'ZaScuJshL TEDNIK TRBOVLJE, 11. JULIJA 1963 ŠTEVILKA 29 LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI j I • SMELO NAPREJ! Tito na prvem zasedanju nove skupščine SFRJ — stran 2 • GOZDOVI NA »RAZPOTJU« • SLABI ODNOSI — SLABO GOSPODARJENJE — stran 4 • V PRVEM POLLETJU 921.800 TON PREMOGA — stran 5 NAJNOVEJŠE Posvet o metodah dela Skupaj s sekretarjem okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Mitjem Ribičičem so sekretarji, organizacijski sekretarji in predsedniki komisij občinskih komitejev ZK iz vseh štirih zasavskih občin v Trbovljah razpravljali o delu občinskih komitejev Zveze komunistov, in sicer v luči IH, IV. in V. plenuma CK Zveze komunistov Jugoslavije in dogovorov s seminarjev v Caleških toplicah. . Na posvetovanju v Trbovljah so sekretarji zasavskih občinskih komitejev ZK poročali o metodah dela občinskih vod- Z VRSTO PRIREDITEV SMO V ZASAVJU LEPO PROSLAVILI OBA PRAZNIKA — 3. JULIJ — DAN RUDARJEV IN 4. JULIJ — DAN BORCA. Prireditve ob rudarskem prazniku so se v Trbovljah udelžill številni ugledni gostje, med njimi sekretar CK ZKS Miha Marinko, zvezni poslanec Silvo Hrast in najvidnejši predstavniki občinske skupščine in družbeno političnih ter delovnih organizacij. — Več o praznovanju na 3. strani Izdelek Stroj‘ne tovarne Trbovlje v Indiji (š) TRBOVLJE — Ljubljansko podjetje Litostroj je opremilo cementarno v As-sanu v Indiji. Pri tem je sodelovala tudi Strojna tovarna, ki je prispevala za okrog 80 milijonov dinarjev opreme. Priprave na praznovanje občinskega praznika v Zagorju (ma) ZAGORJE — Včeraj je bila v Zagorju prva seja odbora za izvedbo prireditev ob 9. avgustu — prazniku ob-, čine Zagorje ob Savi, na kateri je bil izdelan okvirni program prireditev. Hkrati jo bilo dogovorjeno, da bo za občinski praznik izšla tudi »Tribuna Zagorjanov«, ki bo v celoti posvečena zagorskemu občinskemu prazniku. j štev Zveze komunistov, o nekaterih vprašanjih gospodarstva in proučevanju Kradiva s V. plenuma CK ZKJ. Predstavniki posameznih komisij, ki delujejo pri občinskih komitejih ZK in pa organizacijski sekretarji ObK ZK pa so poročali o hekaterih drugih aktualnih vprašanjih. NOVA BANČNA ŠTEVILKA SKLADA ZA POMOČ LITIJANOM Iz Litije so nam sporočili, da je prišlo zaradi reorganizacije Narodne banke do spremembe številke računa, na katerem se zbirajo sredstva za pomoč Litijanom, prizadetim ob potresih. Nova bančna številka je naslednja: 600-141-637-3, Narodna banka Litija — Sklad za pomoč prizadetim po potresu. I I I KOPALNA SEZONA JE TU. Vsi tisti, ki si želijo kar doma naužiti sonca in vode te dni pogosto zahajajo v oba plavalna Bazena, ki Jih Zasavje premore, to Je na kopališče v Trbovlje in na Izlake. Najvnetejši — in teh ni malo — pa gredo v Savo. Na sliki: v Medijskih toplicah na Izlakah je vedno dovolj obiskovalcev Tudi kadri so nad vse potrebni (ma) TRBOVLJE — V ponedeljek se je v Trbovljah sestal aktiv članov Zveze komunistov — tehnične in ekonomske inteligence in razpravljal o modernizaciji proizvodnje ter problemih ekonomske in tehnične inteligence. Na posvetovanju so podrob- tehnične in ekonomske inteli-neie nnalasili mesto in vlosro gence v zvezi z modernizacijo proizvodnje in povečanjem izvoza. Na posvetovanju so tudi povedali, da menijo v nekaterih delovnih organizacijah, da je družba dolžna skrbeti za angažiranje tehničnih in ekonomskih kadrov, zraven tega pa tudi menijo, da je dovolj moderno opremljena tovarna, pri čemer pa pozabljajo na potreben kader. Zaradi takega odnosa tudi ni čudno, če imajo v trboveljskih delovnih organizacijah zaposleno še vse premalo kadra s srednje in visokošolsko izobrazbo. Ker je ugotovljeno, da je nadaljnje razvijanje proizvajalnih sil v občini v veliki meri odvisno prav od kadrov* so se na posvetovanju dogovorili, da bodo spremljali izvajanje predlogov za izboljšanje ugotovljenega stanja* zraven tega pa bodo v delovnih organizacijah pripravili razgovore o gradivu, Id so ga obravnavali na sestanku aktiva članov ZK tehnične