Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 17. OKTOBRA 1963 Leto XV. — Štev. 41	Cena 20 din
Ob 17. oktobru - prazniku občine Murska Sobota
čestitamo vsem delovnim ljudem naše občine, posebno pa še delovnim kolektivom — v želji, da bi bilo naše medsebojno sodelovanje v prihodnje še učinkovitejše v korist krepitve gospodarske moči in napredka na vseh področjih družbene aktivnosti v občini
OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZBO OBČINSKI SINDIKALNI SVET
in vodstva drugih družbenih in množičnih organizacij občine
MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA ŽE PRAZNUJE
Slavnostne prireditve v okviru praznika občine Murska Sobota so se že začele v nedeljo.
Tega dne je bila v Kuzmi svečano odprta nova šola. Včeraj Je v Murski Soboti gostovalo SNG iz Maribora s Puccinijevo opero »Madame Butterfly«. Danes predpoldne bo svečana seja občinske skupščine, zatem spominska svečanost na soboškem pokopališču, od koder bodo tudi odneseni venci na vse spominske plošče in spomenike. V soboto bo odprta pri Pokrajinskem muzeju likovna razstava umetnikov mariborske kulturne revije, zvečer pa bo tudi literarni večer slovenskih književnikov. V nedeljo bo svečano odprta nova asfaltna steza na cesti M. Sobota Martjanci.
PROF. JANEZ LOGAR OB ODKRITJU PLOŠČE DR. FR. SIMONIČU IN DR. J. ŠLEBINGERJU
Opravila sta delo velikega pomena
V nedeljo dopoldne se je zbralo pred Šlebilngerjevo hišo v G. Radgoni nekaj sto občanov radgonske občine. Slovenski bibliotekarji so tega dne odkrili spominsko ploščo znanstvenikoma dr. Franu Simoniču in dr. Janku Šlebingerju.
Med mnogimi uglednimi gosti so bili: ravnatelj univerzitetne knjižnice v Ljubljani prof. dr. Mirko Rupel, prof. dr. Bratko Kreft, ravnatelj mariborske študiji-
ske knjižnice prof. Jaro Dolar in drugi. O življenjskem delu obeh znanstvenikov je govoril prof. Janez Logar, ki je tudi odkril spominsko ploščo ter jo predal v varstvo predsednici sveta za prosveto in kulturo pri občinski skupščini G. Radgona.
»Življensko delo obeh znanstvenikov je tesno povezano," je med drugim poudaril prof. Logar. »Simonič je postavil temelje slovenski bibliografiji, Šlebinger pa je nadaljeval njegovo delo, čeprav mu zaradi neugodnih kulturnih razmer med obema vojnama ni uspelo doseči vsega, kar si je začrtal. Nedvomno pa sta oba opravila delo velikega pomena in vsakdo, ki se v svetu ukvarja z našo literaturo, se mora srečati z imeni in delom obeh.
Krajši kulturni program ob odkritju spominske plošče so izvajali pevci radgonskega mladinskega zbora pod vodstvom neutrudljivega Manka Golarja, gasilski oktet in godba na pihala. Zastopniki raznih kulturnih ustanov so položili ob plošči tudi vence.
Zelo ganljiva je bila zahvala žene pokojnega dr. Šlebinger in
hčerke dr. Simoniča. »Prav tako, kot ste tukaj zapeli: Kje so tiste stezice, sva bila z možem povsod, kjer sva dalj časa živela, kot na primer na Dunaju, v mislih vedno doma." je dejala.
Zastopnike društva slovenskih bibliotekarjev je sprejela po svečanosti ob odkritju spominske plošče predsednica občinske skupščine tov. Marija Levarjeva.
LJUTOMERSKA OBČINA V ZNAMENJU 150-LETNICE ROJSTVA F. MIKLOŠIČA
Danes zvečer gostuje o Ljutomeru mariborsko Narodno gledališče s Puccinijevo opero Madame Butterfly, jutri, o petek zvečer pa bo o klubu Ljudske univerze odprta razstava del jezikoslovca Frana Miklošiča. V soboto zvečer bodo gostovali v Ljutomeru slovenski književniki. Literarni večer bo v dvorani Kulturnega doma. In v nedeljo dopoldne ob 10. uri bo na Miklošičevem trgu proslava 150-letnice rojstva Frana Miklošiča.
Tako se je pripravila ljutomerska občina na ta veliki kulturni dogodek, celotno praznovanje pa je vključeno v mariborsko kulturno revijo v sklopu katere so preteklo soboto odkrili slovenski slavisti
spominsko ploščo Franu Miklošiču tudi na stavbi št. 1 na Koroški cesti v Mariboru, kjer se je nekaj let šolal tudi F. Miklošič.
ZMS ob svoji dvajsetletnici
V četrtek, 10. oktobra, so mladinke in mladinci Pomurja praznovali 20-letnico I. kongresa Zveze slovenske mladine.
Po aktivih na šolah, na vaseh in v delovnih organizacijah so ta dan, ali pa na predvečer, člani ZMS organizirali krajše proslave in srečanja. V razgovorih z borci, skojevci in povojnimi mladinskimi aktivista so mladi obudili spomine na herojsko pot skojevcev in mladine v času ljudske revolucije. starejši aktivisti so pripovedovali o delu, uspehih in težavah v letih izgradnje porušene domovine, sedanji mladinci in mladinke pa so govorili o svojem delu,
o ciljih in težavah, ki jih imajo.
V dneh od 10. do 12. oktobra so imeli v počastitev spomin na I. kongres v Kočevski Reki občinski komiteji v vseh štirih pomurskih občinah svečane seje. Tokrat so delegacije mladink in mladincev odnesle vence na grobove In spominske plošče padlih skojevcev, mladinke in mladinci pa so skupaj z vsemi udeleženci svečanosti, poslali pozdravna pisma Centralnemu komiteju ZKS in Centralnemu komiteju ZMS.
17. oktober
Praznik soboške občine je povezan s težkimi dogodki, ki so usodno vplivali na razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Pomurju. Iskra upora, ki so jo zanetili najnaprednejši sinovi delovnih ljudi Prekmurja, je začela nevarno tleti že v prvih dneh okupacije. Ustanovitev okrožnega odbora OF za Prekmurje, organiziranje borbenih trojk in petork, zbor prekmurskih aktivistov, ki je bil 30. julija, potem razne propagandne akcije s trošenjem letakov, podiranjem telefonskih drogov in druge akcije, so jasno nakazovale, da bo ta iskra razrasla v ogromen plamen, ki bo požrl okupatorja.
V svesti si te velike nevarnosti, ki mu je iz dneva v dan bolj grozila, Je okupator storil vse, da porajajoče gibanje čimprej zaduši. Oktober je bil najtežji: padel je Stefan Kovač, kmalu nato se je začel sodni proces, kjer je bilo na smrt obsojenih več najpomembnejših organizatorjev upora. Vzporedno s tem pa so se vrstile aretacije.
Te oktobrske dogodke iz leta 1941 povezujejo občani z oktobrskimi dogodki iz leta 1944, ki so bili prav tako krvavi in težki, najtežji pa 17. oktober 1944, ko je bilo aretiranih več zavednih Slovencev in odpeljanih v taborišča, odkoder se mnogi več niso vrnili. V oktobrskih dneh je okupatorju še enkrat uspelo prizadejati narodnoosvobodilnemu gibanju težak udarec: v boju z njim so padli Juš Kramar, Dane Šumenjak, Janez Talanyi. Vendar pa mu tudi ta uspeh ni pomagal, ker se je vsemogočni vojaški stroj naglo rušil in propadal.
Murska Sobota je za svobodo žrtvovala mnogo dragocenih življenj: 109 ljudi je ostalo na bojnih poljih, v internacijah ali pa bilo ustreljenih kot talci, rasistična mržnja pa je zahtevala 117 žrtev.
VPISOVANJE LJUDSKEGA POSOJILA KONČANO TUDI V POMURJU
Vpisanih 177 milijonov dinarjev
V torek je bil zadnji vpisni dan za ljudsko posojilo za obnovo Skopja. V ponedeljek do dvanajste ure je 32.831 vpisnikov v vseh štirih pomurskih občinah vpisalo okrog 177 milijonov dinarjev, ali točno 176 milijonov 760 tisoč dinarjev.
Vsota vpisanega posojila v Pomurju se je v zadnjem dnevu, do torka 15. oktobra, še povečala. Največje znesek posojila je bil vpisan v občini Murska Sobota in sicer 88 milijonov 307 tisoč dinarjev, sledijo pa občina G. Radgona s 33 milijoni 397 tisoč dinarjev. Lendava z 29 milijoni 174 tisoč dinarjev in Ljutomer z 25 milijoni 882 tisoč dinarjev vpisanega posojila.
Naj večjo vsoto vpisanega posojila v Pomurju lahko zabeležimo pri delavcih in uslužbencih. 15.536 delavcev in uslužbencev je vpisalo 98 milijonov 350 tisoč dinarjev, medlem ko je 15.497 pomurskih kmetov vpisalo 41 milijonov 842 tisoč dinarjev ljudskega
posojila. Tudi delovne organizacije so iz svojih skladov vpisale do ponedeljka precejšnjo vsoto posojila. 62 vpisnikov — delovnih organizacij je vpisalo 20 milijonov 985 tisoč dinarjev, ostalih 1737 vpisnikov iz vseh štirih občin pa je spisalo 15 milijonov 580 tisoč dinarjev posojila. Če še pogledamo, kako so vpisovali po posameznih občinah delovni kmetje in delavci in uslužbenci, potem dobimo naslednjo sliko; kmetje so v posameznih občinah vpisali naslednje skupne zneske, M. Sobota — 8032 vpisnikov je vpisalo 21.148.000 dinarjev. Lendava — 3636 vpisnikov je vpisalo 7.695.000 dinarjev, Ljutomer — 1987 kmetov je vpisalo 6,779.000 dinar-
jev in v Gornji Radgoni je 1842 kmetov vpisalo 6,220.000 dinarjev posojila. Delavc in uslužbenci so v posameznih občinah vpisali naslednje zneske: M. Sobota — 7.270 vpisnikov — 47 milijonov 26 tisoč, Lendava — 2815 vpisnikov — 16 milijonov 753 tisoč, Ljutomer — 2111 vpisnikov — 12 milijonov 68 tisoč in G. Radgona — 3340 vpisnikov — 22 milijona 503 tisoč dinarjev.
Že po podatkih od ponedeljka lahko sklepamo, da bo planirana vsota vpisanega posojila v Pomurju precej presežena.
Seveda so največ presegli planirano vsoto delavci in uslužbenci, medtem ko tega ne mormo trditi za delovne kmete.
JANEZ LANŠČAK, PREDS. OBČ. SKUPŠČINE M. SOBOTA:
Vsaka nova pridobitev je rezultat prizadevanja naših delovnih ljudi
Stalen in hiter vzpon po posameznih gospodarskih panogah spreminja iz leta v leto Strukturo jugoslovanskega gospodarstva. Nekdaj slabo razvita, polkolonialna država, ki je bila v veliki meri gospodarsko odvisna od tujega kapitala, se danes vključuje v vrsto gospodarsko razvitih držav in že uspešno deluje v mednarodni gospodarski menjavi.
Takšen razvoj ima seveda tudi ugodne posledice v spremembi socialne strukture prebivalstva, ugodno vpliva na življenjsko raven s čimer se spreminjajo navade ljudi in njihove potrebe. Takšne spremembe lahko ugotavljamo tudi v naši občini, ki počasi toda vztrajno spreminja svojo podobo. Gospodarski razvoj in hiter tempo, ki je značilen za vso državo, je viden tudi v gospodarstvu naše občine.
Običajno primerjanje doseženih gospodarskih rezultatov nam kaže razvojno smer. Vsakoletni napori naših delovnih ljudi v proizvodnji in v ostalih dejavnostih kažejo prizadevanje v tej smeri, da se tudi ta pokrajina vključuje v hiter tempo gospodarskega in družbenega razvoja. Rezultati, ki smo jih dosegali v preteklih nekaj letih, potrjujejo to ugotovitev. Celotna vrednost skupnega gospodarstva se je povečala od 16,6 milijard dinarjev v letu 1960 na 28,5 milijard dinarjev v letošnjem letu, kar pomeni povečanje za 70,2 odst. Takšen vzpon gospodarstva omogoča povečanje zaposlovanja novih delavcev. V tem času se je število zaposlenih v družbenem sektorju povečalo od 6 tisoč na 8.600 delavcev. Zlasti lepe rezultate smo dosegali v razvoju industrije, kjer je stopnja porasta znašala v letu 1961 — 18,3 odst., v letu 1962 — 22.0 odst. in po planu za letošnje leto znaša 29,5 odst. Takšen razvoj industrije ugodno vpliva na spremembo gospodarske strukture, saj v naši občini se vedno prevladuje sektor kmetijstva.
Letošnja rezultati v industriji za prvih osem mesecev niso povsem zadovoljivi glede realizacije postavljenega plana. Industrijska proizvodnja je v odnosu na lansko leto povečana v prvih osmih mesecih za 21,4 odst. Res je, da pri ocenjevanju takšnih gibanj moramo upoštevati določene sezonske premike, vendar moramo do konca leta zastaviti vse sile, da postavljeni plan dosežemo. Tudi oStale gospodarske panoge nekoliko zaostajajo za planom tako, da bomo že v preostalih mesecih letošnjega leta morali nadoknaditi kar je delno tudi iz objektivnih razlogov izostalo, predvsem v prvih mesecih leta.
Pred gospodarstvom naše občine stojijo odgovorne naloge. Stalna skrb in maksimalno prizadevanje v delovnih organizacijah naj bo stalna metoda dela naših ljudi. Mnogokatare potrebe, ki jih na današnji stopnji družbenega in gospodarskega razvoja zahtevamo, so lahko pokrite le, če imamo potrebno gospodarsko bazo. Napori, ki so bili doseženi v preteklih letih in letošnjem letu glede izboljšanja stanja v šolstvu, potem v zdravstvu, kulturi in prosveti, prizadevanja da se stalno skrbi za izboljšanje raznih komunalnih potreb občanov zah-
tevajo velika sredstva, ki jih naj daje gospodarstvo. Da bomo lahko pokrivali stalno naraščajoče potrebe naših občanov, moramo razvijati gospodarstvo, kar lahko uspemo s
prizadevanjem delovnih ljudi v tej družbeni dejavnosti.
Smo neposredno pred sprejemanjem družbenega plana in perspektivnega programa za naslednjih sedem let. Razvojno smer v tem programu je potrebno prilagoditi možnostim, itd so na našem področju. Od dobro zastavljenega programa perspektivnega razvoja posamezne gospodarske organizacije bo odvisno kako bo podjetje najbolje odgovorilo potrebam trga. Organi upravljanja morajo torej temeljito pregledati vse notranje pogoje v organizaciji in tudi vsestransko pripraviti potrebno, da v perspektivi podjetje lahko zadosti zahtevanim potrebam trga. Eden zelo važnih pogojev je večja produktivnost, ki je nag rezultat uvajanja sodobne organizacije dela in iskanje najboljših tehnoloških postopkov, ki omogočajo veliko proizvodnost, -nizke proizvodne stroške in kvaliteto. To so zelo velike in zahtevne naloge, ki jih naši delovni kolektivi morajo z vso prizadevnostjo reševati.
Takšna usmerjenost v proizvodnji zahteva potreben strokovno usposobljeni kader. Skrb za šolanje kadrov mora zategadelj biti stalna metoda dela organov upravljanja v tej smeri. Niso izkoriščene tudi vse možnosti raznih oblik integracije gospodarskih podjetij. Naslonitev na močan mariborski industrijski bazen v smeri kooperacijskega sodelovanja s tamošnjimi, podjetji daje tudi možnosti za povečanje proizvodnje in s tem možnosti za nove zaposlitve v naših gospodarskih organizacijah. Z izboljšanjem proizvodnih postopkov itn boljšo organizacijo dela, kar bo vplivalo na večjo produktivnost, lahko izvajamo tudi naše ustavno določilo o 42 -urnem delavniku, torej o ukrepu, ki pomeni izboljšanje delovnih pogojev in skrajševanje delovnega časa.
Pri našem perspektivnem razvoju moramo dati poseben povdarek razvoju turizma, ki (Nadaljevanje na 10. strani)
Zapis k prazniku občine M. Sobota: Vsako leto pomeni leto novih uspehov in vsaka nova pridobitev je rezultat prizadevanj in dela naših delovnih ljudi (foto: K. Sukič)
Začetek gradnje tovarne formalina v Lendavi
Pred nekaj dnevi so pričeli v Lendavi z gradnjo tovarne formalina. Tovarna bo stala v neposredni bližini tovarne metanola, kasneje, ko bo dograjen še obrat za bakelitne mase in umetne smole, bo zaključena prva faza izgradnje petrokemične industrije.
OBČANI MADŽARSKE NARODNOSTI V NAŠI SOCIALISTIČNI STVARNOSTI
Programska ugotovitev ZKJ, da imajo v skupnosti jugoslovanskih narodov svoje mesto tudi nacionalne manjšine oz. narodnosti se v polni meri nanaša tudi na madžarski živelj našega območja.
Le-ta številčno majhna narodnostna skupina, ki naseljuje v glavnem kraje vzdolž slovensko — madžarske meje in področje lendavskega okoliša se je vključila v socialistično družbeno graditev in njen vsestranski razvoj je takorekoč na dlani; to temprej ker naša nova republiška ustava terminološko in vsestransko odločno briše kategorijo takoimenovane večine in manjšine, deklarira že sicer v praksi preizkušeno obveznost naše širše skupnosti za zagotovitev vseh narodnostnih svoboščin ter pravic in za materialno pomoč na področju šolstva ter kultumo-prosvetnih dejavnosti.
Naša ustavna določila potemtakem znova in zelo jasno izpričujejo doslednjo linijo politike in prakse po kateri razvojna pota narodnosti pri nas nikdar nismo vezali na konjunkturnost državnih in političnih odnosov s sosednjimi deželami, še manj pa usmerili reševanje narodnostne problematike v korito asimilatorskih in podobnih teženj.
Glede na to je povsem razumljivo, da predstavlja madžarska narodnostna skupina sestavni del naše socialistične stvarnosti. Najzgovornejši pokazatelj tega dejstva pa je brez dvoma sočasna podoba družbeno politične uveljavitve predstavnikov madžarske narodnosti na vseh področjih javnega življenja.
Poleg dveh članov republiške skupščine je madžarski živelj našega območja z enajstimi pripadniki zastopan v murskosoboški in lendavski občinski skupščini, v industrijskih samoupravnih organih in zadružnih svetih pa je 167 članov madžarske narodnosti.
V vodstvenih telesih SZDL ■— od okrajnega do krajevnih odborov so prav tako zadovoljivo zastopani občani madžarske narodnosti s 128 predstavniki.
Ti podatki pa še vedno ne bi osvetljevali v pravi, luči dejanskega položaja madžarske narodnostne skupine našega območja, v kolikor jih ne bi spremljal enakopraven gospodarski in kulturno-prosvetni razvoj madžarskega prebivalstva.
Danes lahko brez kakršnegakoli olepševanja ugotovimo dejstvo, da je — kljub podedovani nerazvinosti — celotno pomursko regionalno območje, vključno z narodnostno mešanim predelom, v zadnjih nekaj letih močno napredovalo. Pospešitev kmetijske proizvodnje — in okrog 85 odst. občanov madžarske narodnosti je kmetijskih proizvajalcev — je namreč rezultirala stalno dviganje narodnega dohodka prebivalcev tega območja.
V državnem merilu zaznavamo in izredno pozitivno kvalitetno spremembo v izobraževalnem sistemu otrok madžarske narodno ti pa gotovo predstavlja dvojezični pouk, ki je bil leta 1959 frontalno uveden v osnovne šole narodnostno mešanega področja.
