalogo, da poišče turško, na galipo'-skem polotoku se nahaiaiočo armado ter io skuša razbiti. Prišedši v dolino reke Kavak so Bolgari naleteli na prve vole turške armade pod poveljstvom Fakrija paše. V torek zjutraj se je pričeta bitka, ki se je raztezala oetnalst kilometrov od reke Ka-' do Sarkota ob Marmarskem morju na eni strani In do zaliva Sa-mos na drugi strani. Bitka ie trajala dva dni. V torek so Turki branili svoje pozlcve z veliko hrabrosrio ta-1 o, da iim Boltrarl niso mogli do živega. V noči od torka na sredo pa so Botearl dobili velika olačenta ter so 7 v*o sd'o ronet navalili na tiffika požele. Proti iutru so se Turki Jell umikat?. Sprva so se umikali v popolnem redu, ko lih ie na naskočila bolgarska konjenica, se }e ti^lkanie Iz-nremenllo v dlvli beg. Bofearl so •deti en cel azijski batallon. ki ie na besu zaostal za drugo armado. Za-
sledovale Turke Je bolgarska armada zavzela Talk? Makoj. Turki so se umaknili za utrjene pozicije pri Bu-lalru, vendar pa so lin* bili takoj za petami Bolgari, ki so takoj začeli z obleganjem Bulalra.
Carigrad, 7. februarja. Topni-čarka Sahaf Je bombardirala Miriio-fito. Bolgari so živahno odgovarjali, bolgarl so zasedli tudi ŠarkeJ. Turške oblasti v Mlriiofltl ln Čarkeiu so zbežali na turških ladjah ter se prepeljale v Galipoll.
Carigrad. 7. februarja. Popotniki, ki prihajata iz Dardanel poročajo, da grški parniki neprenehoma vozijo srbske vojake na obal v zalivu Sa-ros. Srbske čete so se vkrcale v Solunu ter se je takrat govorilo, da so namenjene v Drač. Iz Galipolija je pripeljal Lloydov parnik mnogo turških beguncev.
Pariz, 7. februarja. Iz Carigrada poročajo listi, da je turška armada na polotoku Chersonesu popolnoma izolirana in da je armada Fetich beja, prijatelja Enver bega popolnoma izgubljena. Na južni strani so to armado Bolgari popolnoma odrezali od ostalih turških čet.
Bulalr padel.
Berolln, 7. februarja. »Berllner Tageblatt« poroča iz Sofije, da ie došla popoldne z boilšča brzojavka, da ie bolgarska armada že osvoiila Bulalr ter se nahaia na zmagovUem pohodu nrotl mestu Galipoll. Turki se umikajo v veHkem neredu. Baje poveljuje tej turški voisk? Enver - bej. Pri Cataldži.
Carigrad, 7. februarja. Turške oblasti razglašajo, da so turške čete zasedle postajo Baksajikej na železniški progi Čataldža - Dagijaripej in vrhove na desnem krilu turške armade. Turške predstraže in turški poizvedovalni oddelki so vedno v stiku s sovražnikom.
Sofija, 7. februarja. Nasproti turškim vestem o bojih in bitkah pri Cataldži, se uradno konstatira, da so se do sedaj vršili šele neznatni spopadi predstraž. ki seveda niso imeli nobenega uspeha.
Pariz, 7. februarja. Listi poročajo, da je opažati na bolgarski strani umikanje. Bolgari so nekatere pozicije pri Čerkeskeju in tudi Čatal-džo samo zapustili. Te bolgarske operacije so v zvezi z dalekozežnim bolgarskim načrtom, ter hočejo Bolgari zavzeti najprej Dardanele, skupno z grškim voinim brodovjem ter napasti nato Carigrad obenem Iz pozicij pri Cataldži in z morja. Grške transportne ladje vozijo iz Soluna neprestano nove grške in srbske čete.
Poraz Turkov na polotoku Chersonesu.
Carigrad. 7. februarja. Turki so na polotoku Chersonesu z dvema ar-madnima zboroma napadli Bolgare, ki so bili tam napravili okope. Turki pa so zadeli na odpor in ker niso hoteli izzvati odločilne bitke (?), so se v redu (?) umaknili.
