Šolski in učni red občnim Ijudskim učilnicam. I. O hoji v šolo. §. 1. Krajna šolska oblast (krajno šolsko svetovalstvo) naj učilničnemu voditelju, da bode mogel paziti na redno hojo v šolo, osem dni pred začetkom vsacega šolskega leta poda zapisek vseh otrok, katerim je v tistem kraji dolžnost, da v šolo hodijo. Deželna šolska oblast (deželno Solsko svetovalstvo) razglasi posebne ukaze, kako je otroke, katerim je dolžnost, v šolo hoditi, treba vpisati ter na razvidu imeti. Koditelji (starši) ali njihovi namestniki naj take otroke, ki jim je dolžnost v šolo boditi, kateri dan izmej zadnjih trijeh dni pred začetkom šolskega leta prived6 (pripeljajo) v šolo, da se vpišejo v list (zapisovalnik) šolskih otrok. Eoditelje ali njihove namestnike, kateri bi tej dolžnosti bili nepokorni, naj voditelj šole naznani krajni šolski oblasti, da pridejo v postavno razpravo. §. 2. Dolžnost v šolo hoditi se začenja z dopolnjmiim Scstim letom starosti. Otroci, kateri so ob začetku šolskega leta mej petim in šestim letom starosti, smejo se sprejeti samo tedaj, kadar dovoli krajna šolska oblast. To dovolitev je dati samo takim otrokom, kateri so zreli po duši in po telcsu, ter gledati je tudi na to, da se s tem ne nabere več otrok nego postava določuje. §. 3. Brez veljavnih opravičnih izgovorov ne sme noben otrok zamujati posameznih ur ali dni ob postavnem šolskem času. Zamude, katere se v osmib dneli do dobrega ne opravičijo, naj veljajo za neopravičcne, ako ni splob znano, zakaj so se zgodile. §. 4. Za veljavne opvavične izgovore velja posebno to: a) če otrok izboli; b) ce izbole otrokovi roditelji ali svojci, ako je dokazano, da ga potrebujejo v postrežbo; e) slabo vreme, ako bi otroci v njem utegnili izboleti; d) tako slabi potje, da se po njili ne more hoditi. §. 5. Ako je uboStvo dokazano in otroci iz šole ostajajo zato, ker nimajo oblačila, naj krajna učilnična oblast skerbi, da to potrebščino pripravijo tisti, katere veže postava. §. 6. Vsacega ucitelja dolžnost je pomagati, da se morejo šolske zamude dokazati, in torej naj vse zamude opravičene ter neopravičene, dan na dan na tanko zapisuje v razrednik. Zapisek teh šolskih zamud naj voditelj šole pred krajno učilnično oblast položi v tistej dobi, katero za preglcd ukazuje postava. Eako se to polaga, določuje cleželna učilnična oblast. §. 7. Krajna učiluična oblast naj šolskih zamud uzroke, kateri bi se utegnili zdeti neveljavni, mahoma preišče, ter proti mudnim roditeljem ali njih namestnikom začne postopati po zakonu (postavi). II. 0 učnem času. §. 8. Šolsko leto terpi 46 tednov. Po navadi se šolsko leto začenja mej 1. dnevom septembra in mej 1. dnevom novembra meseca. Ljudske učilnice po tacib krajih, koder so tudi srednje učilnice, naj uk prično tedaj, kadar je začetek uka zapovedan srednjim učilnicam. Vsem drugim krajem naj začetek in konec uka postavi okrajna učilnična oblast (okrajno šolsko svetovalstvo), katera naj gleda na to, kakšen je kraj ter kakšno delo imajo prebivalci, in katera z istih uzrokov tudi more, ako hoče, navadnih šest tednov velicih počitnic (vakanec) razdeliti mej leto. Izimke od teh zapovedi o začetku šolskega leta more dovoliti deželna učilnična oblast. §. 9. Dneve, ob katerih so mej letom počitnice, postavlja deželna učilnična oblast. §. 10. Vsak dan šolskega leta, kateri nij odločen pooitnicam, naj bode šola; krajna učilnična oblast sme samo ob kacih nenavadnih prilikah dovoliti še po verliu najvcč edine tri dni počitnic mej enim šolskim letom. (Dostavek za Tirolsko in Vorarlberško: Deželna učilnična oblast more, oziraje se na krajevne in druge posebne razmere, v poletnili mesecih otroke, katerim je hoditi v šolo, začasno oprostiti šole.) §. 11. Po učilnicali, katere imajo po več razredov, naj bode celodneven ulc; poldneven uk se sme napraviti samo po tistih učilnicah, katere imajo po en razred, če je stvar taka, kakor govori §. 45. tega šolskega reda. Dežclna učilnična oblast ima pravico, da po opravičenih nasvetih okrajnib učilničnili oblasti izimkoma tudi sicer dovoli poldneven uk. §. 