Nad 2700 učencev slovenske in madžarske narodnosti je ob velikih prizadevanjih političnih in strokovnih činiteljev bilo vključenih v tak izobraževalni proces, ki v duhu pridobitve naše revolucije, v duhu bratstva in enotnosti naših narodov in v duhu resničnega internacionalizma kuje lik novih generacij ob seznanju z jezikovnimi in kulturnimi zakladi dveh sosednih narodnosti. Principielmo reševanje problemov krepitve materialne baze tega šolstva, čim širša vzpostavitev mreže predšolskih ustanov ter dosledno izvajanje izobraževalnega programa prosvetnih kadrov zato zahtevno vzgojno dejavnost, vse to bo v perspektiv.; prav gotovo bistveno pripomoglo h kvalitetni izpopolnitvi tega pionirsko zastavljenega izobraževanja, ki s svojo vsebinskostno razbija izolacionizem manjših narodnostnih skupin; sicer pa je preti soboškega centra za pomoč izrednim slušateljem —
prosvetnim delavcem iz dvojezičnih šol in s štipendijami neogibno podpirati splošno izobraževanje ter strokovno kvalificiranje narodnostnih kadrov, ki jih še vedno primanjkuje prav za delo med občani madžarske narodnosti. V širšem obsegu je bila preteklo leto uvedena dvojezičnost tudi v javno upravo narodnostno mešanega območja. V najnovejšem obdobju je prakticiranje dvojezičnosti kvalitetno dokaj, napredovalo v javnih
službah in na sodišču, v Lendavi, kjer struktura poslovanja te pomembne javne ustanove to neogibno zahteva in kjer je tudi struktura sodniškega kadra ter porotnikov primerna za uspešno izvajanje dvojezičnosti.
Pomemben kvalitetni premik je v zadnjih letih storjen tudi v kulturnem življenju madžarske narodnostne skupine, čeprav je na tem področju slej ko prej treba preiti na sodobnejše zadovoljevanje kulturnih potreb in na pospešeno izenačevanje z nivojem kulturnega življenja slovenskih naselij. Ob materialni pomoči prek republiških forumov — v petih letih so le-ti zagotovili za kulturno-prosvetno dejavnost madžarskega življenja okrog 23 milj. dinarjev —- se je uredil in izpopolnil predvsem knjižni fond dvojezičnih knjižnic tako, da znaša število knjižnih enot v dvojezičnem območju nekaj nad 3500 in je v stalnem porastu. V izdaji slovenskih založb je madžarska narodnostna skupina v preteklem obdobju dobila tudi blizu 10.000 izvodov originalnih oz. iz slovenščine prevedenih leposlovnih ter političnih publikacij v materinščini. H kvalitetni izpopolnitvi kulturnega življenja na območju s prebivalstvom madžarske narodnosti prispevajo tudi že stalna gostovanja dramskih ter ostalih ansamblov iz AP Vojvodine.
Objektivno je moč ugotoviti, da so h kulturnemu napredku občanov madžarske narodnosti predvsem pa k njihovi širši informiranosti mnogo pripomogli tudi lokalni madžarski tednik »Népujság« in vsakodnevne madžarske oddaje relejne radijske postaje v M. Soboti. Ni dvoma, da bosta ti informacijski sredstvi ob neogibnem dvigu vsebinskosti ter izpopolnitve jezika v bodoče lahko postali še vplivnejši činitelj v življenju in dejavnosti madžarskega življenja našega območja.
V	preteklem nekaj letnem obdobju je na narodnostno mešanem območju moč zaznamovati tudi aktivno vključevanje občanov madžarske narodnosti v družbeno politično življenje. V lendavski občini je sočasno 38,5 odst. članov SZDL madžarske narodnosti, v murskosoboški občini pa pripada narodnostni manjšini 4,7 odst. vsega članstva.
V	luči teh dejstev in ugoto-
vitev je zategadelj svetlo začrtana svobodna in dejansko enakopravna razvojna pot občanov madžarske narodnosti v SR Sloveniji.	-fš
KOMUNA IN KULTURA
Na mnogih posvetovanjih o sestavi občinskih statutov je bila med drugim izrečena tudi misel o mestu kulture v formulacijah novih statutov. Poudarjeno je bilo, naj bo odnos do kulturne dejavnosti v komuni kolikor se da konkretiziran predvsem kar zadeva materialni odnos. Podobno mnenje je bilo izraženo tudi na nedavni seji občinskega sveta za prosveto in kulturo v Ljutomeru kot na kasnejšem plenumu o kulturno-prosvetnih vprašanjih, ki ga je sklical občinski svet Svobod in prosvetnih društev.
V čem je bistvo vprašanja? Iz prakse prejšnjih let vemo, da so bila v oseh naših občinah dana sorazmerno skromna sredstva za kulturno-prosvetno dejavnost. Svobode in vse ostale dejavnosti so več ali manj životarile ob pičlih dotacijah. Zaskrbljujoč odstotek bi izračunati, če bi naredili primerjavo o vloženih sredstvih za kulturno dejavnost v primerjavi z gospodarskimi vlaganji. Nezadostna material-
na stimulacija pa je bila med bistvenimi razlogi tudi za vedno manjše zanimanje za amaterizem, ki kot oblika dela ne bi smela izgubiti na svojem pomenu, čeprav kaže, da bi bilo treba vnesti v amaterizem našim pogojem primernejše oblike dela in sodobnejšo vsebino. Po drugi strani pa se je ob takšnih pogojih dela lahko krepko obdržala misel-
nost o »kulturtregerstvu« posameznikov in o kulturi kot konjičku, ki je nekaj nad itd. Ob takem tretiranju je bilo kulturno življenje v občini res pogostokrat odvisno le od vplivnosti posameznikov, ki so znali več ali manj uspešno "iztrgati" iz proračunskih sredstev občin večje ali manjše dotacije. Po vlogi, ki jo ima kulturna vzgoja po določilih
nove ustave, pa nikakor ne bi bilo prav uzakoniti dosedanje prakse tudi z občinskimi statuti.
Toda, kako preiti od načelnih postavk o vlogi kulture h konkretnim formulacijam? V Ljutomeru se razpravlja med drugim tudi o tem, da se v statutu uzakoni kriterij po katerem bi se del akumuliranih sredstev v občinskem merilu
izdvajal za kulturno-prosvetno dejavnost. S tem bi bil dan temelj za mnogo hitrejši razmah kulturno-prosvetne dejavnosti in kulturne vzgoje. Razumljivo je, da bo potrebna pri tem tudi večja prizadevnost delovnih kolektivov, kar zadeva materialno stran tega vprašanja. Predvsem v sklopu krajevnih skupnosti naj bi gospodarske organizacije ime-
le posluh ne samo za potrebe komunalnega značaja, marveč tudi za negospodarsko potrošnjo občanov v obliki sprejemanja kulturnih dobrin. Temu primemo naj bi nakazali svoje potrebe tudi bodoči statuti krajevnih skupnosti.
Naj se zdijo temu ali onemu predlogi o konkretizaciji občinskih statutov o tej smeri nemogoči, češ. da nam tako ali tako še vedno primanjkuje sredstev, je prav zdaj čas, da se kultura postavi v enakovreden položaj z vsemi ostalimi dejavnostmi. S tem, da bomo zajamčili dovoljno materialno osnovo, bomo ob večjih možnostih za vsestransko aktivnost od vzgoje do posredovanja kulturnih, dobrin najširšemu krogu občanov najbolj korenito izpodrezali tudi korenine »kulturtregerstvu« in kulturnemu udejstvovanju posameznikov samo iz osebnih nagibov, kar ni namen kulture na današnji stopnji družbenega razvoja.
Juš Makovec
IZ DELA SVETA ZA ŠOLSTVO V LJUTOMERU
V Stročji vasi so odprli otroški vrtec
Kot vsi ostali sveti pri občinski skupščini v Ljutomeru je aktiven tudi svet za šolstvo.
Na nedavni seji je razpravljal o vrsti aktualnih vprašanj s področja šolstva. Med drugam o predšolski vzgoji v vrtcih. V Stročji, vasi je bil namreč odprt s 1. oktobrom vrtec, podobno ustanovo pa si želijo tudi občani v Veržeju. Svet za šolstvo je bil mnenja, da bi za Veržej kupili montažno hi-
šico, ki je specialno urejena za potrebe vrtca. Občani so namreč predlagali odkup večje hiše v Veržeju, kar pa bi zahtevalo precejšnja sredstva.
Na zadnji seji so med drugim imenovali več stalnih in Občasnih komisij pri svetu ter obravnavali problematiko v zvezi z razporeditvijo oddelkov na posameznih šolah ter kategorizacijo učencev.
Na naslednji seji bo svet za šolstvo razpravljal o statutu občine ter o sedemletnem razvoju šolstva v ljutomerski občini.	-jm
RADGONSKI SLIKARJI-AMATERJI SO RAZSTAVLJALI SVOJA DELA
Pestrost barv in domiselnost
Za občinski praznik so pripravili radgonski slikarji-amaterji zanimivo in prijetno slikarsko razstavo. Srečali so se preprosti kmečki ljudje z izobraženci, ki jih ni motila druščina z žuljavo roko. In prav v tem je še posebna vrednost te slikarske razstave, kot je to dejala tudi tov. Levarjeva, predsednica občinske skupščine na sprejemu teh tihih kulturnih delavcev.
Pravo oceno razstavljenih del bi lahko podal le strokovnjak. Vendar lahko ugotovi tudi laik razliko med posameznimi razstavljenimi slikami, saj jim je botrovala različna stopnja naravnega talenta in ljubezni do ustvarjanja, kar je čisto očitno videti tudi na slikah. Kjerkoli bi začeli, bi prišli v zadrego, ker bi bila sodba premalo strokovna. Morda bi se zdel komu Mlin na Muri, delo tovariša MARKOVIČA iz Rožičkega vrha med najboljšimi stvaritvami, morda družina rac ljudskega umetnika GOLNARJA iz Vidma. Matin RAJK iz Žepovec je preprost, a toliko bolj prisrčen slikar. Posebno pozornost zasluži mlad kmečki fant Marjan DROBEC iz okolice Vidma; njegova pokrajina diha življenje in sonce in tipičnost prleške zemlje. Franc ŠERUGA iz Melov se je poskusil s kiparstvom. Iz mavca ustvarjen kip — upodobil je svojo ženo — kaže živo slo po kiparskem ustvarjanju. Linije na obrazu so logične in mehke. Morda bi bilo prav, če bi Šerugo povabili prihodnje leto v Radence na simpozij primitivne keramike. Pri BORKU iz Radgone in ČREŠNJEVARJEVI se vidi že globlje znanje tehnike upodabljanja. Borkovo Tihožitje razodeva fino risarsko roko z obilico nežnosti v barvah; gosi Črešnjevarjeve pa razodevajo že pravo bravuro čopiča in risarske spretnosti. Med prizadevne in uspešne razstavljavce lahko štejemo še JAKIČA, JAUŠOVCA in KOCUVANA
iz Radgone ter NOVINO iz Apač. Pri tem ne smemo pozabiti na mlajši rod, to je predvsem učence osmega razreda osnovne šole iz Apač Jelko PETERNEL. Veliko ročno spretnost pa je pokazala tudi Julka TAVČAR iz Žepovec s svojimi izdelki, ki jih je napravi-
la iz slame. Radgonsko razstavo so popestrili eksponati radenskega simpozija primitivne keramike.
Iz G. Radgone: žena dr. J. Šlebingerja in pesnik Janko Glaser na otvoritvi spominske plošče Simoniču in Šlebingerju — Razstava del slikarjev-amaterjev v G. Radgoni privablja obiskovalce
Še več taksnih prizadevanj
V soboto popoldne in v nedeljo dopoldne je trgovsko podjetje »Merkur« poslovalnica »Moda« v Murski Soboti organiziralo zanimivo prireditev za potrošnike. Prikaz konfekcijskih izdelkov za jesen in žitno si je ogledalo veliko ljudi. Na tej mali modni reviji so potrošniki videli 60 različnih modelov za jesen in zimo. Vse prikazane modele lahko kupijo v prodajalni »Moda«. Manekeni so prikazali konfekcijske izdelke zagrebških podjetij Naprijed. Kamensko in Krzno, ljutomerskega Indopola in podjetja 1. maj iz Pirota. S svojimi izdelki so sodelovali še Tovarna dežnikov in pletenin iz Lendave, tovarna "Mura«, »Planika«, Marjeta Gjergjek iz Murske Sobote, tovarna »Toko« iz Domžal in frizerskobrivski servis Stanovanjske skupnosti iz M. Sobote.
LENDAVSKI PIONIRJI NA OBISKU
Pionirji odreda "Moše Pijade" jz osnovne šole I Lendava so obiskali v Tednu otroka Proizvodnjo nafte, ki ima patronat nad odredom.
Tehnični direktor Nafte tov. Milan Gradišnik je pionirje pogostil in se z njimi dalj časa razgovarjal.
Tako je bilo na mali modni reviji — v soboto in nedeljo
PORUŠILI 80 SPOMENIK SLOVENSKEMU JEZIKOSLOVCU
Te dni bomo v Ljutomeru slavili 150. obletnico rojstva dr. Frana Miklošiča. Rojen je bil v tihi prleški vasici Radomerščaku. Uka željen je šel z doma, da bi pridobi znanje in po končanih šolah je postal oče primerjalne slovnice slovanskih jezikov. V svojem življenjskem delu je napisal 34 samostojnih del.
Po okupaciji, aprila 1941. leta, ljutomerskim članom KB (Kulturbunda) nikakor ni šlo v glavo, da bi Miklošičev spomenik še naprej stal na trgu v Ljutomeru. Kdo bi se rad spominjal tistih težkih dni: Nemci prično s selitvami najzavednejših družin, sežigajo slovenske knjige kar na grmadah. slovenska beseda je prepovedana, slovenskih napisov ni več. Slovenska beseda naj se čimprej zatre in Spodnja Štajerska naj postane nemška dežela.
Nemci so zahtevali, da se spomenik čimprej poruši. Ljutomerski kulturbundovci Igor Šinigoj, Lebeka Viher, Franc Šinigoj in še drugi, so pričeli v noči od 8.-9. maja 1941. leta rušiti spomenik, kakor omenja Rudi Stegmuller iz Kamenščaka, ki je za tiste dni pisal dnevnik. Očividci znajo povedati, kako so se zraven smejali in norčevali. Glavo spomenika so privezali z vrvjo in jo po dolgem ruvanju odtrgali. Zrušili so tudi podstavek. Svoj zločin so podkrepili še s tem, ka so kip opljuvali in ga z nogami teptali. Glava spo-
menika je še naslednji dan ležala na tleh. da so jo lahko videli vsi privrženci tretjega rajha. Marsikateri zavedni Ljutomerčan je v tistih dneh spoznal nemško barbarstvo, še posebej pa barbarstvo ljutomerskih "nosilcev kulture". Šele 10. maja 1941 so glavo z avtom odpeljali na Kamenščak, ter jo tam odvrgli. Tam, v grabi naj leži spomenik mogočnega moža, kjer ga ne bo nihče videl in govoril o njegovih zaslugah za slovanstvo. Odvrženo oglavje ni dolgo ležalo tam. Rudi Stegmuller ga je našel in ga skril v žitu. Ponoči ga je odnesel domov in shranil v pločevinasto posodo.
Ljutomerski kulturbundovci so se s ponosom sprehajali po ulicah. Miklošičevega spomenika ni več. Obračunati je potrebno še z drugimi spominskimi ploščami zbrisati je potrebno vsako sled, da ima tudi Prlekija vrsto slavnih mož, ki bogatijo našo slovensko kulturo.
Ljutomerskim članom kulturbunda ni dalo miru. Pričeli so iskati na Kamenščaku oglavje spo-
menika Miklošiča. To delo so opravijali vojaki, ki so bili oboroženi s sekirami. Prav gotovo so hoteli ostanke spomenika razbiti. Zaman so iskali. Poškodovani Miklošičev spomenik je bil že na varnem. Bili so zelo besni. Razpisali so celo 200 RM nagrade na tistega, ki pove. kje je oglavje spomenika. Kakor je danes ugotovljeno, so celo več ljudi zaradi tega zasliševali v prostorih gestapa v Ljutomeru.
Po osvoboditvi je Rudi Stegmuller oglavje izkopal in že prve mesece po osvoboditvi je Miklošičev spomenik v Ljutomeru stal zopet na istem mestu kot pred nemškim vdorom.
Te dni se bomo zopet zbrali pred tem spomenikom. Obudili bomo spomine na nesmrtna dela največjega jezikoslovca slovanskih jezikov v 19. stoletju.
Prof. Drago Novak
POMURSKI VESTNIK. 17. OKT. 1963
2
IZ LETA V LETO VSE BOLJ OBSEŽNA DEJAVNOST POMURSKE ZALOŽBE
LETNI PROGRAM 25 KNJIG
Med našimi najvišjimi kulturnimi ustanovami na prvem mestu lahko omenimo Pomursko založbo, ki že vrsto let z zanimivimi publikacijami seznanja širši krog z aktualnimi zgodovinskimi, gospodarskimi in kulturnimi problemi Pomurja, poleg tega pa čedalje močneje opravlja tudi pomembno vlogo kulturnega posrednika med madžarsko in slovensko kulturo. Vrsta njenih izdaj je bila razprodana v kratkem in je danes že redkost dobiti Spomeniško Pomurje, Umetnostne spomenike Pomurja in druge.
Iz bolj skromnega okvira v začetku, ki je program založbe omejeval predvsem na izdajanje del z domačega kulturnega, geografskega, zgodovinskega ter gospodarskega področja, s čimer bi se naj izpolnila vrzel v slovenski znanstveni literaturi, ,se je založba tudi spremenila v izdajatelja pomembnih del domače in svetovne književnosti. Za nekatere njene izdaje je izredno zanimanje. Na Kardeljevo delo se je že pred izidom naročilo več deset tisoč naročnikov, kmetijski koledar, ki bo edini koledar v Sloveniji namenjen kmečkim bralcem, bo
prav tako dosegel naklado nad dvajset tisoč izvodov in podobno.
V letošnjem programu so sicer nastale nekatere vrzeli, saj nekaj mesecev ni bilo na knjižnem trgu novih izdaj Pomurske založbe, čeprav so dela bila že v programu. Šele v prejšnjem mesecu je izšel roman Ferda Godine »Bele tulpike«, ne dolgo za tem pesniška zbirka Jožeta Ternarja »Sejalec«, v teh dneh pa se bo pojavil na knjižnem trgu tudi drugi del romana Oskarja Hudalesa "Med dvema svetovoma". V kratkem pa ,bo še izšlo več zanimivih del.
Omeniti je potrebno, da je založba pripravila tudi madžarski prevod Cankarjevih črtic in novel, prav tako pa ima tudi v programu izdajanje prevodov iz madžarske književnosti.
Z nekaterimi izdajami si je založba pridobila lepa priznanja, njena dela pa prihajajo v roke vedno širšega kroga bralcev.
Radio M. Sobota — tudi pomembna kulturna in informativna dejavnost
DVE NOVI KNJIGI »POMURSKE ZALOŽBE«
FERDO GODINA:
BELE TULPIKE
Približno po dveh desetletjih je Pomurska založba pripravila drugo izdajo priljubljenega romana Ferda Godine »Bele tulpike«. Prva izdaja je bila namreč v kratkem času po izidu (1945) razprodana, kar že samo po sebi dokazuje, kako so slovenski bralci sprejeli to delo, ki odkriva posebne strani prekmurskega življenja.
Za drugo izdajo je pisatelj močno spremenil zaključni del in sicer ne samo vsebinsko, razvoj zgodbe, temveč tudi stilistično. S temi spremembami je celotno dogajanje dobilo močnejši epilog.
Arpad Zrim, nesrečni kaplan, sprt s seboj, življenjem in svetom, nesrečen s svojim poklicem, neodločen in tudi nemočen dvigniti se iz bednih razmer, si poišče pomirjenja s svetom, s seboj in svojim življenjem v smrti. Taka je bila tudi dejanska življenjska pot in njen zaključek suspendiranega bistriškega kaplana, kar je pisatelju tudi omogočilo vnesti v roman pomembne spremembe.
Pisatelj sicer ni popolnoma zvest vzorniku kaplana Arpada Zrima niti ne ostalim osebam, ki jih je vpletel v zgodbo. Odpira pa pred nami mnogo širši problem, ki ga tudi obdela umetniško prepričljivo. To je problem zaostalo-
sti družbenega življenja, nad katerim je popolnoma gospodarila verska miselnost s svojimi predstavniki, ki so prav iz te zaostalosti rekrutirali nujno potrebni duhovniški kader. Vendar pa dekan Jerebič, plebanuš Cotlin, administrator Grafič in drugi duhovni pastirji niso bledolični predstavniki cerkve, temveč ljudje, ki jih globoko razdružujejo politična stremljenja in so zato zapleteni v težka nesoglasja in spletke, ki pa se kujejo med tihimi farovškimi hodniki.