Skader.
Dunaj, 7. februarja. Iz Podgorice poročajo listu »Neues \Viener Tag-blatt«, da črnogorski vojaški krogi ne verjamejo, da bi bil Rizza pasa umorjen. Kralj Nikolaj je dospel včeraj s prestolonaslednikom v Grudo pri Skadru. Tam se mudi tudi več srbskih častnikov, ki bodo pomagali pri uporabi novega artiler skega materijala. Vrše se nove obsežne priprave za energično obleganje Skadra. Kral je sprejel srbske častnike in jim izrekel svojo zahvalo in svoje priznanje.
Dimai, 7. februarja. Tu se govori, da se vrše pogajanja za predajo Skadra. Baje je Esad paša ubit. Konferenca veleposlanikov. —
Albanija. — Egejski otoki.
Dunaj, 7. februarja. Včeraj se je sestala konferenca veleposlanikov k izredni seji, ki je trajala dve in pol uri. Diplomatični krogi zatrjujejo, da se je konferenca bavila zlasti z vprašanjem meje prihodnje Albanije na podlagi principijalnega sporazuma, ki priznava Skader Albaniji, Prizren pa Srbiji. Srbija naj dobi garancije, da bo lahko uvažala preko Drača, Bara in avstrijskim Metkovičem svoje blago in blago tudi izvažala. — Glede Egejskih otokov se je določilo, da naj pripadalo otoki tik pred Dardanelami Turčiji, otok Thasos Bolgarski, otoka Miiilent in Kreta pa Grški.
Intervencija velesil v Sofiji.
Sofija, Po uradnih poročilih so zastopniki nekaterih velesil posredovali pri min. predsedniku Gešovu, naj bi Bolgarska priznala v Odrinu za konzule in tuje podanike neko nevtralno ozemlje ali pa jim dovolila prost odhod iz mesta. Gešov je odgovoril, da mu v mednarodnem pravu ni znan noben precedens, da bi konzuli tujih držav smeli oditi iz oble-govanega mesta. Zato bolgarska vlada žal ne more ugoditi izraženi želji, a tudi prošnja, da se prizna za konzule nevtraino ozemlje, ni sprejemljiva, ker je absolutno nemogoče bombardement tako urediti, da bi
na to ozemlje ne padale kroglje in granate.
Postanak Balkanska rveze.
Sofija, 7. februarja. Poročevalec budimpeštanskega Usta »UniversaU je izvedel baje od srbskega poslanika v Sofiji o postanku Balkanske zveze sledeče: Ko so se izjalovili leta 1911. poskusi Srbije, ustanoviti zvezo s Turčijo, čemur sta nasprotovala zlasti Kiamil naša in Nora-dunghina je vznikla v Srbiji ideja srbsko - bolgarske zveze. Da, Spa-lajkovič je o tej zvezi govoril tudi kmalu po svojem imenovanju za poslanika v Sofiji z bolgarskim ministrskim predsednikom Gešovom, resna pogajanja pa so se pričela šele meseca septembra 1911. Pogajanja so bila tajna, ker je bolgarsko in srbsko časopisje ravno takrat ostro napadalo drugo drugo. Bolgarsko-srb-ska pogodba je bila končno dne 29. februarja 1912, ob 5. popoldne podpisana v kraljevski palači^ v Sofiji. Pozneje sta pristopila še Črna gora in Grška.
Sporazum med Srbijo in Bolgarsko glede prihodnjih mej.
Belgrad, 7. februarja. Povodom navzočnosti bolgarskega finančnega ministra Theodorova v Belgradu, je prišlo med srbsko in bolgarsko vlado do sporazumljenja glede prihodnje srbsko - bolgarske meje. Bolgarska ie priznala Srbiji za veliko pomoč v sedanji vojni pravico do nadaljnih odškodnin preko določil prvotnega dogovora. Po tem novem dogovoru naj bi dobili Srbi Krivopalanko, Kra-tovo, Prilep in Bitolj. Bolgari resi-gnirajo na zahteve po Ohridi, Prespi, ker še ni gotovo, kaj bodo sklenile velesile. Bolgari pa si pridrže Veles.