ia ekonomske inteligence. SMELO NAPREJ! Naša dežela je morala v svojem razvoju premagovati razne težave; imeli smo mnogo napak in slabosti. V nedavni minulosti smo spoznali vire teh slabosti, ki so večidel izhajali iz raznih subjektivnih napak ter negativno vplivali na naš razvoj in na družbene odnose nasploh. Toda te slabosti smo v zelo kratkem obdobju večinoma premagali in dosegli zares velike rezultate ne samo v materialnem, marveč-tudi v moralno-polltičnem pogledu. To nam je omogočilo, da smo hitro premagali obstoječe težave In da nadaljujemo pospešen razvoj naše skupnosti. Ne smemo pa se ustaviti pri doseženih rezultatih. Smelo moramo nadaljevati našo pot, ker je še mnogo stvari, ki jih bomo morali popraviti In Izboljšati. To tudi pričakujejo od nas naši delovni ljudje, ki vedo, da v tako kratkem obdobju, /lasti v materialnem pogledu, nismo mogli storiti mnogo več. V naslednjem obdobju izpolnjevanja družbenga plana moramo to stalno upoštevati in storiti vse, da bo naš delovni človek zares čutil, da tudi v skladu z določbami ustave skrbimo predvsem zanj. Seveda še marsikaj potrebujemo. Toda že zdaj lahko /.manjšamo tempo investicijskih naložb, da bi več dali za zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. To pa ne pomeni, da moramo zmanjšati tudi akumulacijo. Ni sprotno, ko zboljšujemo življenjski standard, imamo vso pravico zahtevati tudi povečanje produktivnosti dela, kajti zboljšanje življenjskega standarda je pogojeno s povečanjem produktivnosti, z boljšo organizacijo dela, racionalnejšim izkoriščanjem proizvajalnih sredstev, pravilnejšo razdelitvijo in organizacijo proizvodnje, z izkoriščanjem raznih rezerv itd. Prav tu so velike možnosti naših materialnih virov, tudi tistih, ki so zdaj še zamrznjeni, nc spričo objektivnih, marveč spričo subjektivnih slabosti iu napak. Menim, da se zdaj vsi strinjamo s tem, da je stimuliranje proizvajalcev glavna gibalna sila za povečanje produktivnosti dela in tako moramo tudi ravnati, če hočemo, da se bodo proizvajalci zavedali ,da je povečanje produktivnosti dela glavni materialni vir za zboljšanje njihovega življenjskega standarda. Mi zelo pogosto ponavljamo, da je produktivnost dela v večini naših podjetij znatno pod povprečjem evropske ravni. To drži, toda moramo priznati, da je pri nas tudi nagrajevanje pod ravnijo evropskega povprečja. Menini, da te razlike lahko naglo odpravimo, če bomo storili vse potrebne ukrepe, ki sem jih prej navedel, pa tudi druge. Nekatera naša podjetja so že organizirala svoje delo na podlagi dohodka in to je rodilo zelo dobre sadove, ker je začela produktivnost naraščati. Ua pa bi sc to čimbolj razmahnilo, moramo čimprej popraviti posamezne instrumente, kt zdaj še zavirajo la proces. Teinu problemu moramo čhnprej posvetiti vso pozornost, ker je z njim tesno povezano nadaljnje razvijanje Iniciative ter stimuliranje proizvajalcev in delovnih kolektivov. Izpeljan do kraja, bi takšen sistem nagrajevanja še povečal delovno vnemo milijonov naših delovnih ljudi In še bolj pospešil ves naš razvoj. Popraviti je treba ludi davčni sistem, ker nekateri davki zajemajo tudi racionalizacijo, s lem pa destimulirajo tiste gospodarske organizacije in proizvajalce, ki z racionalizacijo in drugim dosegajo lepe uspehe. So ljudje, ki še vedno mislijo, če kako podjetja ali proizvajalec sploh z naglo racionalizacijo ali dobro organizacijo, varčevanjem In drugim več zasluži, da bi mu morali tein več vzeti, da bi dosegli nekakšno uravnilovko nc glede na produktivnost dela. Takšni ukrepi in gledišča niso v skladu z našimi načeli nagrajevanja po delu. Naravno jc, da ima to potem na drugi strani zelo škodljive posledice. Razumljivo je ludi to, da se ne moremo strinjati s tem, da bi se v osebni dohodek pretakalo tisto, kar ni rezultat dela posameznikov, marveč se pridobiva z navijanjem cen ali na podoben način. Tito na prvem zasedanju nove Zvezne skupščine, ko so ga ponovno Izvolili za predsednika republike. PRAZNOVANJE občinskega