Takemu življenju kaplan Zrim ni dorasel. Upira se mu, mrzi njegove predstavnike, vendar pa se sam ne more odločiti, zlasti še ne po tragičnem zaključku svoje ljubezni z Rahelo, da bi zapustil duhovniški poklic, kar bi bilo najbolj logično. Le kaj ga še veže? Zaradi ljubezni z Rahelo in pričakovanega otroka se že odloči za preusmeritev življenjske poti, toda ko Rahela otroka odpravi, se v njem vse podre, čeprav ga Rahela ni nehala ljubiti. Vendar pa tudi ljubezen ni tako močna, da bi odločilno vplivala na Zrima. Kot mračna senca jo nenehno spremlja nesrečna mati, ki se bori za sinovo zvestobo cerkvi. Mnogo je stvari, ki bi se jim moral Zrim odreči, zapustiti bi moral ubogo staro mater, priznati samemu sebi, da je bilo dosedanje življenje brezplodno, odtrgati se poklicu, na katerega pa je le nekje v svoji notranjosti navezan oziroma do njega zelo neopredeljen. Prav ta neopredeljenost, ta nezmožnost videti protislovja v družbenem življenju je usodno za kaplana Zrima, ki ga logika razvoja njegovih odnosov do cerkve in njenih neizprosnih predstavnikov pripelje tudi do najhujšega: suspendiranja.
Izredno pretresljiv je lik matere in njene vloge v Zrimovem življenju. Ali zasluži obtožbo, ker je še neosveščenemu sinu izbrala duhovniški poklic in materinsko ljubezen zamenjala z mržnjo in prekletstvom? Odgovor je težak, ker je tudi sama samo orodje v rokah Cotlina in Jerebiča, ki izrabljata njena verska čustva in materinsko ljubezen, da bi odstranila iz duhovniških vrst njenega sina, ki s svojim ravnanjem nevarno ruši avtoriteto cerkve in dostojanstvo njenih predstavnikov.
V primerjavi s prvo obdelavo je druga izdaja mnogo jasnejša in premočrtnejša ter z bolj naravnim razpletom. Zgodba je zelo preprosta, toda prav v tej preprostosti umetniško prepričevalna, naravna in pretresljiva, v svojem bistvu pa izredno človeška in odkrita obsodba zlagane morale in odrekanja, življenjskim radostim.
Posebno vrednost v novi izdaji predstavljajo tudi ilustracije akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, ki je knjigo tudi opremil.
OSEM LET DELOVANJA POKRAJINSKEGA MUZEJA V MURSKI SOBOTI
Zrcalo življenja v Pomurju
Pred osmimi leti se je rodil, če temu lahko tako rečemo zaradi nekaterih poskusov v preteklosti, Pokrajinski muzej za Pomurje. V začetku je bilo novorojenčku dovolj že par prostorov, med njimi tudi takih, ki sploh niso omogočali zdrav razvoj. Toda danes mu je potrebno že celo nadstropje soboškega gradu.
Sicer pa so bolj kot ta primerjava zgovorne številke o ljudeh. ki so si ogledali muzejske zbirke. Doslej je obiskalo muzej po približnih podatkih tudi za letos 87.436 ljudi, kar je mnogo, V nekaterih letih je bil obisk izreden. Na primer leta 1960 je obiskalo muzej 19.188 ljudi, leta 1962 pa 16.000 itd. Na to so vplivale razne razstave, ki jih je prirejal muzej.
Pokrajinski muzej je poleg škofjeloškega edini kompleksni muzej v Sloveniji, torej muzej, ki skuša prikazati celotno podobo življenja in dela ljudi v naši pokrajini. Zato pa ima tudi več zbirk tako arheološko, kakor etnografsko, potem tudi iz NOB, galerijsko, nu-
mizmatično in muzejsko knjižnico, nadalje še poseben oddelek NOB v Ljutomeru, upravlja pa tudi rojstno hišo Miška Kranjca.
S predvideno pridobitvijo novih prostorov, ki bodo urejeni že letos ali prihodnje leto (odvisno od sredstev), bo Pokrajinski muzej lahko nudil še popolnejšo podobo naše pokrajine. V prihodnjih letih bo tudi nadaljeval z raziskovanji. Prvenstvena naloga je sestaviti arheološko in etnografsko topografijo, ki je za nekatere predele že končana, potem raziskovati gomile in nadaljevati skupaj z madžarskimi strokovnjaki izkopavanje v Dolgi vasi. Prihodnje leto bo tudi urejeno gradivo o sezonstvo in izseljeništvu. Ob vsej tej
raziskovalni dejavnosti pa je v programu muzeja tudi več občasnih razstav.
Na sliki: v stalni umetniški zbirki v Murski Soboti
15 LET PRIZNANEGA ZBIRANJA ZNAMK
V okviru praznovanj letošnjega soboškega občinskega praznika praznujejo tudi soboški filatelisti 15. obletnico obstoja svojega društva, ki šteje danes 48 članov, med temi 18 mladincev. Letos se bodo 'soboški filatelisti po vojni prvič predstavili javnosti. V dneh od 19. do 23. oktobra bodo razstavili svoje zbirke. Razstava bo v prostorih bivše trgovinske zbornice na Titovi cesti 5-II in bo odprta vsak dan od 9. do 17. ure.
Kaj bo s skladom Š. Kovača
Sklad Stefana Kovača je o9 svoji ustanovitvi obetal, da bo postal naša najpomembnejša kulturna institucija, ki bo nenehno vzpodbujala raziskovalnega duha ter omogočala ljudem, da bodo za svoja študijska dela dobivali tudi priznanja. Že več strokovnjakov z raznih področij je letos postavilo vprašanje, če sklad še obstaja. Vendar pa je videti, da so organizacijske spremembe bile zanj usodne, ne glede na to, če je bilo to prav ali ne. Sklada praktično več ni.
Vendar pa se je s tem težko sprijazniti iz meč razlogov. Sklad je bil vsekakor upravičen že z ozirom na gospodarsko nerazvitost tega geografskega območja. Praksa sama je narekovala nujnost stimuliranja raziskovalnega dela in na tej osnovi začrtovanja bodočega razvoja. Prav tako tudi ostala področja niso bila raziskana, čeprav so vsakodnevna prizadevanja zahtevala razne širše analize, ki jih brez daljšega zbiranja in analiziranja podatkov ni mogoče sestaviti. S čim sedaj nadomestiti to vlogo, ki jo je imel sklad, to je vprašanje širšega pomena, o katerem bo potrebno prej ali kasneje tudi jasneje spregovoriti, kajti organizacijske spremembe ne bi smele tako usodno vplivati na komaj začeto znanstveno delo o Pomurju.
Zal danes lahko tudi ugotavljamo, da tudi ni pravega razumevanja med pomurskimi občani za kako skupnejše sodelovanje in načrtovanje o kulturni in prosvetni dejavnosti, kar seveda tudi hromi zlasti talko dejavnost, kot je znanstveno raziskovanje. Namesto tega pa se tako gospodarske organizacije kakor tudi občine rajši poslužujejo drugih znanstvenih zavodov, zametujejo pa aktivnejše raziskovalno delo strokovnjakov, ki že dalj časa živijo in delajo v Pomurju, čeprav bi to bilo že s finančnega vidika cenejše in iz
raznih razlogov neredko tudi kvalitetnejše vsaj glede tistih zadev, ki jih je mogoče raziskati brez specialnih laboratorijskih in drugih aparatov.
LIKOVNA DEJAVNOST DOBIVA ŠIRŠI RAZMAH
Redne likovne razstave
Likovna dejavnost je letos dobila velike možnosti za nadaljnji razvoj. Ureditev razstavnih prostorov v okviru Pokrajinskega muzeja je v kratkem času omogočila več zelo pomembnih likovnih razstav, med njimi tudi take, s katerimi prednjačimo pred ostalimi kulturnimi središči.
Ureditev teh razstavnih prostorov pomeni začetek rednega likovnega kulturnega življenja v M. Soboti. Vendar pa so to le še začetki. Predvidevanja za bodoče so mnogo obetajoča. Že v kratkem se nam obetata spet dve razstavi. Eno bodo pripravili likovni umetniki madžarske narod-
nosti, drugo likovniki s kul turne revije v Mariboru. Ta bo odprta že v soboto. Precej pa je ponudb od raznih likovnih umetnikov, ki bi radi razstavljali bodisi sami ali pa v skupinah.
Se bolj pa se bo likovno življenje razvilo z zgraditvijo nove galerije. Stavba že dobiva
svoje oblike in bo morda že prihodnje leto odprta, če bodo to omogočala razpoložljiva sredstva. Večji in svojemu namenu urejeni prostori bodo omogočili prirejanje večjih razstav. Tako bi že naj po predvidevanjih za začetek bila prirejena velika razstava slovenske likovne umetnosti. Razmišlja se pa tudi o razstavah naših industrijskih podjetij, s čimer bodo razstavni prostori izkoriščeni tudi za širše namene.
Včeraj zvečer z velikim uspehom v M. Soboti in danes v Ljutomeru — gostuje SNG iz Maribora
s Puccinijevo opero Madame Butterfly
JOŽE TERNAR:
SEJALEC
Pomurska založba je v teh dneh tudi izdala pesniško zbirko Jožeta Temarja "Sejalec". Ta drobna knjižica s petinštiridesetimi pesmimi predstavlja zrelostno spričevalo, s katerim se mladi pesnik predstavlja slovenskemu občinstvu-
Motivično in čustveno navezan na svoj rojstni kraj, ravninski del Prekmurja, se pesnik dotika družbenih pojavov in gibanj, ki jih je kot mlad človek doživljal in ob njih iskal svoje mesto. Izredno močno je čutiti pesnika kot človeka, ki se bori z občutkom zamujenega vključevanja in sodelovanja v odločilnih trenutkih naše zgodovine in ki v sedanjem času skuša najti svoje družbeno mesto. Pesnik se nam predstavlja kot človek, ki je zamudil čas oranja in mu je preostala le setev, le širjenje naprednih idej. Od tod tudi naslov zbirke.
Ta misel, ki je posebej poudarjena zlasti v pesmi Sejalec in tudi spremni besedi zaradi svoje izrazite subjektivnosti in kompleksnosti izstopa skoraj polemično, kajti če bi bilo res tako, potem bi vse mlajše generacije, ki so se še v kasnejših povojnih letih vključile v družbeno dogajanje, morale bolehati za kompleksom »zamude«. Misel je le pretirano osebna, kljub temu pa izpovedana doživeto, čeprav nam tudi ob tem ostaja tuja. S svojimi razmišljanji nam je pesnik pustil mnogo ugank, ki jih neredko težko razvozlamo.
V kolikor se težko strinjamo s Ternarjem v tistih pesmih, ki zadevajo njegovo miselnost, pa se nam v drugem delu celotne zbirke odkriva kot dober oblikovalec senčnih strani življenja v naši pokrajini, kajti prav te pesnika naj-
bolj prizadevajo. Pesmi Prekmurska balada, Vino in kri, Prekmurske razglednice in še nekatere, so take, kot da bi jih pesnik zapisal v trenutnem doživetju: od začetka do konca stroge v zgradbi, čustvovanje zlito z močnim doživetjem in efektivnim zaključkom.
Pričujoče pesmi nas ob vzporejanju z dosedanjim pesnikovim delom in njegovim uveljavljanjem prepričujejo še o nečem: Ternar je kot pesnik premalo stopal pred kritično občinstvo in si ob tem oblikoval, nasprotno temu pa se vse preveč zaklepal v svoj krog čustvovanj. Zaradi tega so nekatere pesmi nedodelane in včasih tudi neupravičeno naivne. Izbor bi moral biti kritičnejši. Pomisleki se nam vzbujajo tudi glede razdelitve zbranih pesmi v tri skupine, med katerimi ne čutimo močnejših vsebinskih niti miselnih razlik, ki bi tako razdelitev utemeljevale.
Ob koncu pa tudi ni mogoče prezreti izredno slabe grafične opreme knjige, ki je mimogrede rečeno, malomarna. To je brez pretiravanj najslabše grafično opremljena izdaja Pomurske založbe, ki sicer glede opreme svojih izdaj ni bila na slabem glasu. Primerjajoč grafični izgled te knjige z ostalimi pesniškimi zbirkami, lahko le ugotovimo velik spodrsljaj, ki ga ni mogoče opravičiti. Želeti je, da takih spodrsljajev v bodoče več ne bi bilo.
POMURSKI VESTNIK, 17. OKT. 1963
3
ČESTITKE DELOVNIH KOLEKTIVOV K PRAZNIKU OBČINE
TUDI DELOVNIM KOLEKTIVOM V PREMISLEK:
400 : 125.000
Ob koncu leta bo razpolagala soboška bolnišnica s 400 posteljami, kar je še vedno veliko premalo glede na okoliš bolnišnice s 125 tisoč prebivalci. Letos nekaj novih oddelkov.
Prihodnje leto bo vseljivo v Rakičanu novo bolnišnično poslopje — otroški oddelek, ki bo imel 74 otroških postelj in 10 postelj za matere. Temu oddelku naj bi se v prihodnosti pridružil še ginekološkoporodniški oddelek, za katerega se kažejo že sedaj velike potrebe. Po predračunu bo stal novi bolnišnični objekt v Rakičanu okrog 300 milijonov dinarjev. Pri tej investiciji so udeležene vse štiri pomurske občine, najmočneje soboška
Vendar kaže, da tako ne bo moč zagotoviti dovolj sredstev zato bi bila nujna tudi pomoč okraja in republike.
Vsekakor pa bi bilo prav -če bi pokazale za gradnjo novih bolnišničnih objektov večje zanimanje tudi gospodarske organizacije, ki bi lahko prispevale predvsem k nakupu opreme. Taka pomoč se je po kazala kot zelo uspešna in primerna v mariborski bolnišnici.
Zaradi pomanjkanja sredstev za hitrejšo gradnjo novih objektov si pomagajo v bolnišnici trenutno na drug na čin: v prostorih bivše Narodne banke so letos odprli ušesni oddelek, ki ima 30 postelj Že v kratkem času se je pokazalo, kako potreben je bil ta oddelek. Do konca leta pa bodo v bivših prostorih zavoda za socialno zavarovanje odprli še okulistični oddelek.
S povečevanjem bolničnih kapacitet si prizadeva vodstvo bolnišnice zagotoviti tudi do volj strokovnega kadra. Že nekaj let štipendirajo vsako leto po 20 mladih ljudi. Nekoliko laž je bo glede strokovnega kadra takrat, ko bo soboška srednja medicinska šola dala prve absolvente. Škoda pa je
da ima nova šola le splošno smer; potrebna bi namreč bi la specializacija za babico in za otroško varstvo. V tem pogledu imajo tudi v bolnišnici premalo strokovnega kadra predvsem še, če upoštevajo novi otroški oddelek.
Poseben problem pri nadaljnjem večanju bolnišnice so tudi stanovanja, saj je znano da strokovnega kadra ni moč dobiti, če nimaš na razpolago tudi primernih stanovanj. Do slej je uspelo vodstvu bolnišnice skupaj z občinsko skupščino urejati tudi to vprašanje, potrebno pa je, da bo bolnišnica deležna tudi nadaljnjega razumevanja in pomoči na tem področju.
V Rakičanu — novo bolnišnično poslopje (Foto K. Sukič)
Na sliki zgoraj: zgradba zdravstvenega doma v M. Soboti — spodaj: na prvem mestu skrb za zdravstveno varstvo občanov
KOMUNALNA BANKA V MURSKI SOBOTI:
ŽARIŠČE GOSPODARSKE
DEJAVNOSTI V KOMUNI
že od leta 1955 posluje v Murski Soboti komunalna banka, ki ima tudi podružnico za kreditiranje kmetijstva in 3 ekspoziture; obsega ob-
močje štirih pomurskih občin. V vseh letih obstoja je pomagala komunalna banka predvsem k hitrejšemu razvoju obrti, trgovine in manjše industrije.
Glede na vedno večjo gospodarsko moč pomurskega območja, nenehno naraščajo tudi krediti, -ki jih daje komunalna banka našemu gospodarstvu. Ti znašajo okrog 17 milijard dinarjev. Od tega ima banka lastnih sredstev 6 milijard dinarjev.
S sistemom kreditiranja in z drugimi uslugami je tako postala komunalna banka osnovni regulator in žarišče vse gospodarske dejavnosti v komuni. Uslužbenci banke kot organi upravljanja v vseh bančnih zavodih, ki so v sklopu Komunalne banke Murska Sobota, spremljajo celotno gospodarsko problematiko in jo
rešujejo v okviru splošnih družbenih potreb svojega okoliša.
Ena osnovnih nalog komunalne banke je poleg kreditiranja tudi zbiranje prostih denarnih sredstev med prebivalstvom, Hranilništvo ni koristno samo za vlagatelje, ki dobivajo za vloge ugodne obresti, marveč je varčevanje tudi velika pomoč našemu gospodarstvu. S hranilnimi vlogami zbran denar služi namreč za kreditiranje izgradnje šol in drugih družbeno potrebnih objektov.
Glede na dvojno pomembnost hranilništva posveča komunalna banka precejšnjo pozornost tudi propagandi varčevanja. Doslej so dosegli že lepe uspehe, saj se hranilne vloge iz dneva v dan večajo. Posebno ugodnost imajo tisti vlagatelji, ki se obvežejo, da nekaj časa ne bodo dvignili svojih hranilnih vlog. Za tak dogovor jim daje banka nekoliko višje obresti.
Leta 1957 je bilo pri soboški Komunalni banki 4762 vlagateljev s 73,600.000 dinarji- vlog, letos pa že 10.300 vlagateljev s 714.500.000 dinarji hranilnih vlog.
To so dokazi, da se hranilništvo v Pomurju lepo razvija in da vlagatelji vedno bolj zaupajo v naš denarni zavod.
ZDRAVSTVENI DOM V MURSKI SOBOTI — ZDRAVSTVENI DOM V MURSKI SOBOTI —
Skrb za zdravstveno varstvo občanov
Zdravstveni dom v Murski Soboti je vsekakor najvažnejša tovrstna ustanova v Pomurju. Osnovna dejavnost Zdravstvenega doma je skrb zdravstvene službe za zdravstveno varnost občanov. Celotni razvoj vseh dejavnosti je usmerjen k temu cilju.
Zdravstveni dom v Murski Soboti se posebno v zadnjih letih hitro razvija, kljub vsem objektivnim težavam. Dejavnost te ustanove bi lahko razdelili na naslednja področja: Zdravstveno varstvo žena, zdravstveno varstvo dojenčkov, šolskih in predšolskih otrok, zdravstveno stanje in zdravstveno varstvo ostalih občanov, protituberkulozna dejavnost, omejevanje in zdravljenje trahoma, nalezljivih bolezni, zobozdravstveno varstvo in patronažna služba. Vsa ta dejavnost se razvija v dispanzerjih. saj le ti omogočajo, da lahko v celoti obravnavamo posamezne populacije ali bolezni. Vsa prizadevanja so usmerjena v preventivno dejavnost in le tisti del, ki kljub vsem naporom oboli, je zajet v dejavnost kurativnih institucij. Zdravstveni dom ima sedaj 5 dispanzerjev in sicer otroški, šolski, ženski, protituberkulozni in protitrahomski dispanzer. Potrebe so še po dispanzerju za medicino dela in dispanzerju za starajoče se ljudi. Potrebe po dispanzerju za medicino dela so vsekakor največje, saj delovne organizacije čedalje več skrbi posvečajo zdravstvenemu stanju delovnih Ljudi.
Mimo prostorov, ki’ jih ima Zdravstveni dom v Murski Soboti, je v občini še več ambulant v večjih krajevnih centrih. Pomanjkanje primernih prostorov in opreme je še vedno problem, ki delno vpliva na uspešnost dela. Posebno vprašanje je pomanjkanje kadrov. Primanjkuje največ zdravnikov in medicinskih sester in to predvsem za delo v krajih, ki so oddaljeni od občinskega središča. Z lastno štipendijsko politiko Zdravstveni dom načrtno rešuje vprašanje pomanjkanja kadrov
vendar v kratkem obdobju ni mogoče zamašiti vrzeli, ki je nastala zaradi nedovoljne skrbi za vzgojo zdravstvenih delavcev v prejšnjih letih.
Cilj delovnega kolektiva je, da okrepi tako kadrovsko kakor organizacijsko preventivno varstvo občanov v občini, zato je ta smoter tudi osnovno vodilo pri načrtovanju sedemletnega razvoja te ustanove. Na osnovi analiz o zdravstvenem stanju si bo Zdravstveni dom prizadeval vzpostaviti tesnejše sodelovanje preko zborov občanov z občani pri nadaljnjem razvoju zdravstvene in preventivne dejavnosti v naslednjih sedmih letih. Zato bodo v prihodnjem obdobju zdravstveni delavci seznanili občane s problematiko zdravstvenega stanja v občini in jih tako pritegniti v reševanje nalog, ki od tod izvirajo. Pri svoji nadaljnji dejavnosti ho ta zdravstvena ustanova vse bolj upoštevala tudi predloge in mnenje občanov o organizaciji skrbi za zdravstveno varnost občanov.