Mahmud Šefket paša hoče pobegniti.
Carigrad, 7. februarja. V mestu kroži vest, da hoče Mahmud Šefket paša pustiti vlado popolnoma na cedilu, ker se ie prepričal pri svoji inspekciji pri Cataldži, da je turška armada popolnoma desorganizirana.
Mirovni delegati v Londonu.
London, 7. februarja. Kakor izve Reuterjev biro, so se včeraj popoldne poslovili od državnega tajnika sira Edvarda Greva tudi črnogorski delegati.
London, 7. februarja. Reuterjev biro izve, da je dobil Rešid pasa včeraj zvečer naročilo, da nai ostane še nekaj dni v Londonu. Vsi drugi Člani turške misije zapuste London Tudi Osman Nizami paša se vrne najbrže danes v Berolin.
Sbska skupščina.
Belgrad, 7. februarja. Uradno se razglaša, da bo srbska skupščina sklicana šele po končani vojni. Tudi organiziranje cerkvenih oblasti se izvrši v okupiranih pokrajinah šele po končani vojni. Glede pomoči Bolgarom ni novih pogodb, če pa bo potrebovala Bolgarska pomoči, bo poslala Srbija tja toliko vojaštva, kolikor ga bo Bolgarska potrebovala.
Živila za balkanske vojske Reka, 7. februarja. V zadnjih dveh mesecih je odšlo od tu mnogo transportov živil za vojske Balkanske zveze. Tudi predvčerajšnjim sta od-plula dva grška parnika z moko in žitou v Dedeagač in včeraj sta od-plula dva parnika z enako vsebino v Sv. Ivan Meduo.
Venizelos v Sofiji.
Sofija, 7. februarja. Grški ministrski predsednik Venizelos je imel včeraj dopoldne enourno konferenco z bolgarskim ministrskim predsednikom Gešovom. Kralj je sprejel Venizelosa
ob 4. popoldne.
* ♦
*
Napadi na avstrijsko mornariško upravo in poveljnika. — Avstrijski
delavci pojdite v Ameriko.
Dunaj, 7. februarja. Oficijozni »Frerndenblatt« prinaša danes senzacionalen uvodni članek, v katerem vehementno napada mornariško upravo in mornariškega poveljnika Montecuccolija, ter ga dolži, da Je protizakonito in v veliko škodo drža-
ve in avstrijskega narodnega gospodarstva naročil v inozemstvu za 23 milijonov kron raznih mornariških potrebščin, tako podmorske čolne in plavajočo ladjenlco, s čimer ni prizadel samo silnega udarca avstrijski Industriji, marveč odjedel tudi delavcem kruh. Svoj članek konča »Frerndenblatt« z besedami: Ladje bodo morale priplutl v avstrijska pristanišča okrog cele Evrope, iz avstrijskih pristanišč pa bodo ladje vozile delavce v Ameriko. »Frerndenblatt« ni le oficijozni organ avstrijske vlade, marveč tudi železniškega • kartela in je izšel ta članek najbrže 1 iz vrst kartelistov. Ta kartel je časih močnejši, kakor vse državne instance ter je smatrati članek kot napoved neposredno predstoječega padca mornariškega poveljnika Montecuccolija.
Proračunski odsek. Dunaj, 7. februarja. Proračunski odsek je nadaljeval danes debato o italijanski fakulteti. Med drugimi je govoril tudi hrvaški poslanec Tresić Pavičič ter izjavil, da Hrvati in Srbi italijanske fakultete ne bodo obstru-irali. Slovenski poslanci sedaj ne bodo mogli pričeti s svojimi obstrukci-jonističnimi govori.
Poljaki in Rusini.