praznika v Hrastniku Hrastničani so svoj že de- Lidija šentjurčeva, predsed- Nekaj čez pol osmo uro se seti občinski praznik zelo nik odbora za družbeno v>ko- je kljub dežju razvila od že-, slovesno proslavili. V času nomske odnose Zveznega iz- lezniške postaje proti stadi-; praznovanj je bilo precej vršnega sveta Sergej Krai- onu Rudarja parada društ--športnih pa tudi kulturnih ger, zvezna poslanca Zorka vene aktivnosti, V kateri je’ Peršič in Silvo Hrast, repub- sodelovalo preko tisoč šport-liški poslanci in drugi. Pred- “ — sednik občinske skupščine Milan Babič je govoril o ne- prireditev. Na večer pred praznikom pa je bila parada društvene aktivnosti. Pred tem so se zbrali na slavnostno sejo člani občinske skupščine. Seji so prisostvovali razen članov skupščine, predstavnikov družbeno političnih organizacij in delovnih kolektivov tudi predsednica katerih že izvršenih nalogah komisije za organizacijsko- in uspehih hrastniške občine kadrovska vprašanja Zvezne- v preteklosti ter prihodnjih ga odbora SZDL Jugoslavije, nalogah. Za načrtnejše delo z mladino nikov in članov ostalih šport-' nih organizacij v hrastniški občini. KRONIKA TEDNA Na stadionu je pričakalo udeležence parade preko tri tisoč občanov. Uvodoma je vse navzoče pozdravil predsednik občinskega odbora SZDL Hrastnik Martin Klinar, za njim pa sta imela krajše govore še predsednik občinske skupščine Milan, Babič in republiški poslanec Jože Greben. Zborovanje na stadionu je prekinil hud naliv. Naslednja dva dni pa so delovni kolektivi iz hrastni- Olani občinskega komiteja Največ je mladina delov-ZKS v Litiji so na zadnji na v kulturna prosvetnih in seji analiziral volitve in delo športnih organizacijah, ven-političnega aktiva, nato pa dar je tam mladina več ali razpravljali o poročilu o mla- manj prepuščena sama sebi. jjke občine priredili izlete na dinski problematiki. Komisija pa je ugotovila še Gore in Kal. Delo mladine, aktivnost v več drugih podrobnosti, med delu organov samoupravlja- drugim tudi to, da je mladi- Elektrifikacija na Kalu nja, v družbeno-političnih or- na, ki odide iz šole v delovne >n ganizacijah, v športnih in organizacije, bolj malo sezna- kulturno prosvetnih organiza- njena z delavskim samo- (S) TRBOVLJE - V rc-cijah ter delo šolske mladine upravljanjem, poseben pro- kordnem času treh tednov je je obravnavala posebna ko- blem pa je srednješolska podjetjo »Elektro - 'Trbovlje« misija občinskega komiteja mladina. elektrificiralo področje pia- ZK Litija. Občinski komite ZKS v ninske postojanke na Kalu im Osnovna ugotovitev komi- je osvojil stališča ko- Mrzlici. Zgrajen je bil 10 kivije je bila, da jc v organih naglasil, da je tre- lovdtni daljnovod iz Hrast- samouprnvljanja še vedno v Prihodnje delati z mla- nika na Kal in tran.sforma-premalo mladine in da je dino. b®1-! na«'*-ne in je v tonska postaja. Dela vso bila 6iccr mladina še premalo za- ve^‘ m€ri vključevati v sa- končana za dan borca. S pro-interesirana za delo v teh mm,Pravne organe in sindi- stovoljnim delom so poma- organih. V delovnih organizacijah bo kazalo poživiti delo že obstoječih aktivov Z MS, tam, kjer pa aktivov ZMS še ni, jih bo treba pa na novo ustanoviti. kalne organizacije. gali tudi domačini Sestav skupščine Izšla je nova številka »Občana« 34. številka lista -OBČAN-prinaša na naslovni strani članek Ludvika Rapošc Položaj okraja po ustavi SRK Franc Gašperin piše o tem, kako se jeseniška občinska skupščina seznanja s problematiko svoje komune. Leopold Krese pa ugotavlja v članku vse večji vptiv ekonomskih enot rezultate analize Republiškega svela Zveze sindikatov Slovenije o razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah. Prispevka Stanovanjska Izgradnja v ljubljanskem »kraju in Problemi urbane obnove mesta sta izpod peresa Vinka Mlakarja Franc Ruprct piše o gospodarjenju s stanovanjskim fondom. Dolfka Boštjančič pa o zdravstvenih kolektivih in družbi. Sledita članka Lojzeta Jakopiča. Nerazumljivo početje in Načela Groma