Gornji Petrovci
Proizvodni program zadruge predvideva povečanje proizvodnje piščancev-brojlerjev na 600 tisoč komadov letno, zgradili pa bodo tudi farmo za vzrejo kokoši-nesnic. Tako bodo v lastni farmi pridobili 2 milijona jajc letno, prav toliko pa predvidevajo tudi v sodelovanju z zasebnimi kmečkimi gospodarstvi.
V prihodnje bodo poleg proizvodnje perutninskega mesa na lastni farmi proizvedli še okrog 200 tisoč kg tega mesa v sodelovanju s kmeti — kooperanti.
Predvidevajo izgradnjo dveh objektov za kokoši-nesnice s kapaciteto 12:500 komadov, prihodnje leto pa bodo še zgradili 8 novih objektov za proizvodnjo piščancev-brojlerjev.
Kot vidimo, si Kmetijskogozdarska zadruga v Petrovcih uspešno prizadeva v najsevernejšem delu Goričke za napredno in moderno socialistično kmetijsko proizvodnjo
TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK« V NASLEDNJIH SEDMIH LETIH:
Zadostiti potrebam tržišča in željam potrošnika
Predhodnik sedanjega podjetja »Potrošnik« je trgovsko podjetje »Mitrop«, ki je bilo ustanovljeno v letu 1946. Kmalu za tem, se je po reorganizaciji trgovske mreže, podjetje preimenovalo v Okrajni magazin. V septembru leta 1950 je bil v podjetju izvoljen prvi samoupravni organ. Delavski svet je štel 25 članov. S ponovno reorganizacijo nastane trgovsko podjetje na veliko in na drobno »Potrošnik«. Kmalu preide podjetje samo na poslovanje na veliko s štirimi specializiranimi skladišči: manufaktura, špecerija, železnina in galanterija. »Potrošniku se v letu 1962 priključijo še trgovska podjetja »Železo«, »Usnje«, in »Dom«. Formirano je skladišče za usnje in vinska klet. v začetku 1963 leta pa se mu je priključil še »Tehnopromet«.
Trgovsko podjetje »Potrošnik« ima trenutno 8 poslovalnic v Murski Soboti in 23 na terenu, v katerih je mogoče kupiti vse vrste kvalitetnega blaga. Osnovna dejavnost podjetja je prodaja blaga na veliko in oskrbovanje lastnih poslovalnic in drugih trgovskih podjetij. »Potrošnik« se čedalje bolj razvija, kar je razvidno tudi iz porasta prometa v posameznih letih. Tako je realizacija v letu 1951 znašala 488 milijonov, 1955— 927 milijonov. — 1189 milijonov. 1961 2632 milijonov in v letu 1962 že 3100 milijonov skupaj z interno realizacijo. Po predvidevanjih bo letošnja realizacija (skupaj z interno)
znašala že 3200 milijonov dinarjev. Število zaposlenih se je od '107 v letu 1951 povečalo na 179 letos.
Delovni kolektiv »Potrošnika« si v naslednjih letih prizadeva izvršiti specializacijo poslovalnic v Murski Soboti, v večjih krajevnih centrih, kot so Cankova, Rogaševci, Kuzma in Grad, pa bodo izgradili sodobne trgovske lokale s specializirano prodajo blaga po posameznih oddelkih. To narekujejo čedalje večje povpraševanje po blagu, sodobna trgovina in potreba, da bodo lahko tudi v krajih, ki so oddaljeni od občinskega središča potrošniki v specializiranih oddelkih dobili vse vrste blaga. V perspektivnem sedemletnem razvoju podjetja zasledimo tudi izgradnjo trgovske hiše v Murski Soboti in izgradnjo novih skladišč. Sedanja skladišča namreč -ne odgovarjajo več potrebam sodobne trgovine. Po predvidevanjih bo trgovska hiša izgrajena do leta 1965 in bo stala okrog 140 milijonov dinarjev. Investicijske naložbe v naslednjih sedmih letih znašajo okrog 307 milijonov dinarjev. Podjetje bo leta 1970 vložilo v investicijsko izgradnjo okrog 223 milijone dinarjev, ostala sredstva pa bodo zagotovili s krediti. Po predvidevanjih bo realizacija v letu 1970 znašala nekaj nad 6,5 milijard dinarjev.
Cilj delovnega kolektiva je. da v naslednjih letih modernizira svoje poslovalnice in uvede specializirano prodajo bla-
ga v poslovalnicah v M. Soboti. Nekatere trgovske lokale bodo tudi adaptirali in jih sodobno opremili. Vprašanje, ki žge delovni kolektiv »Potrošnika«, je pomanjkanje kadrov v železninski stroki. Zato so že letos sprejeli v uk več učencev kot doslej. V »Potrošniku« pa se vneto pripravlja-
jo tudi na sprejem statuta in na prehod' k 42-umemu tedniku. Celotni kolektiv in organi upravljanja se trudijo, da bi izpolnili v planih zastavljene naloge, s tem pa tudi zadovoljili številne potrošnike in odjemalce, ki kupujejo v njihovih poslovalnicah in skladiščih.
Trgovsko podjetje "Potrošnik" — vedno na izbiro tekstilna blago, po želji in okusu kupcev
OBRTNO PODJETJE »KROJ« V MURSKI SOBOTI:
PODJETJE, KI RASTE IZ POTREB
Obrtno podjetje »Kroj« v Murski Soboti je bilo ustanovljeno 1. aprila 1961. Posluje v prostorih bivšega »Kroja« na Titovi cesti štev. 25. Njegov poslovni predmet je: šivanje oblek po meri, tapetništvo, prešite odeje in konfekcija po naročilu.
Lani je podjetje ustvarilo 63 milijonov din bruto prometa, letos pa imajo planiranih že 87 milijonov din, katere bodo tudi zanesljivo dosegli.
Kot že zapisano, je podjetje usmerjeno predvsem k uslužnostni obrtni dejavnosti krojaške stroke. Potrebe po teh storitvah pa so v Murski Soboti in v občinskem okolišu vedno večje, še zlasti zaradi naraščanja šušmarstva. Tako sedaj izdelajo mesečno tudi po 100
moških oblek po meri, vendar pa le petino tapetniških izdelkov in prešitih odej.
Največji problem so pretesni in neustrezni prostori. Že sedaj se namreč kažejo očitne potrebe po ustanovitvi ženskega krojaštva v okviru sodobnega krojaškega salona in lastne prodajalne. Oba obrata bi morala biti v strogem središču mesta. Podjetje zato predvideva v svojem sedemletnem perspektivnem načrtu izgradnjo poslovnih prostorov s površino 1.200 m v vrednosti 46 milijonov din. 18 milijonov din si bo podjetje za investicijsko naložbo zagotovilo samo. Po izgradnji skupnega poslovnega objekta bodo lahko povečali število zaposlenih od 37 na okrog 100, bruto dohodek podjetja pa se bo povzpel na pol milijarde din. Tako bo omogočen tudi postopen prehod na dve delovni izmeni.
Podjetje se poslovno ni osredotočilo zgolj na občinsko središče, marveč na ves občinski okoliš, saj so njegove usluge iskane prav povsod. Pri Gradu je podjetje že odprlo svoj obrat, podobne načrte pa ima tudi za Mačkovce, Beltince in morda še nekatere večje kraje v občini.
POMURSKI VESTNIK. 17. OKT. 1963
4
TOVARNA PLETENIN »BELTINKA«V B E L T I N C I H
SPECIALIZACIJA IN IZVOZ
Prejšnja leta so v beltinski "Beltinki" pretežno izdelovali težje in večje ženske in moške pletenine iz slabših vrst tkanine, med katerimi je zavzemal važno mesto tudi bombaž, toda letos so osredotočili svoje proizvodne napore predvsem k ožji specializaciji: izdelujejo pretežno otroške pletenine in trikotažo iz čiste, 100-odst. volne. Preusmeritev proizvodnje na otroške pletenine bo že letos talko daleč, da bodo prihodnje leto ti izdelki, katere že sedaj prodajajo po vsej državi, zastopani v vsej proizvodnji s 58 odst.
Letos je podjetje uspešno startalo tudi z izvozom svojih izdelkov. Izvažajo na Vzhod (Poljska) in na Zahod (ZDA); v prvo državo ženske pletenine, v drugo pa v poslovni kooperaciji s podjetjem "Almira" iz Radovljice fantovske puloverje posebnih krojev. Za svoje izdelke — otroške pletenine  — so prejeli letos na mednarodnem sejmu tekstila v Leskovcu visoko mednarodno priznanje: zlato medaljo.
V perspektivnem načrtu sedemletnega razvoja imajo predvideno, da bodo v letu 1965 pričeli tovarno znatno razširjati (prve dozidave in gradnje sanitarnih naprav se bodo lotili že prihodnje leto), tako da bo ob koncu sedemletke v tem podjetju lahko zaposlenih že okrog 300 ljudi. To pa bo prineslo tudi znatno večji bruto dohodek, ki naj bi se pc sedmih letih povzpel od sedanjih 205 milijonov din na 550 do 600 milijonov din. Hkrati z
rekonstrukcijo in razširitvijo tovarne bodo nabavli tudi več polavtomatskih pletilnih stre jev.
Za tako dolgoročnejšo investicijsko usmeritev namreč govori več razlogov: potreba po izboljšanju osebnih dohodkov zaposlenih in njihovi izravnavi z realnim življenjskim standardom, dalje vse bolj aktualne potrebe po konkurenčnosti na tržišču in ne nazadnje: ugodne perspektive za še povečan izvoz kakovostnih izdelkov na vzhodna tržišča in njihov plasman na domačem tržišču.
Povprečna vrednost proizvodnje na enega zaposlenega v tem podjetju se je v I. polletju letošnjega leta povečala za 32 odst. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Osebni dohodki zaposlenih so se povprečno povečali za 35 odst. Zakaj pri osebnih dohodkih večji vzpon? — se bo morda kdo vprašal. V pod-
jetju so namreč bili letos primorani znatno revidirati norme, ki so bile prenatrpane in so zaposlene cesto kljub de lovni vnemi oddaljevale od normalnega zaslužka. Nasprotno pa so se dokaj zmanjšala sredstva v skladih podjetja predvsem zategadelj, ker sc morali za okrog 5 milijonov din čistega dohodka zmanjša ti vrednost zalog že težko ide čega blaga na tržišču. Te zaloge izvirajo iz prejšnjih let V podjetju pa pričakujejo, da bodo že letos lahko tej anomaliji napravili konec in da 'bodo sredstva v skladih že prihodnje leto enakomerno naraščala, v perspektivi pa bodo lahko ta sredstva tudi realno planirali in jih sproti realizirali.
In še to: zaradi napetih izvoznih potreb delajo sedaj po 10 ur — v dveh delovnih iz menah. Čaka pa jih še domače tržišče. Vso letošnjo proizvodnjo imajo namreč že prodano.
Detajl iz proizvodnega procesa o Tovarni pletenin »Beltinka« (Foto: H. Hajdinjak)
DELOVNI KOLEKTIVI ČESTITAJO
POMURSKI DIMNIKARJI SE PREDSTAVLJAJO
Poslanstvo dimnikarske službe za požarno varnost državljana in njegovega premoženja morda še vedno podcenjujemo, čeprav je že dobro znano, da je dimnikarska obrt tudi v naših družbenih razmerah zelo koristna, potrebna in pomembna: za naše gospodarstvo — za požarno varnost — za prijetno in zdravo prebivanje v stanovanjih. Zato je več kot na dlani: dimnikar nam prinaša v hišo kar dvojno srečo!
Seveda ne bo odveč, če bomo ob vsakem obisku dimnikarja v našem domu ali stanovanju dobrohotno upoštevali njegove strokovne nasvete, ki so osredotočeni predvsem k enemu glavnemu smotru: da bi bil ti, tvoj dom, tvoji blivarno pred pogubonosnimi zublji razbrzdanega ognja, katerega lahko povzroči manjša napaka v dimovodnih napravah ali pa majhna neprevidnost. Tokrat samo par dimnikarjevih nasvetov: uredite pod strešje, popravite slaba dimniška vratca in odstranite gorljive predmete od dimnikov!
Podjetje »Dimnikar« v Beltincih je bilo ustanovljeno 1. januarja 1963. leta kot prvo podjetje lake vrste v Pomurju; sedaj namreč združuje vse dimnikarje iz naše pokrajine. To je pomembna prednost, ki omogoča večjo strokovnost in tudi operativno učinkovitost
dimnikarske službe pri nas. Od prvih pionirskih članov je ta kolektiv navadno »črnih mož« narastel sedaj že na 45 članov.
»Dimnikar« in naši dimnikarji so se ob ustanovitvi znašli v dokaj neugodnem položaju in bilo je potrebno premagati vrsto težav na poti do uveljavitve podjetja. Med »odjemalci« dimnikarskih uslug je bilo sprva precej negodova-
nja, često tudi neupravičenega zastran plačevanja uslug. Ni bilo prijetno stopiti dimnikarju ni hišni prag, če je bil hladno sprejet — ne kot prijatelj in svetovalec, ki že po svojem poklicnem poslanstvu pomaga človeku, marveč kot nekaj nepotrebnega. Druga težava je bila notranjega značaja; podjetje se je borilo z velikim pomanjkanjem strokovnega kadra. Za dimnikar-
skega vajenca je bil sprva vsak dober. No, v zadnjem času so se tudi stvari okrog dimnikarskega naraščaja že precej obrnile na bolje; večje vrednotenje tega poklica ima za posledico, da prihajajo v ta poklic kot vajenci tudi absolventi popolnih osemletnih šol. Prej so 'bili to zelo redki primeri. V podjetju posvečajo sedaj hvalevredno pozornost vzgoji mladega naraščaja. Mnogi mladinci pa se tudi že sami odločajo za ta poklic.
Ob tem, da so dimnikarji pravzaprav važen člen požarnovarnostne službe pri nas. menijo v podjetju, da bi morali kot strokovni izvedenci sodelovati tudi pri kolovdaciji dograjenih stanovanjskih in drugih poslopij. Kazno je namreč, da je tudi pri nas še mnogo objektov, ki ne ustrezajo svojemu namenu zaradi gradbenih in podobnih napak v pogledu zagotavljanja požarne varnosti. Prisotnost dimnikarjev bi bila pri kolovdaciji prav gotovo zelo dobrodošla!
Kolektiv dimnikarjev v Beltincih ima obetajoče načrte za prihodnost. Predvsem nameravajo še bolj utrditi podjetje in povečati kolektiv, ki bi naj sčasoma štel okrog 80 kvalificiranih delavcev dimnikarske stroke. Tako usmeritev zahtevajo predvsem potrebe na terenu.
To smo pa mi — ustanovni člani kolektiva podjetja "Dimnikar" o Beltincih
KMETIJSKO-INDUSTRIJSKI KOMBINAT »POMURKA« V M. SOBOTI
ustvarja velike možnosti za nenehni razvoj kmetijstva
Dve leti Kmetijsko-industrijskega kombinata »Pomurka« v Murski Soboti pomenita v razvoju našega kmetijstva ve liko prelomnico.
Prej samostojne gospodarske org., ki so se združile v kombinat in postale njegovi obrati, so V tem obdobju izred-
no razširile proizvodnjo in skupno dosegle lepe uspehe ne samo na domačem, temveč tudi na mednarodnem tržišču. Združitev kmetijske proizvodnje s predelovalno industrijo pomeni velik korak tudi v razvoju celotnega kmetijstva naše občine in hkrati tudi odpi-
ra nove, doslej še neizkoriščene možnosti plasmana kmetijskih proizvodov na domačem in tujem tržišču. O tem zgovorno pričajo ne samo sedanji pokazatelji, temveč tudi načrti za izgradnjo novih proizvodnih kapacitet.
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan :
NA PRVEM MESTU VZORNO GOSPODARJENJE
Obrat Kmetijsko gospodarstvo proslavlja letos dograditev pitališča za bekone. Farma bo lahko vsako leto spitala 10.000 bekonov, ki so iskani na domačem, kakor tudi na tujem tržišču. S stalnim pridobivanjem novih kmetijskih površin pa se nenehno večajo osnovne proizvodne možnosti in izgrajujejo obrati, na katerih dobiva vedno več ljudi svojo zaposlitev. Z boljšo ob-
delavo teh odkupljenih ali z arondacijo pridobljenih zemljišč pa se ustvarjajo vsako leto večji tržni viški. Gospodarstvo se je tudi uveljavilo kot priznan proizvajalec semenskih žit, ki so celotnemu našemu kmetijstvu zelo potrebna, s kooperacijo, strokovno pomočjo svojih strokovnjakov in tudi z vzgledom vzornega gospodarjenja pa nenehno širi prepričanje v pravil-
nost uporabljanja sodobnih agrotehničnih ukrepov.
V svojem sedemletnem perspektivnem planu si gospodarstvo postavlja kot cilj obdržati sedanje rekordne donose, povečati proizvodnjo krme, po večati zemljiške površine za novih 1.000 hektarov in povečati pitanje živine z izgradnjo novih pitališč.
Kmetijsko gospodarstvo Beltinci: VELIK VPLIV NA RAZVOJ KMETIJSTVA
Kmetijsko gospodarstvo Beltinci je drugi obrat, katerega proizvodnja je tesno povezana s potrebami predelovalne industrije, Poljedeljska proizvodnja omogoča obratu pitanje živine in s tem tudi višje ovrednotenje poljedelske proizvodnje. Obrat si je že prej kot samostojno gospodarstvo pridobil sloves odličnega proizvajalca semen in tudi danes daje našemu kmetijstvu to
potrebno blago. Ker je v središču prostranih in plodnih polj, ima s svojim delom tudi veliko vlogo pri uvajanju sodobnega načina gospodarjenja v naše kmetijstvo, kar mu še posebej omogoča kooperacijsko sodelovanje z zasebnimi kmetovalci. Polletni obračun je enako kot na Kmetijskem gospodarstvu Rakičan pokazal da bosta oba obrata uspešno zaključila letošnje poslovanje
saj sta bila med tistimi, ki v tem času niso izkazali izgub Pred obratom pa so tudi precejšnje proizvodne možnosti. Kolektiv predvideva, da bo v prihodnjih sedmih letih povečal svoje kmetijske površine za novih 1.000 hektarov, zgradil nova pitališča in tudi enako kot doslej dosegal rekordne donose.
V obratu družbene prehrane KIK "Pomurka", ki je koristen tudi za številne druge delovne kolektive v Murski Soboti (Foto: Vučkič)
Tovarna mesnih izdelkov »Pomurka«: PO SVETU ZNANI PROIZVODI
Tovarna mesnih izdelkov »Pomurka« je eno najstarejših podjetij. Že vrsto let uživa s svojimi proizvodi velik sloves ker so kvalitetni, za kar dobiva priznanja doma in na tujem. S tem pa omogoča naše mu kmetijstvu plasma živine na tržišču in vedno večji razvoj živinoreje.
Samo v prvem polletju letos je tovarna odkupila 6.512 glav goveje živine, 1.803 teleta in
18.343 svinj, kar je znatno več kot lani (pri goveji živini za polovico več od lanskega od kupa), vendar pa s tem niti še niso bile izkoriščene vse njene proizvodne zmogljivosti Zato pa ima naše kmetijstvo še vedno velike možnosti za nadaljnje povečanje proizvodnje, zagotovljen odkup in vse možnosti za predelavo in tudi prodajo.
V svojem perspektivnem
planu predvideva delovni kolektiv nadaljnje izgradnje, ki bi naj omogočile, da bi bile proizvodne kapacitete lahko polno izkoriščene. V programu je izgradnja hladilnice kafilerije za predelavo odpadkov, prav tako pa razširitev konzervnega oddelka. Vse to bi omogočilo, da bi v sedmih letih povečala svojo proizvodnjo približno za polovico sedanje.
Obrat »Agromerkur«;
RAZVIJA PREDELAVO POVRTNINE IN PERUTNINE
Obrat "Agromerkur" se spreminja v močan center predelovalne industrije. Že sedaj se zgrajene nekatere kapacitete ki bodo imele pionirsko vloge pri industrijski predelavi ne katerih poljskih pridelkov.
Letos je začela s proizvodnjo velika sušilnica povrtnin storjeni pa bodo tudi poskusi z raznimi načini predelave povrtnin. Za te proizvode je
že sedaj veliko zanimanje zlasti na tujem tržišču, pa tudi na domačem. S tem pa so našemu kmetijstvu ustvarjene nove možnosti za večji plasma poljedeljskih pridelkov.