Dunaj, 7. februarja. Kakor smo že poročali, se je vršila včeraj konferenca med grofom Stiirgkhom in načelnikom ukrajinske zveze dr. Konstantinom Levickim, pri kateri je označil dr. Levickij stališče svojega kluba. Dasiravno obstojajo med naziranjem njegovega kluba in nazi-ranjem Poljakov še velike diference, je upravičeno upanje, da bo prišlo do sporazuma. Rusini zahtevajo večje število mandatov in poleg tega še nacijonalno kurijo. Ministrski predsednik grof Sturgkh je vzel te izjave na znanje in izrekel željo, da naj se obe narodni stranki dogovorite. Dr. Levickij je izjavil, da je klub k temu I pripravljen, da pa more biti konferenca uspešna le tedaj. Če se sprej- I mejo rusinske minimalne zahteve. | Skupna konferenca se vrši danes in se je udeleži tudi minister Dlugocz. V poljskem taboru so optimistični in upajo, da se bo odsek za volilno reformo v Galiciji sestal že 14. t. m.
Dunaj, 7. februarja. Včeraj dopoldne so se vršile tu pripravljalne konference raznih noljskih frakcij v zadevi gališke volilne reforme. Danes se prične polisko - rusinska pogajanja v tej zadevi.
Dunaj, 7. februarja. Poljski listi poročajo, da je cesar sprejel skupnega finančnega ministra dr. Bilinskega in mu naroČil, da naj zastavi svoj vpliv, da se poljsko - rusinski spor [ čim nrei reši.
Dunaj. 7. februarja. Vesti, da ie - cesar v včerajš^h' avdijenci naroČil skup. fin. min. Rilinskemu. da naj posreduje v polisko - rus'nskem sporu se ornačujeio v informiranih krogih kot neresnične.
Občinske volitve v Splitu.
Split, 7. februarja. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v drugem in tretjem razredu so bili soglasno Izvoljeni vsi dosedanji odborniki. V mestu vlada veselje in navdušenje. Komplot proti princu Hohenlohe.
Lvov, 7. februarja. Nekateri tukajšnji listi poročajo iz Petrograda, da se je policiji baje posrečilo preprečiti atentat na princa Hohenlohe-ja. Policija je baje izvedela, da je imela »Zveza ruskih ljudi« na večer pred prinčevim prihodom zborovanje, na katerem je sklenila atentat. Po zborovanju se je nato nekaj udeležencev posvetovalo o izvršitvi atentata, vendar pa niso mogli priti do zaključka, zato so posvetovanje preložili na drugi dan. Med tem je policija izvedela o teh nakanah in ko so se člani Zveze zbrali, jih je policija arefirala. Ko je dospel princ Hohenlohe v Petrograd, je bil kolodvor zastražen s policijo in orožništvom in vstop na peron dovoljen samo Članom avstro - ogrskega veleposlaništva.
Volilna reforma na Ogrskem.
Budimpešta, 7. februarja. Odsek za volilno reformo je nadaljeval danes meritorno debato. Senzacijonalna aretacija na Reki.
Reka, 7. februarja. Suoči ob 7. je policija aretirala šefa vojaškega odseka na reškem magistratu Bla-sicha, ker je skupno z neko družbo baje na protipostaven način oprošČal vojaške zavezance vojaške dolžnosti.
Volilni boi v Belgiji. Bruselj, 7. februarja. Če se vlada ne uda v vprašanju splošne volilne pravice, so težke posledice neizogibne. Delavska stranka je določila, da naj izbruhne začetkom aprila velikanska stavka, katere se bo udeležilo nekako en milijon delavcev. Do sedaj je zbran za stavko že nad 1 milijon frankov in deponiran v Londonu.
Atentat na predsednika v San Salvadoru.
London, 7. februarja. Iz San Sal-vadorja brzojavliajo: Na predsednika Arania je bil izvršen atentat. Predsednik je bil težko ranjen; več oseb je bilo aretiranih in so nekatere priznale, da izhaja komplot proti predsedniku iz Guatemale.
Kitajske finance. Frankobrod, 7. febr. »Frankfur* ter Zeitung« poroča v zadevi posojila šestih velesil Kitajski iz Pariza, da so se velesile zedinile na to, da predlagajo Kitajski imenovanje štirih funkciionarjev iz prizadetih držav. Imenujejo nai se za take funkcijo-narie po en Francoz, Anglež, Rus in en Nemec. Prizadete države so mnenja, da bo Kitajska ta predlog sprejela.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka.