12. Krajna učiluična oblast naj začetek in konec vsakdanjega šolskega uka po različnosti in potrebi, kakoršne so namreč razmere, postavi na zgddnjejše ali poznejše ure, odločivši toliko ur, kolikor je zapovedanih. §. 13. Dolžnost v šolo lioditi terpi do izpolnjenega štirinajstega leta starosti. Zapovedano šolsko dobo okrajšati (s pomanjšilom učnili ur v tednu, z ogradilom nauka samo v ziinsko polletje, z napravo večerne ali premenjovalne delovniške šole ali po kakšnem druzem pripravnem poti) to je samo po kmetih časno dovoljeno tisti mladini, katera je prišla že v zadnji dve leti uka. Natančneje o tem določa deželna učilnična oblast, poslušaje primerne želje ter nasvete krajne in okrajne učilnične oblasti. (Dostavek za Goriško - Gradiščansko: Po teh določbab naj deželno Solsko svetovalstvo osnuje potrebni red tistim šolsldm okrajinam, koder dolžnost v šolo hoditi po §. 21. deželne postave o napravi učilnic terpi samo do izpolnjenega dvanajstega leta starosti.) III. 0 odpustu iz šole. §. 14. Ko mine doba, v kateri je bilo v šolo hoditi,. otroci, ki po sodbi šolskega voditel.ja (v tacih šolab, koder je po več razredov, po sodbi učitoljskega zbora) imajo najpotrebnejše zapovedane znanosti (§. 21., 2. odstavek  deržavne postave o ljudskih učilnicah od 14. maja 1869) in katero je odpustiti iz šole, dobodo odpustno spričevalo, za kar se ne odšteva nobeno kakor koli imenovano plačilo (taksa). Ako bi se to spričevalo ne hotelo dati, imajo roditelji ali njihovi namestniki pravico, od okrajne učilnične oblasti prositi, da se napravi preskušnja. Odpustno spričevalo dobodo tudi tisti otroci, katerim po §. 21., tretjem odstavku deržavne postave o ljudskih učilnicah, okrajna učilnična oblast dovoli, da se odpuste iz šole, predno jira po polnem mine dolžnost, v šolo lioditi. §. 15. Otroke, kateri ne dobodo odpustnega spričevala, veže dolžnost v šolo hoditi čez navadno šolsko dObo. Otroci, kateri so na duši ali na telesu taki, da po doveršeni Solski d6bi dokazno več ni rtpati, da bi mogli ustreči namenu ljudske učilnice, dobodo odhodno spričev-alo, v katerem se je izrekoma nasloniti na ta paragraf šolskega in učnega reda. §. 16. Otroci, kateri so se učili doma ali v kateri taki zasobni (privatni) učilnici, ki nima pravice javnosti, naj se na konci šolske starosti udade preskušnji na kaki javni učilnici, ter se o tem izkažejo okrajni učilnični oblasti tistega okolišča, v katerem so vpisani (§. 1.). Za preskušnjo je vložiti pet goldinarjev avstrijske veljave takse, lsatera se v enaki meri razdeli mej preskuševalce in mej voditolja Sole. Ako je uboštvo dokazano, more tista učilnična oblast, katera perva čuje nad to šolo, oprostiti ali vse ali nekoliko te takse. §. 17. Od dolžnosti, dobiti si odpustno spričevalo, izneti so otroci, katcri v zaznamovani dobi 'hodijo v višjo učilnico, in tisti, kateri imajo kako dušno ali težko telesno bolezen, zaradi katere jih postava na menj ali več časa odvezuje, da jim ni treba hoditi v javno učilnico. §. 18. Odpustno spričevalo daje voditelj šole, in po učilnicab, koder je po več razredov, podpisuje ga ob enem tudi učitelj najvišjega razreda. Imena otrok, odpuščenih iz šole, vpisujejo se v odpustno knjigo, hranjeno pri krajni učilnični oblasti, ter doveršeni odpust se ob enem zaznamuje tudi v šolski imenik. §.19. V odpustnih spričevalih tistih otrok, kateri so hodili v kako javno ljudsko učilnico, bodi poleg polne rodovnice (nationale) tudi to : a) koliko časa je otrok hodil v šolo; b) sodba o njegovi nravnosti in pridnosti; c) sodba, koliko se je naučil posameznili učnili predmetov; 3« d) izrek, da je iz šole bil odpuščen po tem, ko se je bilo ustreglo vsemu, kar ukazuje postava. V spričevalih zasobnih učencev (§. 16.) naj odpade: koliko časa je hodil v šolo, in pri b) omenjena sodba. §. 20. Hoja v šolo se zaznamuje z besedami: prav pridna, pridna, menj pridna, lenobna; nravnost z besedami: po polnem primerna (popolnoma lepa), primerna GePa)> menJ primerna (manj lepa); napredek v posameznih. predmetih z besedami: prav dober, dober, sredenj, nezadosten. (Dafje prih.")