Predelavi povrtnine se bo v bodoče pridružila še predelava jajc, divjačine in sploh perutnine. Ustvarjanje kapacitet za predelavo teh proizvodov je upravičeno, saj že sedaj de
luje v G. Petrovcih farma brojlerjev, prav tako pa tudi zasebni kmetovalci dajejo na trg vedno več perutnine in ostalih proizvodov. S temi gradnjami postaja »Agromerkur« eden izmed perspektivnejših obratov kombinata in njegove mu razvoju upravičeno posvečajo posebno pozornost.
Tovarna mlečnega prahu :
ZA POLOVICO VEČJA PROIZVODNJA
Obrat Tovarna mlečnega prahu predvideva, da bo v prihodnjih sedmih letih povečal proizvodnjo za polovico sedanje. Za obrat razen sedanje rekonstrukcije, ki stane 219 milijonov dinarjev, v prihodnje niso predvidena investicijska vlaganja. Rekonstrukcija pa bo omogočila več novih proizvodov, med njimi
kondenzirano evaporirano mleko, visokokvalitetno sadje v prahu in druge.
Tovarna mlečnega prahu je od svoje ustanovitve prvenstveno skrbela za odkup in predelavo mleka in s tem omogočala našemu kmetijstvu nov vir dohodkov. Iz leta v leto raste količina odkupljenega mleka, katerega predelava bo
tudi v bodoče glavna dejavnost, čeprav se v okviru tovarne razvija predelava drugih proizvodov kmetijstva.
Njeni proizvodi so na splošno zelo iskani, zlasti mleko v prahu, prav tako pa tudi ostali, s katerimi se uveljavlja; zelo uspešno pa se tudi uveljavlja v izvozni dejavnosti.
Obrat »Mlinopek«:	IZGRADNJA NOVEGA MLINA
»Mlinopek« je eden izmed najuspešnejših obratov kombi na ta glede izpolnjevanja plana v prvem polletju. Na osno vi presežka v šestih mesecih pa je pričakovati, da bo tudi
letni plan močno presežen.
Plan za prihodnjih sedem let pa predvideva, da bi se proizvodnja v mlinarstvu po večala za trikrat in sicer z zgraditvijo novega mlina, kar
predvideva tudi perspektivni plan Slovenije.
Ta novi mlin bi naj bil usposobljen tudi za mletje rži ker je Pomurje v Sloveniji edino, ki prideluje rž.
Pomurski vestnik, 16. okt. 1963
5
Industrija kovinske galanterije »Panonija« v Murski Soboti
KOOPERACIJA JE DOLGOROČNA PERSPEKTIVA PODJETIJ
Kako težka in zahtevna je pot od prvih začetkov do dobro vpeljane kooperacije vedo povedati med redkimi podjetji tudi v Industriji kovinske galanterije »Panonija« v Murski Soboti.
Dolgoletne izkušnje so pokazale, da je potrebno za uspešno kooperacijo predvsem dvoje: kakovost izdelkov in pravočasna dobava. To je kolektivu Panonije uspelo in danes nima bojazni, da svojih izdelkov ne bi plasiral na tržišču. Dobre kooperativne odnose imajo z mariborsko tovarno avtomobilov, s Hidromontažo in s tovarno kovanega orodja v Zrečah in Kamniku, za te tovarne izdelujejo v Panoniji notranjo opremo za njihove izdelke. Kot kaže so poslovni partnerji zadovoljni z uslugami soboške Panonije.
V lanskem letu so v podjetju uredili večjo proizvodno halo, saj so bili dolgo časa precej na tesnem, kar je vplivalo tudi na delovno storilnost. Danes imajo težave zaradi po-
manjkanja strokovnega kadra, to toliko bolj, ker so se odločili za uvedbo sodobnega tehnološkega postopka v proizvodnji. V tem je tudi osnova za večjo storilnost in za uvajanje 42-urnega tednika. Analize, ki jih v podjetju pripravljajo. bodo nakazale, kje so še neizkoriščene rezerve, ki bodo omogočile skrajšani tednik.
Izdelki soboške Panonije so osvojili tržišče po vsej Jugoslaviji. Poleg že omenjenega . sodelovanja z nekaterimi tovarnami, proizvajajo še kotle za živinsko pico, sanitarno opremo, sanitetne omarice in še nekatere druge izdelke.
V prihodnjem letu nameravajo v podjetju kupiti nekatere nove stroje, ki jih nujno potrebujejo. To so stružnice in podobno. Za nakup opreme bodo porabili nekaj lastnih sredstev, najeli pa bodo tudi posojilo.
Delovni kolektiv Panonije šteje okrog 180 ljudi. Ker so
bili doslej vedno na tesnem s prostorom, doslej tudi niso mogli urediti primernega prostora za družbeno prehrano. Letos do konca leta pa jim bo uspelo opremiti poseben prostor, v katerem bodo dobivali člani kolektiva toliko zaželeno toplo malico.
V soboški "Panoniji": kooperacija je dolgoročna perspektiva. Na sliki: — med delom v delavnicah »Panonije«. (F.: K. S.)
Malo podjetje s potrebnimi uslugami
Podjetje za opravljanje komunalne dejavnosti »Komuna« Beltinci združuje nekdanja manjša beltinska podjetja: Žago. Mlin, Pečarstvo, Mizarstvo, Kino in Tehtnico.
Ta manjša podjetja so že dve leti združena v enotnem podjetju "Komuna", katerega prednost je predvsem v večjih možnostih za najemanje kreditov in za povečanje proizvodnje. Ta se je povečala letos za okrog 30 odst. Največji problem pa je pomanjkanje obratnih sredstev, zato morajo po ta namenska sredstva segati v druge sklade podjetja.
Doslej so vložili precej sredstev v Mlin, katerega so opremili z nekaterimi potrebnimi napravami, med katerimi je vsekakor najvažnejša hladilna naprava, katero za sedaj ni mogoče najti v nobenem mlinu daleč naokrog in katera tudi izdatno prispeva k večji kakovosti mlevskih storitev. Prihodnje leto nameravajo nabaviti potrebne stroje tudi za Mizarstvo. Obrat Pečarstvo pa je letos pričel opravljati v zadovoljstvo naročnikov novo strokovno delo: polaganje »vinaz« tlaka.
Ob 17.okt.-prazniku občine M.Sobota čestitajo delovni kolektivi
V soboški Stanovanjski skupnosti:
razvejane servisne dejavnosti
Stanovanjska skupnost v (Murski Soboti je bila ustanovljena v prvi vrsti zato, da pomaga hišnim svetom, gospodinjstvom, pri varstvu otrok in urejanju komunalnih naprav, pri varstvu otrok im urejanju raznih komunalnih naprav.
Stanovanjska skupnost ni nobena pridobitniška ustanova, marveč je dejavnost, ki se je že precej razmahnila. Tako že opravlja razne usluge pri stanovanjskih poslopjih, popravljanju obutve, popravljanju nogavic in čiščenju obleke, nadalje odpravlja okvare na vodovodih, bojlerjih in štedilnikih.
V Domu pionirjev in mladine je stanovanjska skupnost organizirala prehrano otrok, dijakov in vajencev. Za varstvo otrok bi pa bil še potreben poseben prostor, v katerem bi bili otroci zaposlenih staršev pod nadzorstvom vzgojiteljev.
Vse, karkoli je doslej stanovanjska skupnost organizirala, vzdržuje s svojo servisno dejavnostjo poleg primerne dotacije, ki jo dobi od občinske skupščine, s katero pa pokriva le stroške, ki
jih ima z dajanjem malice v Domu pionirjev in mladine.
Pogrešajo pa sodelovanja prebivalcev mesta in podporo raznih podjetij in ustanov. Želeli bi tudi, da bi investitorji uredili v stanovanjskih blokih primerne prostore, kjer bi se otroci lahko zadrževali ob slabem vremenu in zimskem času. Toda doslej še pri pristojnih forumih niso naleteli na razumevanje. Prav tako bi želeli, da bi do-
ločili lokacijo za stanovanjsko skupnost, kjer bi zgradili prostore za njene potrebe, kajti poslopja, v katerih so sedaj njeni servisi, so po urbanističnem načrtu tu predvidena za rušenje. Tako bo stanovanjska skupnost ostala brez potrebnih prostorov in ne bo mogla uspešno opravljati svoje, že močno razprostranjene servisnouslužnostne dejavnosti.
V pralnem servisu (Foto: K. Sukič)
RAZŠIRITEV PROIZVODNJE PERUTNINSKEGA MESA
DOMENA KMETIJSKO - GOZDARSKE ZADRUGE V. GORNJIH PETROVCIH NA GORIČKEM
Kmetijsko-gozdarska zadruga Petrovci razvija svojo dejavnost v najsevernejšem delu Prekmurja. Na območju dvanajstih vasi, kolikor jih vključuje v svoj delokrog, že nekaj let uspešno razvija moderno kmetijsko proizvodnjo. Uspehi, ki jih je kmetijsko-gozdarska zadruga dosegla v zadnjih letih, niso majhni. Vas Petrovci, kjer je sedež zadruge, hitro menja svojo podobo. Novi objekti, ki jih je zadruga zgradila v zadnjih letih, pričajo o hitrem razvoju in uspešni dejavnosti kmetijske zadruge.
Okoliš kmetijsko-gozdarske zadruge ni majhen, zato si zadruga prizadeva, da bi tako na lastnih zemljiščih, kakor tudi na parcelah kmetov-kooperantov organizirala čimmodernejšo in uspešnejšo kmetijsko proizvodnjo. Poleg poljedelske živinorejske in sadjarske proizvodnje na lastnih zemljiščih in v kooperaciji z zasebnimi kmečkimi proizvajalci, je začela tudi z uspešno perutninsko proizvodnjo. Ob tem pa
kmetijska zadruga stalno povečuje lastna zemljišča z odkupom in najemanjem zemlje, z raznimi oblikami sodelovanja s svojimi člani pa povečuje proizvodnjo tudi pri teh.
Zadruga se poleg omenjenih dejavnosti v zadnjem času vse bolj usmerja v perutninsko proizvodnjo. Uredila je valilnico in sodobno farmo za proizvodnjo piščancev-brojlerjev. Letna kapaciteta farme je kar 200 tisoč komadov piščan-
cev-brojlerjev. Ta farma že sedaj zalaga tržišče s perutninskim mesom, po katerem je
veliko povpraševanje.
Kmetijska zadruga pa si prizadeva, da bi se tudi zasebni kmetje vključili v proizvodnjo konzumnih jajc. V takšnem sodelovanju s kmetijsko zadrugo je sedaj že vas Peskovci, v prihodnje pa bodo so-
delovanje razširili tudi na kmečka gospodarstva v ostalih vaseh.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »POMURJE« V MURSKI SOBOTI:
OBČINSKE MEJE SO ŽE PREOZKE
V naslovu poudarjena ugotovitev je za delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja "Pomurje" izredno važna; »Pomurje« je namreč največje in tudi najmočnejše gradbeno podjetje v Pomurju — predvsem po gradbeni mehanizaciji in strokovnih kadrih, za katera že ni več dovolj življenjskega prostora v mejah soboške občine.
Najbolj aktualno vprašanje v tem podjetju je visoka stopnja fluktuacije nekvalificirane delovne sile. Letno se namreč menja kar 50 odst. delavcev, predvsem nekvalificiranih; zaposlitev iščejo izven gradbeništva, predvsem v industriji, kjer niso v tolikšni meri podvrženi slabim vremenskim razmeram in so tudi sicer delovni pogoji precej boljši. Zato je pomanjkanje nekvalificirane delovne sile v "Pomurju" več ali manj pričujoče skozi vso gradbeno leto, kar dokaj neugodno vpliva na pravočasno in normalno gradbeno operativnost podjetja. Nekvalificirane delovne sile namreč v neposredni okolici Murske Sobote sploh ni mogoče več dobiti.
Podjetje bo prihodnje leto pričelo z izgradnjo večjega samskega doma, kjer bodo pridobili dobro opremljena stanovanja (tudi s klubskim prostorom, kopalnicami in drugimi sanitarijami) za 60 do 80 ljudi. Pričakujejo namreč, da
bodo potem lahko zaposlili večje število delavcev iz Medžimurja, kjer je še vedno dokajšen rezervat nekval. delovne sile.
Kompleksno nagrajevanje po ekonomskih enotah v gradbeništvu kot celoti, tako pa tudi v tem podjetju, ni prineslo pričakovanega finančnega učinka in večje delovne storilnosti. Zato nameravajo prihodnje leto preiti na akordni sistem dela, ko si bo lahko vsak delavec sproti izračunal, koliko bo dnevno zaslužil, kar v sedanjem sistemu nagrajevanja ni mogel. Kompleksno pa bi nagrajevali tromesečno. Pričakujejo, da se bo po uvedbi akordnega sistema znatno povečala storilnost.
Podjetje gradi tudi stanovanje za tržišče. Prednost je v tem, da se kupec lahko poprej prepriča, kaj je sploh kupil. Vsa doslej namensko zgrajena stanova-
nja so že razprodana, kar priča, da je tudi takšen način stanovanjske izgradnje dostopen za občane. Podjetje je zopet najelo 100 milijonov din namenskega posojila od Gospodarske banke, s katerim bo prihodnje leto zgradilo še dva stanovanjska stolpiča s po 20 stanovanji za tržišče.
Ob koncu lanskega leta se je podjetju priključila tudi puconska Opekarna. Letos so že nabavili več strojev za potrebe opekarne — med drugim novo vakum stiskalnico za zidake in votlo opeko, stiskalnico za strešno opeko. Proces postopne modernizacije in širjenja proizvodnih prostorov pa se bo v tem obratu še nadaljeval. Svojo proizvodnjo bo namreč moral prilogoditi predvsem potrebam matičnega podjetja in postopoma preiti na proizvodnjo votlih gradbenih elementov.
„RAVENKA” ZA POTROŠNIKE
Kolektiv Trgovskega podjetja »Ravenka« v Beltincih čestita ob 17. oktobru — prazniku občine Murska Sobota vsem svojim cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in delovnim ljudem v občinskem okolišu.
Letos je to podjetje pripravilo potrošnikom nekaj prijetnih presenečenj : izbiro blaga v svojih poslovalnicah je povečalo za 50 odstotkov. — V vseh poslovalnicah z mešanim blagom lahko dobijo
odjemalci tudi elektrotehnični material, televizorje, radioaparate, mopede, kolesa itd. — Podjetje posreduje svojim potrošnikom tudi kurivo in gradbeni material.
Trgovsko podjetje "Ravenka" v Beltincih se priporoča z bogato izbiro raznovrstnega blaga po konkurenčnih cenah v svojih poslovalnicah: Špeceriji I in II, Manufakturi, Železnini in Usnju v Beltincih, Odrancih. Črensovci, Lipi, Trnju. Gornji, Srednji in Dolnji Bistrici, Melincih, Ižakovcih, Doklužovju. Lipovcih, Vučji gomili in Gančanih.
Zadovoljni obrazi potrošnikov — naj lepše zadoščenje kolektivu beltinske "Ravenke"
Srečno vožnjo
želi svojim potnikom kolektiv
AVTOBUSNEGA PROMETA MARIBOR
Krajevne poslovalnice MURSKA SOBOTA in čestita vsem delovnim ljudem občine Murska Sobota za 17. oktober — naš občinski praznik.
Pomurski vestnik, 16. okt. 1963
6
PROIZVODNJA KREMENČEVEGA PESKA V PUCONCIH
PRED VELIKO INVESTICIJO
V bližini Puconec stoji dokaj čudna stavba: bolj stolp kot pa običajen proizvodni obrat, kakršnih smo vajeni v naših tovarnah. Toda narava proizvodnje kremenčevega peska zahteva tako stavbo. V teh prostorih si kolektiv separacije že vrsto let prizadeva izboljšati in povečati proizvodnjo.
Letos so dogradili novo pralnico, ki bo omogočila povečanje proizvodnje kremenčevega peska od sedanjih 16.500 na 23.000 ton letno. Tolikšno povečanje proizvodnje pa ne bo omogočila le nova pralnica, temveč tudi izboljšani tehnološki postopek. Glede na povečani obseg proizvodnje so odprli v Moščancih tudi novi odkop.
V preteklih letih so separacijo skoraj docela mehanizirali, razen odkop in transport. Tega nameravajo mehanizirati v prihodnjih letih. Odločili so se, da bodo kupili buldožer, ki naj bi omogočil hitrejši izkop. Modernizacijo proizvodnje izvajajo z lastnimi sredstvi.
Kot stranski obrat puconske proizvodnje kremenčevega peska so cementnine. Tudi tu si prizadevajo, da bi izdelavo cementnih izdelkov že v kratkem modernizirali.
Kolektiv puconske proizvodnje kremenčevega peska pa čaka v prihodnjih letih velika investicija. V zveznem perspektivnem planu je namreč določeno, da se zgradi v okviru separacije nova steklarna, ki je Pomurju močno potrebna, saj je na našem območju vrsta podjetij, ki so potrošniki steklene embalaže. Tako radensko zdravilišče, kot vinogradniška posestva. Glede na tolikšne potrebe bi bila kapaciteta nove tovarne 30 tisoč ton steklene embalaže, kar je 70 milijonov steklenic. Izdelovali bi predvsem slatinske steklenice, steklenice za pivo, za embaliranje vin in sokov. Investicija za prvo etapo izgradnje steklarne bi znašala 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. S tem bi omogočili polovično kapaciteto, to je eno peč in dva avtomata. Po prvotnih predvidevanjih naj bi stala nova steklarna v Beltin-
cih, kjer bi izkoriščali zemeljski plin. Nova varianta za steklarno pa predvideva lokacijo za steklarno nekje v M. Soboti, kot gorivo pa bi uporabljali mazut, ki bi ga dobavljali verjetno iz rafinerije v Sisku.
V separaciji se intenzivno
pripravljajo na to novo investicijo. Že letos bodo predložili banki elaborate za kredite, pričakujejo pa, da se bo-
do za novo investicijo zavzemali kot doslej tudi občinski forumi.
Z novim obratom za izdelavo steklene embalaže bo dobila pomurska proizvodnja slatine in vin ter sokov že dolgo pogrešano dopolnilo; saj smemo računati, da bodo po-
trebe za stekleno embalažo iz dneva v dan večje, tako v pogledu domače potrošnje kot za inozemski trg.
Kremenčev pesek iz Puconec, iskan po vsej državi. Na sliki: glavni objekt separacije
Pozdravom in čestitkam ob prazniku občine Murska Sobota se pridružuje tudi kolektiv
LEKARNE
Murska Sobota
z najlepšimi željami za gospodarski procvit naše občine in za zdravje našega delovnega človeka, za kar se pod okriljem naše zdravstvene službe kot celote tudi sam dosledno zavzema pri opravljanju svojega poslovnega poslanstva.
KMETIJSKA ZADRUGA »LEDAVSKI DOL« S SEDEŽEM NA CANKOVI
UMETNA GNOJILA NA POHODU
Kmetijska zadruga »Ledavski dol« s sedežem na Cankovi je že uspešno prešla s področja trgovskega poslovanja v organiziranje lastnega kmetijskega pridelovanja.
Tako so letos zaključno odkupili že okrog 100 ha zemlje; sedaj ima zadruga že 170 ha zemljišč, katera že tudi podjetno arondirajo in združujejo. Na Cankovi so z arondacijskimi postopki pridobili več 10-hektarskih parcel, v Fikšincih, Rogašovcih in Serdici pa po dve. Kot pravijo v zadrugi, so to prvi zarodki bodočih 100-hektarskih zemljiških kompleksov, vendar pa je že sedaj omogočeno na teh parcelah sodobno kmetijsko pridelovanje (ekonomična strojna obdelava, ustrezno kolobarje nje itd.).
Na odkupljenih zadružnih zemljiščih je omogočena reja okrog 200 glav goveje živine vendar pa nameravajo z rekonstrukcijo hlevskih objektov število živine še povečati V Rogašovcih bodo adaptirali hlev za 50 glav živine, v cankovskem hlevu je že v rej-
skem procesu 120 glav goveje živine, zmogljivost hleva v Fikšincih pa bo 100 glav mlade živine kmečke reje v teži od 200 do 300 kg.
Poleg lastnega kmetijskega pridelovanja se Kmetijska zadruga "Ledavski dol" proizvodno vse bolj oslanja tudi na pridelovalno sodelovanje z zasebnimi kmetovalci — pred vsem zaradi strokovnega usmerjanja v zasebnem sektorju, pridobivanja surovin za lastno proizvodnjo in v končni konsekvenci: zaradi podružabljanja kmetijske proizvodnje v svojem okolišu. Pridelovalno sodelovanje je osredotočeno na področje poljedelske živinoreje.