V današnji seji upravnega sveta se je odobrila Čista bilanca za leto 1912. Čisti dobiček znaša 664 476 K 24 vin, (v letu 1911. 484.240 K 28 vin.). — Občnemu zboru, ki se bo vršil dne 5. marca 1913, se je sklenilo, predlagati, izplačevati za leto 1912. 6°?c dividendo (24 K na delnico), 141.197 K 11 vin. dodeliti rezervnemu zakladu, 14.724 K 57 vin. pa prenesti na novi račun.
Damšnli list obsega 6 stranu
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Mnenje g. dr. J. Kentzlerja, zdravnika zdravilišča
Gleichenberg. Gosp. J. Serravallo
Trst
Večkrat sem rabil Vaše železna-to Kina-vino Serravallo, pri moji zelo razširjeni klienteli in to vedno z najboljšim uspehom. Vino se je zelo dobro izkazalo, kakor tonik in ga bom priporočal tudi v prihodnjosti.
Gleichenberg,     16. septembra
1911. Dr. J. Kentzler.
M^oleileno norocIIOe
Višina nad morjem 306*2 Sredafi zračni tlak 731 ran
februar, i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C"	Vetrovi	Nebo
6	2. pop.	74V9 I	6-4	p. m. jzah-	oblačno.
»j	9. zv.	743 4 j	31	sr. zah.	lasno
7.	7. zj.	744-7	-0 8	si. svzh.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 27°, norm. —H° Padavina v 24 urah f>0 mm.
V boljšo trgovino Išče složbe
541
Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe pod
9Zmožnai poštno ležeče, Ljubljana«
MS
rat!
Poizkusite enktat! : Pazite na ime :
LVSOFORM
in na original, zavoj.
mora zanimati vsakega izobraženega človeka. To morate vedeti, ako polagate važnost na higieno svojega telesa, da je v vaši hiši zanesljivo razkuževalno sredstvo neutrpljivo. Bolezni kakor kolera, vročinska bolezen, ošpice, škrlatinka, koze, ranitve, opečenine se zgode pogosto; za desinfekcijo ob bolaiškl postelji, za antiseptične obveze tan in oteklin, za irigacijo telesa in ubranitev naleze-nja pri vseh vrstah desinfekcij in razdušitev je najboljši znanstveno mogokrat preiskušeni in po vsem svetu za najboljšo desinfencijo sedanjosti pripoznani
LYSOFORM
ker učinkuje hitro in zanesljivo, ker ga skoro vsakdo lahko rabi, prijetno aroroantično diši, mm vpliva draiijivo na kožo in je naposled Jano ceno, ga priporočajo skoro vsi zdravniki in povso«! radi rabijo. V orlginalnla steklenicah (zeleno steklo) z navodilom se dobiva steklenica po 100 gramov m 00 vinar e v po vseh lekarnah in drogerijah monarhije
Pomn.te, da lvsoform zoprni duh in pot hitro in zanesljivo odstranil Poučno in od odličnega zravnika spisano brošuro »Zravje in desinfeKcija« do* bite zastonj od kemika C. A. Hubmar.n, referent »Lysoformwerke«t Dunaj XX., Petra»chgasse 4
Stran 6.
SLOVENSKI NAROD.
31. štev.
1542
i u ion
Ljubljana, Kolezijska ulica štev. 16
izvršuje šopke, vence in bukete
se rexne prilike. - Delo umetniško okusno In po solidnih cenah.
piramidna ia kroglasta iavorjeva drevesa ter dekorativne cvetlice
.v veliki mnoilni po unarnih ceaah. - Naročila na deželo hitro in vestno.
Ivan Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
iMznib koi«5 liiiiiiitnii
za rodbino in obrt.
Brszp atni M\ vezenje v M *mT
Pisalni stroji *m „ADLER",
pietilsi stroji ||
sjam OsSSBnBSSm
Slih bajem zastopnike
sprelme proti mesečni gotovi plači 150 kron poleg dobre provizije velika avstrijska bančna tvrdka za prodajanje oblastveno dovoljenih srečk na mesečna odplačila. — Ponudbe pod: fflrssskrsns bodočnost št 455" na uprav. .Slovenskega Naroda". 455
Oddam takoj veliko, rabo In zračno
skladišče
24 m dolgo, 14 m široko na Emouski časti it 2. Ivan ielačin, Ljubljana.