Spomladi so imeli v kooperaciji 293 ha koruze, krompirja in travnikov, pšenico, ki je bila v 'kooperaciji, pa so po spravili na 184 ha. Letošnji akcijski program za jesensko
setev prinaša nove obveznosti ki jih že uspešno uresničujejo: 225 ha pšenice in 35 ha rži v organiziranem kmetijskem pri delovanju. Lepi uspehi so doseženi tudi v živinoreji, saj imajo v pogodbeni reji že 1.500 glav goveje živine in okrog 2.300 svinj. Nekatera kmetijska gospodarstva rejsko sode lujejo z zadrugo tudi s 5 ali 6 svinjami. Zadruga je začele posredovati kmetovalcem tudi lastno živino v nadaljnjo rejo Kolikšen napredek je dosežen v kmetijski proizvodnji v okolišu Kmetijske zadruge »Ledavski dol«, priča tudi podatek, da se je potrošnja umetnih gnojil v zadnjih petih letih povečala za okrog 400 odst. Vsako leto se je povprečno povečevala za 100 odst., lat ni pa je bil celo dosežen rekord: 500 odst.
TRGOVSKO PODJETJE »GORIČANKA« ŠALOVCI — TRGOVSKO PODJETJE »GORIČANKA«
ZMANJŠEVANJE RAZLIKE MED MESTOM IN VASJO
Trgovsko podjetje »Goričanka« v Šalovcih je trgovsko podjetje mešanega tipa. V okolišu bivše petrovsko-Šalovske občine ima skupno devetnajst poslovalnic: Šalovci I in II, Petrovci I in II, Hodoš, Dolenci, Čepinci, Budinci, Markovci, Lucova, Ženavlje, Martinje, Adrijanci, Križevci, Domanjševci, Stanjevci, trgovina in bife, Čepinci — bife.
Prizadevanje kolektiva tega trgovskega podjetja je usmerjeno k temu, da bi kar najbolj ustregel potrebam in željam številnih potrošnikov severnega dela Goričkega. Ob ustreznem razumevanju Komunalne banke v Murski Soboti je podjetje omogočilo svojim odjemalcem nakup vsega industrijskega blaga, tudi tehničnih predmetov, razen prehrambenih potrebščin — na potrošniški kredit. To je za potrošnike severnega Goričkega pomembna pridobitev, še zlasti zaradi tega, ker so nekateri kraji oddaljeni od M. Sobote tudi do 40 kilometrov.
Podjetje nadalje stalno teži za specializacijo svojega poslovanja. Prav v času občinskega praznika pripravlja otvoritev novozgrajene poslovalnice v Petrovcih, tako pa so tudi že ustvarjeni pogoji, da bodo po zgledu Šalovec lahko tudi v lem kraju prešli na spe-
cializacijo trgovskega poslovanja in kajpak — tudi večjo izbiro potrošnega blaga. V Šalovcih pa še pogrešajo poseben lokal, v katerem bi prodajali železnino in tehnično blago Urediti ga nameravajo, brž ko bo to količkaj mogoče.
V osnutku sedemletnega perspektivnega načrta, katerega bodo kmalu tudi sprejeli, so že nakazane osnovne smernice bodočega poslovnega razvoja in usmeritve tega podjetja. Na prvem mestu je vsekakor dokončna ureditev vseh trgovskih lokalov v poslovnem okolišu podjetja, kar bo omogočilo popoln in dokončen prehod na specializacijo trgovskega poslovanja znotraj podjetja in v njegovih poslovalnicah. V okvir tega poglavitnega prizadevanja, ki bo v prihodnjih sedmih letih prevladujoče v tem podjetju, pa sodi tudi izgradnja samopostrežne trgovine v Šalovcih in izgradnja pa-
viljonske trgovske poslovalnice v Petrovcih. Samopostrežno trgovino v Šalovcih bodo predvidoma začeli, graditi že prihodnje leto v sodelovanju s kmetijsko zadrugo in občinsko skupščino.
Kot smo se v tem sestavku že lahko prepričali, si kolektiv Trgovskega podjetja, Goričanka« v Šalovcih podjetno prizadeva, da bi s kulturno postrežbo in pestro izbiro blaga čimbolj ustregel svojim potrošnikom, napovedana dokončna specializacija trgovskega poslovanja v tem podjetju pa bo hkrati tudi pomemben prispevek k zmanjševanju razlike med mestom in vasjo.
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ZA POMURJE,
UO IN KOLEKTIV KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOC. ZAVAROVANJE V MURSKI SOBOTI
čestitajo ob 17. oktobru — prazniku soboške občine — vsem svojim zavarovancema, kolektivom zdravstvenih ustanov in delovnim ljudem v občinskem okolišu.
Svoje čestitke povezujejo z željo, da bi s skupnimi napori in tesnim sodelovanjem dosegli v prihodnosti še večje uspehe, z namenskim in varčnim gospodarjenjem s sredstvi zdravstvenega zavarovanja — v korist zdravja in čimvečje delovne storilnosti občanov — zavarovancev.
Tišinska drevesnica je skoraj popolnoma mehanizirana, saj obdelujejo zemljo z najsodobnejšimi sredstvi ter uporabljajo moderen način namakanja. Tako je sedanja drevesnica industrijskega tipa in je nastala iz prejšnje drevesnice, ki je bila seveda precej manjša po obsegu, na kateri so gojili le sadike za domači trg. To so bila večinoma lepotična drevesa. Sedaj pa vzgajajo predvsem dveletne sadike doti glazije, zelenega bora ter tudi jelše. Tako imajo trenutno na zalogi okrog 4 milijone sadik dveletne smreke, pol milijona dveletne douglazije ter prav toliko komadov sadik zelenega bora in to vse za prodajo v vrednosti okrog 80 milijonov dinarjev.
V prihodnje pa se bo kapaciteta drevesnice še povečala z novo plantažo, na kateri bodo gojili ruski macesen. Ne bodo pa tukaj pridobivali sadik, temveč kvalitetno seme teh Iglavcev. Ta plantaža bo predvidemo v bližini Hrastja-
Mote ob Muri ali pa pri Tešanovcih ter bo obsegala 10 oz. 13 ha zemljišča. O tem bo odločil gozdarski institut Slovenije, ki bo proučil pogoje za gojitev te vrste iglavcev na obeh zemljiščih. Seveda bosta svoj pristanek morali dati soboška KZ in Kmetijsko živinorejski kombinat Pomurka.
Takih in podobnih semenskih plantaž še v Jugoslaviji ni. Imajo jih edino le Še v Švici in ZDA, v kratkem pa jih bosta dobili še Češka in Nemčija.
K načrtom za v prihodnje pa spada tudi gradnja novega upravnega poslopja, ki bo obsegal od 280 do 300 kvadratnih metrov površine. Tukaj bo tudi sortirnica, ki bo ogrevana, klet pa bodo hladili. V sortirnici bo tudi fluorescentna razsvetljava, kajti pri svetlobi navadne žarnice se sadike ne dajo sortirati. Prihodnje leto bodo zgradili tudi garaže za traktorje in priključke, sanitarije, garderobe z umivalnicami ter pisarne.
Ko čestita za praznik občine Murska Sobota osem delovnim ljudem d občinskem okolišu, se kolektiv
OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA »TEMELJ «
CANKOVA
priporoča s svojimi kakovostnimi uslugami cenjenim naročnikom tudi v prihodnje. — TESARSTVO, MIZARSTVO, ZIDARSTVO, CEMENTARSTVO im druga strokovna dela. ki sodijo v njegov poslovni delokrog.
Zidarska, elektmoinštalaterska, vodovodnoinštalaterska in druga, v gradbeno stroko spadajoča strokovna dela opravlja solidno 'in po dostopnih cenah
GRADBENO OBRTNO PODJETJE »REMONT« Gornji Petrovci
VEČJE GRADNJE ZA DRUŽBENE INVESTITORJE IN
MANJŠE ZASEBNE NAROČNIKE Delovni kolektiv čestita prebivalstvu občine Murska Sobota za 17. oktober — občinski praznik!
KZ BELTINCI — SEDAJ IN V PERSPEKTIVI
POSTOPNO, A VZTRAJNO NAVKREBER...
Samo bežna predstava o Kmetijski zadrugi Beltinci: obsega osem vasi v svojem okolišu, lastno pridelovanje ima organizirano na 70 ha zemlje, v gospodarskem središču za živinorejo v Dokležovju pa redi trenutno 100 glav goveje živine.
Lani je imela zadruga 362 milijonov din skupnega dohodka, med tem ko ga bo letos predvidoma imela 456 milijonov din. Polletni načrt je zadruga po vrednosti realizirala s 48 odst., kar kaže, da bo letošnji zadružni načrt zagotovo dosežen in morda celo presežen.
Osnovne dejavnosti Kmetijske zadruge v Beltincih so: lastno pridelovanje in živinoreja, pridelovalno sodelovanje z zasebnimi kmetovalci in posredovanje uslug z zadružno mehanizacijo (9 traktorjev, 1 samohodni žitni kombajn, 1 silos-kombajn, 2 tovorna avtomobila, več manjših strojev in priključkov). V okviru zadruge poslujejo še trgovina z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo im odkup in mesnica.
Lansko leto so v zadrugi planirali pridelovalno sodelovanje na 780 ha zemljišč, uresničili pa so ga na 825 ha. Za novo gospodarsko leto predvidevajo, da bo v kooperaciji skupno 930 ha zemljišč. Od tega odpade na letošnjo jesensko setev 270 ha ali s travniki vred 480 ha zemljišč. Za letošnjo Jesen načrtno zastavljeno pridelovalno sodelovanje za uspešno uresničujejo, saj že imajo sklenjene po-
godbe za 400 ha zemljišč.
V	prihodnjih sedmih letih bo zadruga povečala svoja zemljišča na 200 ha, s pridelovalnim sodelovanjem pa naj bi zasegli letno 2.000 ha zemljišč v organizirani kmetijsko pridelovanje. Težišče bo na pridelovanju žit, krompirja, koruze in kakovostne krme na travnikih. Število zadružne živine se bo predvidoma povečalo na 340 glav. In še nekaj podatkov o predvidenem napredku na področju čvrste kooperacije v živinoreji: pri goveji živini od sedanjih 50 na 400 glav, pri prašičih pa od sedanjih 60 na 1000 komadov.
Tako bi se vrednost realiziran« proizvodnje v čvrstem pridelovalnem sodelovanju povečala od letošnjih 164 milijonov din na 251 milijonov din v letu 1970.
V	sedemletnem perspektivnem načrtu predvidevajo tudi povečanje vrednosti zadružnih storitev in uslug: od 29 milijonov din na 41 milijonov din v letu 1970. V tem obdobju bo zadruga nabavila še nekaj potrebne mehanizacije: 7 traktorjev, 2 samohodna žitna kombajna, 2 silos-kombajna, 2 mlatilnici in več manjših kmetijskih strojev.
BERITE POMURSKI VESTNIK!
POMURSKI VESTNIK, 17. OKT. 1963
7
Iz tišinske drevesnice
Tišinska drevesnica postaja vsako leto sodobnejši obrat Gozdne semenarne in drevesnice Mengeš in je trenutno največja drevesnica ne le v Sloveniji temveč v Jugoslaviji sploh. Njena površina se je od lanskih 11 ha povečala letos na 12 ha.
šport - šport - šport - šport
Železničar: Sobota 3:2 (0:0)
Tekma se je končala z zmago domačinov z rezultatom 3:2. Že sam začetek tekme je pokazal, da sta se tokrat srečala dva enakovredna nasprotnika, v katerem pa so imeli domačini v drugem polčasu nekoliko več od igre, vsaj po ustvarjenih situacijah za zadetek in tako zasluženo pobrali ves izkupiček.
V prvem polčasu je bila igra povsem enakovredna, vendar do zadetka ni prišlo predvsem zaradi netočnih strelov na vrata, ali pa so streljane žoge na gol postale plen vratarjev, ki so tokrat dobro čuvali svoje mreže, kar še zlasti velja za vratarja Sobote Vrdjuko. V drugem polčasu je dobila igra nekoliko hitrejši tempo. Prvi so prišli do zadetka domačini, vendar je Sobota kmalu izenačila in povedla z 2:1. Toda domačini kljub temu niso popustili in so začeli vedno ostreje napadati na vrata Sobote. To jim je tudi prineslo najprej izenačenje, nato pa še zmago. Obramba Sobote, ki je v prvem polčasu odlično posredovala in odstranjevala najnevarnejše situacije pred svojimi vrati, je v drugem polčasu povsem odpovedala in tako dovolila domačinom, da so dosegli zmago. Za Soboto
sta bila uspešna Tkalčec in Sečko. Tekmo je sodil Janežič iz Ljubljane.
Železničar : Sobota 1 :0 (0:0)
V	predtekmi slovenskih ligašev Železničarja in Sobote sta se v prvenstveni tekmi SML pomerili moštvi obeh klubov. Njihovo srečanje se je končalo s tesno zmago domačinov, dasi so ti bili, posebno v drugem polčasu, precej boljši nasprotnik.
RADGONA PRESENETILA
V	VI. kolu MM nogometne lige je bilo naj zanimivejše srečanje v Murski Soboti, kjer sta se v pomurskem derbiju pomerili moštvi Grafičarja in Radgone. Po zanimivi in ostri borbi se je srečanje končalo neodločeno. Moštvo Beltinec pa je v tem kolu sprejelo v goste ekipo Rač in zabeležilo zasluženo zmago. Nafta je bila v tem kolu prosta. Rezultati:
Grafičar : Radgona 1:1 (0:1 )
Beltinci : Rače 4:1 (1:0)
BAKOVCI PREVZELI VODSTVO
V VI. kolu Pomurske nogometne lige je bilo naj zanimivejše srečanje v Lendavi med Gradbenikom in Turniščem. Srečanje pa se je končalo brez zadetka. Toda, kakor poročajo, je bila to slaba tekma. Nepričakovano visoko zmago pa je zabeležilo moštvo Bakovec nad Puščo ter tako prevzelo vodstvo na tabeli. V ostalih srečanjih je Veržej prinesel obe točki iz Šalovec, Rakičan je zmagal nad Brazdo s tesnim rezultatom kljub vodstvu 4:0, zmago pa je zabeležilo tudi moštvo Sobote B v Puconcih.
Rezultati VI. kola:
Gradbenik : Turnišče 0:0 Bakovci : Pušča 7:1 Šalovci : Veržej 0:1 Rakičan : Brazda 4:3 Puconci : Sobota B 4:6
PETIŠOVCI POKALNI PRVAK
V	finalni del občinskega nogometnega tekmovalca za pokal ObZTK Lendava so se uvrstila tri moštva in sicer: Petišovci, Zvezda iz Doline ter Graničar iz Benice. Njihova medsebojna srečanja so se končal takole:
Petišovci : Graničar 3:1
Graničar : Zvezda 0:3
Petišovci : Zvezda 3:0
Občinski pokalni prvak je zasluženo postala ekipa Petišovec, ki je premagala oba nasprotnika, poleg tega pa se tudi pokazala kot najbolj disciplinirana ekipa. Za osvojeno prvo mesto je prejela prehodni pokal ObZTK Lendava. Drugo mesto je zasedla ekipa Zvezde iz Doline in tretje Graničar iz Benice.
PO PRVEM DELU VODI BOGOJINA
V	V. kodu občinske nogometne lige Murska Sobota je najbolj presenetil »Vrelec« iz Moravec, ki je s katastrofalnim rezultatom odpravil Križevce. V odločilnem srečanju za prvo mesto pa je Bogojina premagala Tišino.
Rezultati:
Moravci :	Križevca 15:1		
Bogojina	: Tišina 5:1		
	Tabela:		
Bogojina	4 3 0 1	18:9	6
Tišina	4 3 0 1	16:13	6
Moravci	4 2 11	23:13	5
Dokležovje	4 112	14:14	3
Križevci	 O O	7:29	0
VISOKA ZMAGA ŠALOVEC
V nadaljevanju prvenstva Pomurske mladinske nogometne lige so mladinci Šalovec nepričakovano visoko premagali Veržej ter s tem dosegli prvo zmago. Preseneča tudi zmaga Sobote B nad Nafto v Lendavi. Srečanje med Beltinci in Turniščem se je končalo z zmago Beltinec, ter srečanje Grafičarja in Bakovec z zmago Grafičarja. Rezultati VI. kola:
Nafta : Sobota B 1:3 Šalovci, : Veržej 9:2 Beltinci : Turnišče 2:1 Grafičar : Bakovci 2:0
RAZPORED NOGOMETNIH TEKEM za 20. okt. 1963
Bakovci: ob 9. uri Bakovci : Sobota B ml. del. Vratarič, ob 10. uri Bakovci : Sobota n. del. Vratarič; Turnišče: ob 15. uri Turnišče : Puconci del. Horvat; Veržej: ob 13. uri Veržej : Nafta ml. del. Gomboši, ob 15. uri Veržej : Gradbenik del. Gomboši; Dobrovnik: ob 15. uri Brazda : Šalovci del. Sabo; M. Sobota: ob 10. uri Pušča : Rakičan del. Vezjak; Beltinci: ob 13. uri Beltinci : Grafičar ml. Moravci: ob 15. uri Moravci : Tišina del. sodnik; Bogojina: ob 15. uri Bogojina : Dokležovje del. sodnik.
NP — M. Sobota
REZULTATI ROKOMETNIH TEKEM
okraja Maribor — VL kolo: Vzhodna rokometna liga Ormož : ŠŠD ESŠ 25:12 (10:5); Radenci : Krog 14:18 (6:5); Beltinci II : Agroservis 13:18 (8:8). Medobčinska liga — člani V. kolo:
ŠŠD ESŠ II : RK Mura 20:13 (8:5); Elan : Sloga 25:13 (14:6); Nafta II : Tišina — preloženo. Medobčinska liga — članice
V.	kolo:
ŠŠD ESŠ : Sloga 15:3 (8:1); Beltinci : Grafičar 8:6 (6:3); ŠZD : Elan 3:2 (1.1); Nafta : Mura 6:1 (2:1). Občinska liga — pionirji — pionirke - V. kolo:
Tišina Polet (pionirji) 3:19 (2:7), (pionirke) 1:10 (0:5); Cankova : Mladost 6:13 (1:8)
RAZPORED ROKOMETNIH TEKEM za nedeljo 20. okt.
VZHODNA ROKOMETNA LIGA okraja Maribor — VII. kolo:
Agroservis : Ormož ob 10.30 na igr. Partizan v M. Soboti; Krog : V. Nedelja ob 10.30 v Krogu; ŠŠD ESŠ : TVDP Radenci ob 9. uri na igr. Partizan v M. Soboti; TVDP Beltinci II — prosti. MEDOBČINSKA LIGA — ČLANI VI. kolo:
Tišina : Elan ob 10. uri na igr. v Tišini; Mura : Nafta II ob 10.30 na igr. Mura; Mladinec : ŠŠD ESŠ II ob 10. uri v M. Črncih; Sloga — prosta.
MEDOBČINSKA LIGA - ČLANICE
VI.	kolo:
Sloga : Nafta ob 10. uri na igr. Gimnazije: Elan : Mura ob 9. uri na igr. Gimnazije; Grafičar : ŠZD ob 11. uri na igr. Gimnazije. OBČINSKA LIGA — pionirji —
pionirke:
Polet : Cankova 17. okt. 1963 v Murski Soboti; Cankova : Pionir Bakovci 20. okt. 1963 na Cankovi.
KK Celje : Partiazn (M. S.) 58:48 (28:26)
V zadnji prvenstveni tekmi H. republiške košarkarske lige sta se preteklo nedeljo v Celju srečali ekipi Celja in Partizana iz Murske Sobote. Čeprav izid tekme ni več vplival na končno razvrstitev na lestvici, je ekipa Partizana vendarle zaigrala lepo in borbeno in je le za las manjkalo, da ni presenetila domačinov.
Postave ekip — Celje: Zorko 15, Paučer 9, Kolka 23, Petrič 2, Šuster 3, Cepin 4, Leskovšek, Božič in Turk. Partizan M. S.: Gomboši 2, Lainščak 4. Hari 6, Juteršnik 8, Veršič 9 in Kureš 19
S to tekmo se je ekipa Partizana poslovila od tekmovanja v II. republiški ligi.	P. J.
ESŠ : Elan 4:0 (2:0)
Preteklo soboto je bila v Beltincih odigrana prvenstvena tekma vzhodne republiške hokejske lige med ESŠ in Elanom iz Murske Sobote. Zasluženo je zmagala ESŠ, ki je bila tehnično boljše moštvo. Za ESŠ so bili uspešni Titan 3 in Tinev l. Tekmo je sodil Peček iz Murske Sobote. Povratno srečanje bo prihodnjo soboto v M. Soboti, ki bo odločilo o letošnjem prvaku vzhodne republiške lige. kateri se bo 27. t. m. v Celju pomeril z zmagovalcem zahodne republiške lige za naslov republiškega prvaka. Tekmovanja v Beltincih bi se morala udeležiti tudi ekipa Partizana iz Lendave, vendar ta iz neznanih razlogov ni nastopila.