507
ss Ali kupujete Cvekov domači ::
bimevet, hrušovec m mellsovec
iz Kamnika? — Za Ljubljano se sprejme
starejši zastopnik.
m
S 1 mafem se odda lep
vseh velikosti.
Št I26p*i
te
530 !
Podpisani deželni odbor raznisuje sledeče
1. v Cerkljah pri Kranju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K
in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od zdravstveno-okrožnega zastopa še posebno doklado v letnem znesku 500 K;
2. v FaH v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, akti vite tno doklado 200 K in s pravico do dveh petletn'.c po 100 K Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko 3000 K na leto;
3. na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
4. v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 140A K. aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina Še posebno doklado letnih 500 K;
5. na Raki v Krškem okraju s plačo letnih 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic no 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravlenie ubcžcev v občini Raka crosto stanovanje z vrtom in vinogradom
6. v Žuienberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno dok^do 200 K in s pravico* do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 40o K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe nai pošljejo svoje prošnje podpisanemu dež. odboru
do 10. marca 1913
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniška prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedenjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 5. februarja 1913.
Za deželnega glavarja:
dr. Lampo i. r.
Avstr. amerikan. ss zaloga čevljev ss Prešernova uL 50.
Jfoši čevlji po kakovost!, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konkurence.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.
Več pri: 513
B. Ejiidu, Kongresni trg B.
Večja, dobro ldoča
gostilna
v prijaznem trgu na Spodnjem Štajerskem, z vso pritiklino, sobe za tujce itd. se proda pod ugodnimi plačilnimi pogofš. 439
Ponudbe na upravn. „Slov. Naroda- pod BISt. 439".
lih se v letošnji sezoni
š   v postrelfanfe
lO velikih
Ponudbe pod »Divji petelin" upravništvu »SI. Naroda«.
Podjetnik
za prevažanje lesa
zmožen slovenščine in nemščine, ki ima vse leto za 4 do 6 parov konj stalne vožnje, se išče za žago na
Koroškem. Voziti mora les iz g 'da, kjer se seka in pa žagani les na kolodvor. Ponudbe na   uprav. »Slov. Naroda«. 492
mmmMMm
Antikvarično
se kupi: Jurčič:
Zbrani jpis
III., VIII. In XI. ZV. — Ponudbe na
„ Narodno knjigarno a
» LJubljani.
Narodna knjigarna v Ljub! j
priporoča sledeče knjige;
Aleš ii Razora. tZFžJSF*I Poljudna pravna knjižnica:
Povest Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 60 vin., s pošto 20 vin. več.
Ana Karenina-^ruv^of^i:
stoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 k 40 vin., s pošto 30 v več.
Bela krizantema. .ds
broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več
Poli rnialri Povesti. Spisal E. Gang. DGll  rUJd&I.Cena broš. 2 K 50 vin.,
Spisal   L. V/allace. 4 K 50 v, s pošto 30 v več.
Cena
Greh in smeh.
vez. 3 K, s pošto 20 vin. več. BBH  H UF  ^oman iz Kristusov n vez
Brodkovski odvetnik. "°„
Češki spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Cez trnje do sreče. "S
F. Senčar Cena broš 1 K 20 vin., vez.
2 K 20 vin., s pošto 20 v več.
Dvajset let pozneje. ^Jj?-
Treh mušketirjev.) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več.
Gospa Judit 8MS At5
3 K 20 v. s pošto 20 v več.
Zabeljene in osoljene kratkočas-nice. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več.
Grof fflonte Christo. %ZT
A. Dumas. Cena broš. 8 K. vez. 12 K, s pošto 20 v več.
Hiša Marije Pomočnice.
Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, ve-.. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Hlapec Jernej in njegova
nvivifi«! Spisal Ivan Cankar. Cena JlldVlUd« broš 1 K 40 v,vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Izlet v Carigrad. ^o£5
80 v, s poŠto 90 v.
Kako pišejo ženske, co™
spisal M. Prevost. Cena 4 K, s pošto 20 vin. več.'
Knjiga za lahkomiselne
linili Spisal Ivan Cankar. Cena broš ljUUi. 2 k r0 vin., vez. 3 K 50 vin. s pošto 20 v več.
Ifroll   MotlO?  Zgodovinski roman. XVI dlJ   JH*£l|d£. Spisal Fran Remec. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več.
Libera nos a malo.
roman. Spisal Vladimii Vesel. Cena broš.
1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s poŠto 20 v.
Ljnbezen in jnnaštva strahopetnega praporščaka.
Zgodovinska povest Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več.
Ljnbezen Končanove ,\
IT lifta Zgodovinski roman. Spisal IkialC* Fr. Remec. Cena broš. 1 k 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Mali  ljUdie  Cena' bros!*3 K," vez!
4 K, s pošto 20 v več.
Moli   1 rt r* A   Roman za mladino in od-iflrtll   lvTIL rasle. Angleški spisal F. H. Burnett. Cena broš. 1 K 60 v, vez.
2 K 60 v, s pošto 20 v več.
Moli VltDV Zgodovinski roman H. illCtlA   V i IGA. Sienkievsricza. Cena broš.
7 K, vez. 9 K 50 vin., s pošto 20 v več. Moti Roman. Ruski spisal Maksim Gorki. JudII. Cena broš. 4 K, vez. 5 K, s pošto
20 vin. več. Mino  Socijalen roman iz ljubljanskega 1111 Ud, življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena
broš. 1 K 20 v, vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Mnh nrinrM Spisal Fr. MilČinski. Cena fflUnODOrCL broš. 2 K 50 v, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Najhujši sovražniki. S
Murnik. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Narodni   kataster Ko-
vn&lrn Spisal Ante Beg. Cena 60 v, lUCliC* s nn§to 70 v.
Naša
s pošto 20 v več.
N;nn  Spisal Ivan  Cankar. Cena broš. m«. 2 K, vez, 20 vin. več.
Spisal Ivan Cankar. Cena 3 K, s pošto 20 v več.
s pošto 70 v. vroo  Spisal A. Novačan. Cena v dS. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v,
3 K 50 vin, s pošto
20 vin. več.
Ob zori
Hl i trav* Turiet Angleški spisal Char-U11VCI    4Wiat. les   Dickens. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 20 v, s pošto 30 v več.
0 dostojnosti. gS^'U.
80 vin.
Opatov praporščak. zvtt
roman. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v veC.
Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu. S It
rin. Cena 3 K, s poŠto 3 K 20 v.
Pol litra Vipavca, fsjg!cDen,
broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s poŠto 20 v več.
Pillnm Zgodovinski roman iz nemško-* Utvill. francoske vojne. Spisal E. Zola.
Cena broš. 5 K 60 v, vez. 6 K 80 vin.,
s poŠto 30 vin več.
Ponižani in razžaljeni
Roman. Ruski spisal F. M. Dostojevski. Cena brol 3 K, vez. 4 K 20 v, s pošto 20 v več.
P A t fin Zgodovinski roman H. Sienkie-
1 VIU1P. wicza. Cena bro5. 6 K 40 v, vez. 9    8 K 40 vt i pošto 20 v več.
I. zvezek: Zakon o dovoljevanju poti za silo
K —-40-
II. in lil, zvezek: Predpisi o železniških in rud-
niških knjigah K —80.
IV. in V. zvezek: Pristojbinske olajšave ob konverziji v knjižnih terjatev K —80.
VI.—X. zvezek: Predpisi o razredbi in uredbi ter o zložbi zemljišč K 2-—.
XI. in XII. zvezek: Predpisi zoper okvaro poljščine za Kranjske. Koroško, Goriško, Istro, Trst ie Štajersko K -.80.
XIII. in XIV. zvezek: Predpisi o notarskih pristojbinah In zapovedanih notarskih spisih k -.80.
XV. zvezek: Županstvom izročena opravila sodišč  K — 40.
XVI. zvezek: Pristojbine o zapuščinah K —'80.
Povesti dr. Iv. Tavčarja.