Na atletskih stezah so se srečali učiteljišč niki iz Maribora in Murske Sobote
KMETIJSKA ZADRUGA V MURSKI SOBOTI USTVARJA
DVE NOVI GOSPODARSKI SREDIŠČI NA TIŠINI IN V BAKOVCIH
Okrog teh objektov nastajajo velike parcele, na katerih bo zadruga organizirala kmetijsko pridelovanje po najsodobnejših agrotehničnih načelih. Poleg tega organizira zadruga tudi proizvodno sodelovanje z zasebnimi kmetovalci: pri žitih na 900 ha, na 1.100 ha travnikov in pri okopavinah na skupno 800 ha. Prizadeva si, da bi svojim članom in o-
stalim pridelovalnim sodelavcem posredovala ustrezna umetna gnojila, semena, zaščitna sredstva in krmila ter tako izboljšala njihove pridelovalne uspehe.
Krog svojih sodelavcev želi zadruga še bolj razširiti in ustvariti čimboljše stike z zasebnimi pridelovalci, ki so po izvoljenih organih tudi soupravljalci zadruge.
NOVA ŠOLA V KUZMI
V Kuzmi so v nedeljo svečano odprli novo šolsko poslopje paviljonskega tipa. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali poleg domačinov in okoličanov tudi podpredsednik občinske skupščine inž. Edo Perhavec, predstavniki občinskih političnih organizacij, predstavniki občinskih šolskih organov in predstavniki krajevnih političnih in družbenih organizacij.
Potreba po novi šoli se je na Kuzmi kazala že v stari Jugoslaviji, saj se je takrat okrog 300 otrok stiskalo v dveh učilnicah. Problem prostorov so pričeli reševati že takrat; stanovanje so preuredili v učilnico. Potrebe šole pa
so iz leta v leto rasle. Tako praktično tega problema niso nikoli rešili.
Pravo pot k reševanju tega problema je ubrala šele občinska skupščina Murska Sobota. Edini izhod je bil: zgraditi novo, potrebam zadovoljivo poslopje. S pripravami na novogradnjo so pričeli leta 1960. Naslednje leto so pričeli z gradnjo. Kljub predvidenim in nepredvidenim zastojem so vaščani in okoličana s pomočjo občinske skupščine dogradili prepotrebno šolsko poslopje. Vaščani Kuzme so vložili nad štiri tisoč prostovoljnih delovnih ur v gradnjo nove šole, samo, da bi lahko njihov mladi rod čim bolje in čim hitreje napredoval in se kar največ naučil za življenje.
Na otvoritveni svečanosti je govoril podpredsednik obč. skupščine ing. Edo Perhavec, ki je med drugim dejal: » . . . Soboška občina praznuje 17. oktobra svoj občinski praznik. Vsako leto se v teh dneh spominjamo dogodkov iz leta 1941 in 1944 in poklanjamo žrtvam, ki so dala svoja mlada in vredna življenja za svobodo, za prihodnost, ki naj bi zagotovila red socialne pravice in trajen mir. Že dolgo let praznujemo v naši občini ta dan najprej v tem znamenju, vendar že prav tako dolgo povezujemo praznovanje z drugimi pomembnimi dogodki; predvsem tako, da v teh dneh prepu-
ščamo svojemu namenu razne objekte, pogone, naprave — skratka stvari, ki jih uvrščamo v uspeh dela naših delovnih ljudi v naši občini. Ni leta, da bi izostala taka pomembnost v okviru praznovanja našega občinskega dne in tudi letos moremo prav v teh dneh predati svojemu namenu nekaj pomembnih pridobitev v naši občini, v katere uvrščamo tudi novo šolsko poslopje tukaj) v Kuzmi, v najsevernejšem delu naše ožje in širše domovine . . .«
Potem je tovariš Perhavec nadaljeval: »Letos je ta osnovna šola v Kuzmi, že druga nova šola in dvanajsta po vrsti, ki smo jo v naši občini zgradili po osvoboditvi. Če upoštevamo še to dejstvo, da imamo istočasno v gradnji še dve osnovni šoli: v Pertoči in v
Murski Soboti, da smo v teh letih opravili veliko adaptacij in, da bomo morali za zadovoljitev potreb v prihodnjih letih zgraditi še najmanj štiri šole — od teh trd veliko večje od te tukaj — potem se vidi, kako velike naloge smo mogli v tem pogledu opraviti, da bi odpravili žalostno dediščino, ki smo jo na našem območju prevzeli zaradi določenih zgodovinskih dejstev.« Tovariš Perhavec je zaključil: ». . . materialno-tehnični napredek zahteva danes umsko razvitega člana družbe, ki bo mogel vse pridobitve, ki jih manifestiramo v naši socialistični izgradnji v celoti osvojiti in jih uporabljati v lastno in skupno korist.«
Otvoritveno svečanost so zaključili pevci in recitatorji iz osnovne šole.
Vesti iz mladinskih aktivov
LOGAROVCI — Na letni konferenci so člani ZMS sprejeli delovni program in se zavzeli za tesnejše sodelovanje z ostalimi organizacijami in društvi v vasi.
CEZANJEVCI — Ko so ocenili delo na konferenci, so ugotovili, da bi lahko storili še več. Precejšnja ovira pri delu je ta, da so mladinke in mladinci zaposleni v delovnih organizacijah, člani ZMS tam, zato pa niso dovolj aktivni v aktivu na vasi.
LJUTOMER — Pred dnevi je občinski komite ZMS organiziral posvetovanje z učitelji — mentorji aktivov ZMS na osemletkah. Sprejeli so program sodelovanja na tem področju.
Sekretariat občinskega komiteja je razpravljal o izobraževanju mladine. Sklenili so, da bodo organizirali šole za življenje in predavanja. Za vodstvene kadre v ZMS pa bodo organizirali mladinsko politično šolo.
ŽEPOVCI — Na mladinski konferenci so največ govorili o Klubu mladih zadružnikov, ki je dosegel lepe uspehe. Dotaknili so se tudi vprašanja sezonskega zaposlovanja mladih ljudi.
GORNJA RADGONA — Na sestanku ideološke komisije pri ObK ZMS so sklenili, da bodo organizirali Mladinsko politično šolo. Ta bo pričela delovati ob koncu oktobra. Predvidevajo pa tudi seminar o idejnovzgojnem delu za aktive ZMS.
GANČANI — Mladinke in mladinci so na letni konferenci sklenili, da bodo poživili kulturno zabavno življenje v vasi. Tesneje
bodo sodelovali tudi s SZDL in pri uresničevanju programa Krajevne skupnosti.
PUCONCI — Kot so ugotovili na letni konferenci, je vzrok neaktivnosti v aktivu ZMS precejšnje število dijakov, ki obiskujejo šolo v M. Soboti, pa se po vrnitvi domov ne morejo aktivneje udejstvovati v delu.
MARTJANCI — Na konferenci
krajevnega komiteja ZMS so prisotni ocenili letne konference aktivov, dogovorili so se tudi. kako bodo zastavljene naloge reševali in sprejeli so program dela Krajevnega komiteja.
MURSKA SOBOTA — Na letni konferenci na Soli učencev v trgovini so mladinke in mladinci sprejeli sklep, da bodo organizirali šolo za življenje in predelali statut ZMJ. Razpisali bodo tudi tekmovanje za boljši učni uspeh, ustanovili bodo pevski zbor in organizirali športna tekmovanja.
Na posvetovanju članov šolskih komitejev ZMS na srednjih šolah so razpravljali o minulih delovnih konferencah. Ugotovili so, da so bile delovne konference sicer dobre, vendar tam kjer se vodstva ZMS niso lotila resno priprav, konference niso uspele. Na posvetovanju so bili prisotni predstavniki iz vseh šol, razen gimnazije.
PREDANOVCI — Na letni konferenci so se mladinke in mladinci dogovorili o organizaciji klubskega življenja. Med drugim bodo uredili tudi televizijski klub. Klub mladih zadružnikov bo še naprej oblika dela ZMS.
M. SOBOTA — Aktiv Lesnopredelovalnega podjetja je na letni konferenci obsodil nedelavnost nekaterih mladincev v aktivu. Sklenili so, da bodo pri izvajanju delovnega programa tesno sodelovali z ostalimi organizacijami v podjetju.
Sekretariat ObK ZMS je na seji razpravljal o pripravah za svečano sejo Občinskega komiteja ZMS ob 20-letnici Zveze slovenske mladine, ki bo v četrtek, 10. oktobra 1963.
Komisija za ideološko in idejno-politično delo je na svoji seji sprejela program dela za zadnje tromesečje tega leta.
Člani aktiva ZMS v Splošni bolnici v M. Soboti, so na konferenci sklenili, da bodo načrtneje sodelovali pri razpravi o statutu in se zavzeli za strokovno izobraževanje mladih.
MORAVCI — Na konferenci so mladinci obsodila neodgovorno poslovanje v Klubu mladih zadružnikov. Zavzeli so se za sodelovanje z vsemi družbeno-političnimi organizacijami in društvi v vasi.
NORŠINCI — Mladinke in mladinci so na konferenca govorili med drugim tudi o kadrovskih problemih, ki so posledica odhajanja mladih v mesto. Sprejeli so obsežen delovni program.
GANČANI — Na predkonferenčnem sestanku so mladinke in mladinci govorili o pripravah za letno konferenco. Sklenili so, da bodo podprli akcijo vpisovanja posojila.
Zadnji jesenski dnevi na otroškem igrišču v Gornji Radgoni
Nesreče in nezgode
NEPREDVIDENE KOLINE
6. oktobra se je pripetila prometna nesreča na cesti II. reda v Kapci pred hišo številka 84. Pred osebni avto, katerega je vozil Stefan Nemeš, je nenadoma pritekel prašič. Kljub zaviranju je Nemeš prašiča zadel in poškodoval. Zaradi prisilnega zakola prašiča je njegov lastnik utrpel 40.000 dinarjev škode. Škode na avtomobilu 'je za 10.000 dinarjev.
KLJUB ZAPRTIM ZAPORNICAM ČEZ PROGO
Lažja prometna nesreča se je pripetila 8. oktobra ob 14.20 v M. Soboti na zavarovanem železniškem prelazu na Lendavski cesti. Janez Nemet iz Mačkovec je pred spuščenimi zapornicami prehiteval z osebnim avtomobilom stoječi voz. Ker je imel pokvarjene zavore, se je njegovo vozilo ustavilo šele na drugi strani proge, potem ko se je prva zapornica prelomila. druga pa se je sama nekoliko dvignila. Skoda na zapornicah znaša 8.000, na avtomobilu pa 30.000 dinarjev. Kaj bi bilo. če bi v tistem trenutku pripeljal vlak?
NEPREVIDNO PREČKANJE CESTE
V Rakičanu je 9. oktobra zaradi neprevidnosti pešca prišlo do težje prometne nesreče. Omenjenega dne je vozil poklicni voznik Geza Nemec iz Tešanovec tovornjak iz smeri Beltinci skozi Rakičan. Pred hišo številka 14 je srečaval kravjo vprego, zaradi srečavanja je vozil le s hitrostjo 30 km na uro. Za vprego je bila Rozalija Červek, gospodinja iz Rakičana. Tik pred tovornjakom je hotela prečkati cesto. Zaradi kratke razdalje tovornjak ni mogel ustaviti in je zadel Červekovo z desnim žarometom ter jo teže poškodoval.
ČE VOZIŠ PO LEVI . . .
Če voziš po levi se lahko zaletiš. To prav dobro ve Amalija Mavčec iz Gančan. ki je 14. oktobra peljala po levi v križišče v Gančanih. Mopedist Jože Savel, ki je prav tako privozil v križišče, je vozil pravilno po desni. Mopedist je nameraval zaviti v desno in je kolesarko zbil po cesti. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa je minimalna.
PREPOZNO NAKAZALA SPREMEMBO SMERI
Na Tišinski cesti v Murski Soboti je prišlo do trčenja med kolesarko Jožico Kseneman iz Murske Sobote in motoristom Viktorjem Sušnikom, prav tako iz Murske Sobote. Motorist je kolesarko prehiteval pravilno po levi, ko pa je bil v neposredni bližini kolesarke, je ta nenadoma nakazala zavijanje v levo in takoj tudi zavila. Motorist je sicer takoj zavil v levo in zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Oba sta padla po cesti in se laže poškodovala.
MOPEDIST PODRL PEŠCA
Na cesti II. reda v vasi Petanjci je 13. oktobra ob 18.15 pravilno po desni strani cestišča pešačil Ivan Bagaroš. Za njim je pripeljal mopedist Peter Mlinarič iz Šratovec in ga podrl. Pri padcu je Bagaroš dobil težje telesne poškodbe. Vzrok nesreče je neprevidno prehitevanje.
Murska Sobota
Četrtošolci soboške gimnazije pripravljajo ameriško tragikomedijo »Kukavičje jajce«. Računajo, da bo premiera še pred novim letom, saj bi radi sodelovali z igro na Okrajni reviji amaterskih dramskih skupin. Režijo je prevzel profesor Vlado Sagadin.
Na letni konferenci šolske skupnosti na soboški gimnaziji so pred nedavnim sklenili, da bodo posvečali tudi v prihodnje veliko pozornost iz-
obraževalnim krožkom. Prav posebej pa bodo skrbeli za higieno na šoli. Odločili so se tudi, da bodo v bodoče vse ekskurzije bolj načrtno pripravljali.
Ljutomer
Glede na ustanovitev gimnazije v Ljutomeru, bo prišlo z letošnjim šolskim letom do nekaterih sprememb glede šolskih okolišev v ljutomerski občini. Tako se bo v Ljutomeru pripojila osemletka F. Prešerna osemletki I. Cankarja, šola v Stročji vasi pa bo posta-
la postopoma popolna osemletka. Letos bodo uvedli v tej šoli šesti razred, prihodnje leto sedmega itd. Slamjak (brez Kumerske grabe) se vključi v šolski okoliš Stročja vas, prav tako Podgradje, dočim bodo spadali Šalinci ponovno v šolski okoliš Križevci.
Sprememba šolskih okolišev bo prinesla nekaj, ugodnosti predvsem za kraje v okolici Stročje vasi, saj so morali hoditi doslej otroci iz Presike, Globočkega vrha in ostalih oddaljenih krajev v osemletko I. Cankarja v Ljutomer. Na slabšem je edino Cven, odkoder bodo imeli sedaj otroci nekaj
sto metrov dalje do osemletke I. Cankarja, kar pa praktično ne predstavlja nobenega problema.
Ob nastalih spremembah glede šolskih okolišev ne bo prišlo do poslabšanja glede kadrovske zasedbe na posameznih šolah.
USPEŠNO SREČANJE
Te dni je bilo v Murski Soboti prijateljsko športno srečanje med sindikalnima ekipama Varteksa iz Varaždina ter Muro iz Murske Sobote. Ekipi sta se pomerili v malem nogometu ter rokometu. V obeh srečanjih so bili uspešni tekmovalci Mure. V malem nogometu so zmagali z rezultatom 2:0, v rokometu pa s 30:20. Povratno srečanje bo v kratkem v Varaždinu.
POMURSKI VESTNIK, 17. OKT. 1963
8
Čestitka
Mladinci in mladinke MDB "Jože Kerenčič" iz mladinskega naselja Ivo-Lola Ribar, Beli potok pri Beogradu, čestitajo vsem občanom radgonske občine k občinskemu prazniku!
Tedenski koledar
Petek, 18. oktobra — Luka Sobota, 19. oktobra — Etbin Nedelja, 20. oktobra — Felicijan Ponedeljek, 21. oktobra — Urška Torek, 22. oktobra — Zorislava Sreda, 23. oktobra — Severin Četrtek, 24. oktobra — Rafael
Zdravstvena dežurna služba
18.	oktobra — dr. Gregorčeva
19.	oktobra — dr. Lopert
20.	oktobra — dr. Lopert
21.	oktobra — dr. Gregorčeva
22.	oktobra — dr. Rousova
23.	oktobra — dr. Gruškovnjak
24.	oktobra — dr. Lopert
KINO
MURSKA SOBOTA — Od 18. do
20. oktobra angleški barvni kinemaskopski film: »Zaliv tihotapcev«. 21. in 22. oktobra švedski film: »Polletje z Moniko«.
23.	in 24. oktobra zahodnonemški barvni film: »Med časom in večnostjo«.
GORNJA RADGONA — 19. in 20. oktobra ameriški pustolovski film: »Maščevalec Zoro«. 23. in
24.	oktobra sovjetski barvni film: »Pikova dama«.
SLATINA RADENCI — 19. in 20. oktobra jugoslovanski vistavisionski film: »Kozara«. 24. oktobra jugoslovanski film: »Sreča pride ob 9. uri«.
KRIŽEVCI pri Ljut. — 19. in 20. oktobra ameriška ljubezenska drama: »Ključ«. 23. oktobra francoski film: »Naivna dekleta«.
VIDEM OB ŠČAV. — 19. in 20. oktobra ameriški barvni film: »Imitacija življenja«.
VELIKA POLANA — 19. in 20. oktobra francosko-italijanski film: »Megré postavlja zanko«.
ŠALOVCI —	19. in 20. oktobra
francoski film: »Cas življenja«.
MALI OGLASI
KUHINJSKO KREDENCO, mizo s stoli in komodo, ugodno prodam. Severjeva I, Murska Sobota.	M-940
OPREMLJENO SOBO, lepo, oddam dvema ali enemu tovarišu. Naslov v upravi lista.	M-941
KAVČ s foteli in mizo, ugodno prodam. Stefana Kovača 17/1-2, M. Sobota.	M-942
ELEKTRIČNI namizni štedilnik, štedilnik na drva, pomivalno mizo in razne dele kuhinjskega pohištva, ugodno prodam. Devetak, Titova 2, M. Sobota. M-943 POHIŠTVO za samsko sobo, ugodno prodam. Ivan Vučkič, Talanjijeva 4, M. Sobota.	M-944
LONČENO PEC, štedilnik in zimsko suknjo, ugodno prodam. Matija Banič, sodni tolmač za nemški in madžarski jezik, Prežihova ul. 11, M. Sobota. M-945 ŠIVALNI STROJ, kuhinjsko mizo s 4 stoli in otroško posteljico, ugodno prodam. Bagaroš, Grajska 15, M. Sobota.	M-919
POSTELJNI MREŽI z volnenimi vložki, poceni prodam. Fotoslužba »Pomurski tisk«, M. Sobota.	M-920
ŠOFER, kategorije B in C, išče službo v G. Radgoni, Ljutomeru ali v M. Soboti.	M-923
GOSPODINJSKO POMOČNICO, mlado, s 1. novembrom sprejmem. Možnost priučitve šiviljske stroke. Šarika Škrilec,, Žitna 8 (pri Martinišču, M. Sobota.	M-929
REALITETNA AGENCIJA Murska Sobota sprejme več sodelavcev komercialistov — potnikov s primemo izobrazbo. Interesenti naj se osebno oglasijo v pisarni agencije.
M-934
DVA VAJENCA za ključavničarsko stroko sprejmem. Franc Gomboši, ključavničarstvo, Kidričeva 21, M. Sobota.
M-931
ZENSKO KOLO, italijanske znamke, dobro ohranjeno, ugodno prodam Vprašati: Mladinska 1. Murska Sobota	M-937
MOTORNO KOLO »Victoria« 250 ccm, v dobrem stanju in moško kolo znamke »ROG«, malo rabljeno, ugodno prodam. Šafarsko 48, p. Ljutomer.
M-938
HIŠO v Gornjem Lakošu, prodam. Josip Sebeštyén, Gornji Lakoš 15, p. Lendava.	M-922
KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Šarika Skrilec, Žitna 8 (pri Martnišču), M. Sobota.
M-930
KVALITETNI IZDELKI
H I M O T O B I M A R I S
Kompresorski in absorbcijski hladilniki za gospodinjstva
Agitatorski pralni stroji za gospodinjstva
Centrifuge za gospodinjstva
Električni štedilniki za gospodinjstva
Kombinirani električni in plinski štedilniki
Dodatne peči
Električni radiatorji
Infra peči
ZA POTREBE HIŠNIH SVETOV, STANOVANJSKIH SKUPNOSTI, BOLNIŠNIC, USTANOV, HOTELOV
itd.
izdelujemo velike pralne stroje, centrifuge, sušilne in likalne stroje raznih tipov in velikosti
ELEKROINDUSTRlJA IN SPLOŠNA MONTAŽA
MARIBOR, Gosposvetska c 36 Telefon: 40-31, telex 033-19
TP »POVRTNINA«
KMET. OBRAT ZRKOVCI,
sprejme v službo
družino za delo pri živini
Družina mora imeti vsaj dva člana, ki sta vešča molže. 0-921
Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij pri KIK "Pomurka" obrat KG Rakičan razpisuje
2 delovni mesti GOVEDOREJCEV na delovišču Tropovci pri kravah molznicah in pitani živini.
Nastop službe takoj, družinsko stanovanje zagotovljeno. Prijave pošljite na upravo KG Rakičan.
Obrat
KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN
0-936
Trgovsko podjetje na veliko in malo "POTROŠNIK" v Murski Soboti razpisuje delovno mesto
ŠEFA AVTOPARKA PODJETJA
Pogoj: Srednja strokovna izobrazba ali visokokvalificirani delavec z nekaj let prakse — poznavanje materiala z opravljenim šoferskim izpitom. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Prošnje nasloviti na komisijo za sprejem in odpust delavcev. Nastop službe s 1. 12. 1963.
0-935
ELEKTRO MARIBOR — OBRAT MURSKA SOBOTA, obvešča cenjene odjemalce električne energije, da bo zaradi nujnih vzdrževalnih del izklopljen električni tok v celem Prekmurju, razen v mestu Lendava, v dneh 21., 22., 23. in 24. oktobra 1963 od 23.00 do 5. ure zjutraj.
Z električnim omrežjem je treba ravnati kot pod napetostjo.
D-939
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK "LJUDSKI GLAS", NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZAL0ŽNIŠKO PODJETJE "POMURSKI TISK" V MURSKI SOBOTI - DIREKTOR STEFAN ANTALIČ LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD - NASLOV UREDNIŠTVA -MURSKA SOBOTA. KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-163
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in tete
ROZALIJE SOLAR
roj. HORVAT iz M. Sobote v starosti 80 let
se najprisrčneje zahvaljujemo dr. Starcu, dr. Lanščaku zdravnikom, zdravstvenemu osebju, strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti. Toplo se zahvaljujemo vsem prijateljem znancem, sosedom, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala vsem darovalcem cvetja in vencev posebno kolektivu Splošne bolnišnice v M. Soboti za prekrasne vence.
M. Sobota, Zagreb. Pariz, 14. oktobra 1963
Žalujoči: sin Ludvik z družino, sin Stefan, hčerk: Eva in Gizela z družinama
KZ "KMETOVALEC" Ljutomer, EE Radoslavci razpisuje delovno mesto
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
za trgovino Bučkovci Pogoja: trgovski pomočnik s 3 do 5-letno prakso. Nastop službe takoj. Prošnje poslati na upravo EE Radoslavci. p. Bučkovci.	0-972
Stanovanjska Skupnost Gornja Radgona razpisuje prosto delovno mesto
VRTNARJA
Pogoj: Sposoben samostojno voditi vrtnarijo in gojiti cvetje za grobove in parke. — Osebni prejemki po dogovoru. Nastop službe možen takoj.	0-926
Služba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki Jugoslavije, podružnica Murska Sobota razpisuje eno prosto delovno mesto
referenta za ekspedit in ekonomat
Potrebna šolska izobrazba: končana osemletka. — Stanovanje ni na razpolago. Interesenti naj osebno predložijo lastnoročno pisane prošnje. — Osebni prejemki po začasnem pravilniku o delitvi osebnih prejemkov. — Razpis velja do zasedbe razpisnega delovnega mesta.	0-924
Komisija za razpis delovnih mest pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje v Murski Soboti razpisuje delovno mesto
1 ) FINANČNEGA KNJIGOVODJE
2) KMETIJSKEGA TEHNIKA za molznega nadkontrolorja
Pogoji: 1) Ekonomska srednja šola in praksa v finančnem knjigovodstvu; 2) Srednja kmetijska šola in praksa v živinorejski službi.
Prednosti imajo kandidati z daljšo prakso. — Prošnje sprejema Komisija za razpis delovnih mest pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje v Murski Soboti. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in težki izgubi našega ljubega moža. dobrega in skrbnega očeta ter starega očeta
ADAMA OLASA
IZ KRIŽEVEC V PREKMURJU
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremil: na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Toplo se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom, ki so v dneh žalosti sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se vsem, ki so našemu dobremu očetu kakorkoli stali ob strani in ga tolažili v jeseni njegovega življenja in ob slovesu počastili njegov spomin.
M. Sobota, Križevci, 12. oktobra 1963
Žalujoči): žena Marija, sinova Ernest in Zoltan
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in stare mame
SIDONIJE PAUKO roj. VIDA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, izkazali zadnje časti in izrazili pismeno ali ustno sožalje.
Žalujoči: mož Jožef, hčerke Georgina, Sidonija in Gabriela z družinami
POMURSKI VESTNIK. 17 OKT. 1963
9
Pomurski vestnik
DELOVNI ČLOVEK NAJ BO OKUSNO, LEPO IN POCENI OBLEČEN.
OBIŠČITE PRODAJNI SERVIS MODNA HIŠA, Maribor, Partizanska c. 3.
Vsaka nova pridobitev je rezultat prizadevanj naših delovnih ljudi
(Nadaljevanje s 1. strani) postaja pomembna gospodarska dejavnost. Doseženi rezultati v letošnjem letu zlasti potrjujejo to ugotovitev. Povečanje števila domačih, posebno pa tujih turistov in s tem močno povečani devizni priliv pomeni, da moramo zastaviti vse sile za to, da bo ta dejavnost smotrno razvijana. Trgovina, gostinstvo, uslužnostna obrt in podobne dejavnosti morajo najti primemo mesto vzporedno z razvojem turizma.
Kmetijstvo predstavlja za sedaj najmočnejšo proizvodno dejavnost. Le-temu je torej tudi v bodoče posvečati potrebno skrb. Vloga družbeno organiziranih 'kmetijskih obratov je pri povečanju kmetijske proizvodnje odločilna. Razvijanje kapacitet, osvajanje modernih proizvodnih postopkov nam bo dalo zaželjene rezultate, ki so tudi v preteklih letih predvsem na družbenih posestvih bili ugodni. Razvijanje sodelovanja v proizvodnji z zasebnimi (kmetovalci daje možnost za doseganje boljših rezultatov v kmetijski proizvodnji zasebnikov. Poleg razvijanja osnovne kmetijske proizvodnje, mora imeti poseben poudarek v perspektivi predelovalna industrija na tej surovinski bazi.
Naloge, ki stojijo pred delovnimi ljudmi naše občine so zahtevne. Razvijati gospodarsko bazo občine in s tem vzporedno razvijati vse ostale družbene dejavnosti, to so naloge, ki jih lahko izvršimo le s skupnimi prizadevanji in pripravljenostjo. Vsako leto pomeni leto novih uspehov, ki jih s ponosom registriramo. V takšnem znamenju delovnih naporov praznujemo tudi letošnji občinski praznik. Vsaka nova pridobitev v gospodarstvu, na področju šolstva, v zdravstvu, v razvijanju prosvete in kulture, v izboljšavi življenjskih pogojev naših občanov, je rezultat dela in prizadevanja naših delovnih ljudi. Novi uspehi in s tem povezane izboljšave v življenju naših ljudi, so tudi najboljša oddolžitev padlim žrtvam za svobodo, za novi družbeni red. katerim v spomin praznujemo naš občinski praznik.
OB DVAJSETLETNICI I. KONGRESA SLOVENSKE MLADINE:
Srečanje skojevcev in aktivistov
Ob dvajsetletnici I. kongresa Zveze slovenske mladine je v četrtek 10. oktobra Občinski komite ZMS v Murski Soboti imel svečano sejo. Poleg članov komiteja so seji prisostvovali tudi predsedniki aktivov ZMS, skojevci, povojni mladinski aktivisti in borci. Med prisotnimi je bil tudi zvezni poslanec Ivan Ros.
O I. kongresu, o njegovem pomenu za nadaljnji razvoj mladinsko organizacije v Sloveniji, o deležu prekmurske mladine v ljudski revoluciji in v povojni izgradnji. kakor tudi o današnji mladi generaciji, je govoril Stefan Sreš. Delegacije mladink in mladincev so tokrat ponesle vence na spominske plošče padlim skojevcem. Na svečani soji občinskega komiteja je sekretar Občinskega komiteja SZDL Vlado Kolmanič predal Občinskemu komiteju ZMS prapor, udeleženci plenuma pa so poslali pozdravni pismi sekretarju Centralnega komiteja ZKS Mihi Marinku in Cetralnemu komiteju ZMS.
Po končani svečani seji so se udeleženci plenuma, mladinke in mladinci, borci, skojevci in povojni aktivisti v živahnem razgovoru dolgo pogovarjali o izkušnjah iz dela skojevske organizacije, obudili so spomine na mladince, ki so v narodnoosvobodilni borbi izgubili življenja. Srečanje nekdanjih mladinskih aktivistov in sedanjih mladih družbenih delavcev je bilo prijetno kramljanje o akcijah, ki so jih mladi organizirali med vojno, o nalogah, ki so jih morali izvrševati v letih povojne izgradnje, o doživetjih s prvih mladinskih delovnih akcij. Med tovariškim razgovorom so se prisotni nasmejali domiselnim šalam, anekdotam in dovtipom iz življenja in dela dvajset let mlajše in sedanje mlade generacije. Pravzaprav razlike v letih ni bilo opaziti, v kramljanju in obujanju spominov so postali nekdanji borci, skojevci in aktivisti spet mladi in živahni, enaki šestnajst in dvajsetletnim fantom in dekletom, ki so sedeli na njihovi desni ali levi strani. V četrtek popoldne so v pesem ubrali glasove žene in možje ter dekleta in fantje, zadonela je tista pesem, ki so jo peli nekdaj v strelskih jarkih, kasneje na gradbiščih porušene domovine in ki jo pojo v teh dneh mladi graditelji Avto-ceste in drugod na številnih gradbiščih po vsej Jugoslaviji.
Bilo je to srečanje dveh rodov mladih in spomini nanj ne bodo pozabljeni, kot niso bili pozabljeni spomini o delu in življenju pred dvajsetimi leti.
S svečane seje Občinskega komiteja ZMS v Murski Soboti — v počastitev 20. obletnice Kongresa Zveze slovenske mladine
(Foto: Gerenčer)
Prapor soboški mladini, darilo ObO SZDL (Foto: Gerenčer)
Murska Sobota
Šolska skupnost na srednji šoli za telesno vzgojo v M. Soboti posveča veliko pozornost temu, kako dobiti vsaj nekaj sredstev za ekskurzije. Na nedavnem sestanku so sklenili, da bodo pripravili kulturnozabavni program, s katerim bodo gostovali. Kasneje nameravajo naštudirati tudi igro. MDB "Štefana Kuharja-Bojana" pa je sklenila, da bo uredila tuše, kanalizacijo in mladinsko sobo.
Nova veterinarska postaja v Lendavi
V februarju letos je eksplozija plina močno po škodovala zgradbo Veterinarske postaje v Lendavi. Zato je kolektiv sklenil pričeti z gradnjo nove zgradbe, kjer bi imeli upravne prostore in stanovanja. Veterinarska postaja je imela doslej svoje prostore v garažah, ki so jih zgradili, vendar ti niso odgovarjali potrebam.
V soboto popoldne je podpredsednica občinske skupščine v Lendavi, Olga Ošlajeva, pre-
dala delovnemu kolektivu Veterinarske postaje ključe nove upravno-stanovanjske zgradbe.
Pri tem je opozorila na prizadevnost delovnega kolektiva, ki je v kratkem času ustvaril pogoje za zgraditev nove zgradbe, pa tudi za boljšo dejavnost na področju veterinarske službe v občini.
Investicije za novo zgradbo so doslej znašale okrog 20 milijonov dinarjev. Del sredstev, 6 milijonov, je prispevala sama veterinarska postaja, ostala sredstva pa so si zagotovili
z najetjem dolgoročnega kredita. V novi zgradbi so upravni prostori, laboratoriji in drugi prostori za delo veterinarske postaje ter troje družinskih stanovanj. Delovni kolektiv postaje pa že sedaj razmišlja o gradnji primernih kliničnih prostorov, o operacijski dvorani in o dvorani za pregled živali itd. Ti prostori so za nemoteno delo veterinarske postaje potrebni, zato bodo z njihovo izgradnjo začeli takoj, ko bodo imeli potrebna denarna sredstva.
Bogat program dela ljutomerskih gimnazijcev
Mladina na gimnaziji "Frama Miklošiča" v Ljutomeru je izdelala bogat program dela. Na mladinski konferenci so izvolili vodstvo im ustanovili mladinsko organizacijo, ki nosi naslov »Jureš Cirili« po znanem sekretarju SKOJ.
Ustanovili so tudi športno društvo Prlek, ki se je že na dveh mladinskih tekmah v rokometu zelo dobro izkazalo. Ustanovili so tudi mladinsko zadrugo, ki nosi ime po narodnem heroju prof. Jožetu Kerenčiču. Mladi zadružniki so izrazili željo, da bi ustanovili na šoli še kokošjo farmo. Najprej bodo kupili samo 10 kokoši pasme »leghorn«. Tudi čebelnjak imajo. Pridelovali bodo francosko pšenico in uredili tople grede. V načrtu imajo še pridelovanje več sort grozdja.
Športno društvo je že pripravilo program. Izvedli bodo številna tekmovanja, gradili bodo celo manjši športni stadion, ki ga Ljutomer močno potrebuje. Seveda bodo za to potrebna tudi finančna sredstva, večino del pa bodo opravili sami. Ustanovili so številne športne sekcije ter sekcijo za šah.
V KZ Ljutomer so pomagali trgati koruzo, za dobljeni denar pa si bodo nabavili športne drese. Tudi literarna sekcija že dela. V
nekaj dneh bo zagledal dan nov mladinski časopis »Mladostni polet Prlekije«. Učenci so napisali za ta časopis precej pesmic, več strani je posvečenih 20. obletnici Kočevskega zbora, proslavi dr. Frana Miklošiča, športnim dogodkom itd. Dramska sekcija »Janko Jurkovič« prav tako pripravlja svoj program. Naučili se bodo dve igrici in z njima namenijo gostovati po okoliških vaseh. Razredne skupnosti pa že zbirajo denar za maturantski izlet, saj nameravajo organizirati zaključni izlet celo po Sredozemlju. Čeprav je še časa skoraj štiri leta, vendar se dobro zavedajo, da je potrebno začeti varčevati zgodaj, ker bo za to potrebno precej denarja.
Šolska skupnost na šoli namerava prihodnje leto na šoli odkriti spominsko ploščo vsem borcem, ki so nekoč hodili v šolo bivše meščanske šole v Ljutomeru in so padli ali umrli v tabori čili. Del sredstev za. odkritje plošče bodo zbrali učenci sami.
NAČRTI KMETIJSKE ZADRUGE »ZELENO POLJE« V MARTJANCIH — NAČRTI KMETIJSKE ZADRUGE »ZELENO POLJE«
Večje gospodarsko dvorišče - ekonomija
Okoliš Kmetijske zadruge »Zeleno polje« s sedežem v Martjancih je v zadnjem času zanimiv predvsem zaradi ugodnih možnosti za pospešen razvoj družbenega kmetijskega posestva. V tem okolišu je namreč ponudba zemlje in njeno sproščanje za socialistični sektor kmetijstva mnogo večje kot marsikje drugje. Splošen pojav, da mladina vse bolj zapušča podeželje, je v tem okolišu še posebno zaznaven. Tako je lahko zadruga brez kakršnihkoli težav odkupila lani 100, letos pa že okrog 60 ha zemlje.
Zadruga ima v načrtu, da bo zgradila večje gospodarsko dvorišče — ekonomijo. Ob tem objektu bi zgradili tudi farmo za 400 glav krav — mlekaric. Z gradbenimi deli naj bi pričeli že prihodnje leto, kar je tudi v skladu z občinskim perspektivnim načrtom.
Za krmno bazo, ki bo potrebna novi farmi, naj bi skrbeli kar trije pridelovalni okoliši: martjanski, soboški in puconski Strokovnjaki namreč menijo, da naj bi farmo mlekaric zgradili s skupnimi investicijskimi sredstvi, to tem bolj zategadelj, ker bo nova farma zelo pomembna tudi za širši kmetijski okoliš. Družbena posestva namreč doslej niso redila krave — mlekarice v večjem številu.
500 ha zemljišč — tolikšna količina je predvidena za pri-
delovalno sodelovanje v zadružnem proizvodnem načrtu. Zadruga bo planska predvidevanja z lahkoto uresničila, saj že ima sklenjene pogodbe za pridelovalno sodelovanje na 400 ha zemljišč. Z lastnim načinom dela in povezovanja si je zadruga že ustvarila pri zasebnih kmetovalcih potrebno zaupanje; kmetje v tem okolišu vidijo vedno večje uspehe v takem pridelovalnem sodelovanju s svojo zadrugo.
Težje pa zadruga uresničuje
svoje načrte pri urejanju plantažnega sadovnjaka v Andrejcih-Krncih. Elaborat za ta plantažni sadovnjak je sicer že pripravljen, potrebnih sredstev pa še vedno ni.
V zadrugi pričakujejo, da jim bo ta načrt uspelo vendarle uresničiti že prihodnje gospodarsko leto.
SOBOŠKI „AGROSERVIS“-DESET USPEŠNIH LET...
Pred dnevi je delovni "kolektiv »Agroservisa« v Murski Soboti proslavil 10. obletnico obstoja im uspešnega napredka svojega podjetja.
Iz nekdanje primitivne delavnice v grofovskih hlevih s 7 zaposlenimi in 3,5 milijona din osnovnih sredstev, se je soboški »Agroservis« v desetih letih razvil v dobro organizirano podjetje, ki šteje sedaj že 187 zaposlenih in je kolektiv že upravljalec osnovnih sredstev v skupni vrednosti 95 milijonov dinarjev.
Sedaj izvršuje podjetje samo obrtne storitve pri popravilu in vzdrževanju kmetijske mehanizacije in avtomobilov vseh vrst. Gradijo nove proizvodne prostore s površino 500 m2 za stranske obrate Neprecenljiv je delež podjetja pni vzgoji mladega strokovnega kadra, saj se usposablja v podjetju za bodoče poklice kar 58 vajencev. Tako si bo podjetje sčasoma samo zagotovilo dovolj strokovnega kadra za svoje potrebe. V perspektivi ima podjetje namen razviti tudi servisno službo za motoma vozila.
Glede na lokacijo podjetja je trenutno najbolj aktualno vprašanje asfaltiranje Kroške
ceste in izgradnja servisne postaje v širšem središču mesta. Ponuja se namreč ugodna priložnost, da bi bilo že v bližnji prihodnosti ustreženo motoriziranim turistom, ki prihajajo v občinsko središče. Podjetje bi, namreč v sodelovanju
s podjetjem »Agrotehnika« iz Ljubljane in »Crvena zastava« iz Kragujevca čimprej rado zgradilo servisno delavnico v mestu. Pod njenim okriljem bi imelo podjetje »Agrotehnika« svojo prodajalno, medtem ko bi opremo za delavnico prispe
valo podjetje »Crvena zastava«.
Nerešeno je zaenkrat le še vprašanje za podjetje dostopne lokacije, kar pa bi bilo potrebno že zavoljo koristi turizma čimprej ugodno rešiti.
Ob 17.okt.-prazniku občine M.Sobota čestitajo delovni kolektivi
Dijaki SŠTV za občinski praznik
Učenci srednje šole za telesno vzgojo v M. Soboti so se odločili, da bodo zbrali za Skopje 65 tisoč dinarjev. Toliko bodlo prispevali učenci drugega in tretjega letnika. Že takoj ob začetku šolskega leta pa je prispeval vsak dijak po 100 dinarjev za nakup zvezkov in svinčnikov za skopske učence.
V novem šolskem letu je obiskal dijake na srednji šoli za telesno vzgojo Marjan Dolinar, član celjskega gledališča, ki je navdušil dijake s predvajanjem Alphonsa Daudeta Pisem iz mojega mlina. To je bil že tretji Dolinarjev obisk na tej šoli Omenjena prireditev je bila v okviru soboškega občinskega praznika. Posebej proslavo v zvezi z občinskim praznikom pa bodo imeli dijaki šole danes. Program proslave obsega literarne, telovadne in pevske točke.
POMURSKI VESTNIK, 17. OKT. 1963
10