Pet knjig. Cena broš. 13 K 50 vin., vez. 16 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Prava in neprava ljube-
mam Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena &VU. broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Prešernov album. 5&c22
2 K 40 v, s pošto 2 K 60 vin.
fllin   W*lfll.C!9 Zgodovinski roman H
yUU fttUia I Sienkievvicza. Cena vez 5 k 50 vin., s pošto 30 v več.
Rodbina Polaneških. Z$ŠS
roman H. Sfenkiewieza. Cena broš. 10 K, vez. 13 K, s pošto 20 v več.
Rusk; spisal Lecnid Andrejev,preložil Vladimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več.
Skušnjave Tomaža Krivio*! I O. trf» fr SI   sPisal Sepetavee, 2
Wg£ijdVbn.d. zvezka. Cena broš. 2 K 40 v, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v več.
Slike in revolucije.
M. Arcibašev. Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Slovensko gledališče. It
A. Trstenjak. Cena 2 K, s pošto 20 v več.
Slovensko-nemška meja na Koroškem. B^iscaentnbros.
1 k 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Qnniiall7aTt1 Spisa! V. Knaflič. Cena OUbljdll&Plll, 4 K, s pošto 30 v več.
Qtora   ftaVil«Q   Povest. Spisal J. d Idi d   UCVIOdr Oblak. Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več.
Strahovalci dveh kron.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 40 v več.
Štiri ruske slike. Cena broš
60 v, s no^to 20 v več.
Rdeči smeh
60 v, vez. 1 k
Trije mušketirji. ^
Uho in sluh
lovmsJci lan. Soisal
A. Dumas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v," s pošto 20 v več.
ITrlfiTrio^   Povest iz 18. stoletja. Spisal UUUVlbd. i. p. Tomić. Cena 1 K 60 v. s Došto 20 v več.
Poljudno znanstvena razprava.  Spisal dr. dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v.
TTnrlitlO. Povest. Franco.«u; Andre UllUmdt Thewuet. Cen- 90 v.s pošto 1 IC
Ustoličenje koroških voj-
TTrtji Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., VUU  s pošto 40 v.
Vaška kronika. SS ZJ&
losti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več.
Vinici a  Spisal Ivan Cankar. Cena broš-
V Ili J wlw. 3 K 60 v, vez. 4 K 60 v, s pošto
20 vin. več.
VII 91*0171 lZDrani spisi Frana Erjavca, Uai d Vli uredil dr. G. Sajovic. Cena
1 K 20 v, vez. 1 K 70 v, s pošto 20 v več.
V štndentovskih ulicah.
Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Volja in moč.SSSS^
3 K, s pošto 20 v več.
7O  lri»i90.m  Spisal Iv. Cankar. Cena £ld  &I 16C1U. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več.
7anriliiiha  Povest. Hrvatski sDisal F. A d U lil j lili d. Becič. Cena broš 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več.
Zadnji rodovine Benalja,
Roman iz kranjske preteklosti. Spisa Fr. Remic. Cena broš. 1 K 50 vin., vez
2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Zbirka citatov in aforiz-
mnv Uredil Slavko Klepec Cena broš. IUU V. 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s pošto 20 v več.
Z ognjem in mečem.
roman H. Sienkiewicza. Cena 4 k 50 v, s pošto 30 v več.
Zbrani spisi Josipa Ju?-
Xjr*a 11 zvezkov. Cena vsakemu UlUa. zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K s poŠto 20 v več.
Zbrani spisi Janka Kers-
nilra Fet knite* Cena fcroš. 25 k,
vez. 30 K, s pošto 20 v več.
Zbrani spisi Frana Lev-
efiVa Pet knJ'8- Cena broš. 21 K, aii&Bi vez 27 K, s pošto 20 v ve£.
Zgodbe iz doline šentflor
janSke ^pisal ivan Cankar. Cena 20 v več.
broS. 2 K, vez. 3 K, s pošto
Zločin in kazen. Sn frusm!
Dostojevski. Cena breš 10 K 50 v. vez 13 K, s posto 20 v vač.
5549
66
L0E
67
01