Statuti — podobe razvoja in odnosov v naših komunah. Več prispevkov je s področja šolstva, kulture itd. -Občan« prinaša tudi sestav Skupščine SRS. Na zadnji seji občinske skupščine Hrastnik so dokončno konstituirali še nekatere organe skupščine. Znano je, da je občinska skuščina 3. junija izvolila za predsednika Milana Babiča. Na zadnji seji pa so člani skupščine izvolili za podpredsednika skupščine Mirka Štromajerja, zraven tega pa še predsednike in člane svetov. Za predsednika sveta za industrijo in obrt je bil izvoljen Jože Klanšek; za družbeni plan in finance Martin Mlinar; za komunalne, gradbene, stanovanjske zadeve in urbanizem Jože Zorčič; za tržišče, gostinstvo in turi- I/.ZRKBAN1 REŠEVALCI KRIŽANKE V naše uredništvu smo prejeli kar zajeten kup pisem naših naročnikov In braleev, ki so p-islall rešitve naše križanke. Skoro vse rešitve s* bile pravilne, knjižne nagrade pa bodo v naslednjih dneh prejeli po pošti: H. Lebinger Iz Lilije, I. Zahraslnik iz Radeč, Janko Stergaršek iz v. p. 6384/3. Sarajevo. M. Majdič iz Zagurj in R. Godec iz Ponovi* pri Litiji. zem Stanko Brečko; za splošne in notranje zadeve Martin Klinar; za zdravstvo Adolf ing. Jermol; za prosveto in kulturo Emil inž. Kohnc; za telesno vzgojo Marino inž. Urbanc; za socialno varstvo in varstvo družine Fani Vizovšek; za delo Stanko Dolanc in kmetijstvo in gozdarstvo Alojz Peklar. 'ZaJcufthi. TEDNIK Ustanovljen decembra 1447 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Ureja urcdnMkl odbor — Urednlitvo in uprava Trbovlje,. Trg revolucije ll/II, telefon M-I9I — Račun pri NB Trbovlje MI-13-tN-l — Posamezna številka 20 din — Naročnina (z dostavnluo): mesečna M din, četrtletna IM din, polletna 3*9 din, celoletna 729 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »Gorenjski tlilb, Kranj — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo Ippl jjil ... . 0 ■ r- &JK- dan 'nidukiev in dan btftcn VUJ wii|E «RornJ mvVBosrc j MNTAU Sl-AVJCO ~ J ROBIN 1 ww*t -».a-«P44. ^ 7A SV« *Olx> 3 » s£W7-*«i<-*,S NOV DOM »TONČKE ČEČEVE« NA KLEKU Tudi letos smo v vseh štirih zasavskih občinah lepo proslavili oba praznika — 3. julij — dan slovenskih rudarjev, in 4. julij — dan borca. Ob tej priložnosti so v Trbovljah, Hrastniku, Litiji in Zagorju ob Savi pripravili več prireditev, na Kleku nad Trbovljami ao izročili namenu preurejen dom »Tončke Ceč«, v Zagorja ob Savi so odkrili spominsko ploščo prvoborcu Slavku Pintarju in ploščo na grobnici ponesrečenih rudarjev. O številnih prireditvah pa poročajo tudi od drugod. V Trbovljah je hila prejšnji torek popoldan v gledališki dvorani Delavskega doma v počastitev 3. juli-ki so se je udeležili med drugimi tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, zvezni poslanec Silvo Hrast, sekretar ObK ZK Jože Cestnik, predsednik občinske skupščine Ado Naglav, predsednik ObO SZDL Stane Hodej in,drugi. Predsednik osrednjega delavskega sveta Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik in republiški poslanec Leo- pold Rebernik je v govoru orisal zgodovinski razvoj rudnika in nekatere delovne uspehe trboveljsko - hrastni-ških rudarjev. Predsednik upravnega odbora Vili Puk-m a juter pa je podelil najzaslužnejšim članom kolektiva priznanja in ročne ure. Kulturni program pa sta izvajali rudarski godbi iz Trbovelj in Hrastnika ter pevska zbora Svobode I iz Hrastnika in Zarja iz Trbovelj. Pred dnevom borca pa je bila na Kleku krajša slovesnost ob otvoritvi novega doma narodnega heroja »Tončke Ceč«. Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Trbovlje Gojko Gornik je v nagovoru orisal lik in delo Tončke Čečeve in zatem odprl dom. Številni gostje so ei nato ogledali nove prosto-V domu bodo Klečani dobili tudi lepe klubske prostore in dvorano za kulturne prireditve. pripravili v počastitev obeh praznikov več prireditev, julija dopoldan so na grol niči ponesrečenih zagor.sk rudarjev odkrili spominska ploščo z verzi Mileta Klopčiča v spomin na vseh 54 tragično preminulih zagorskih rudarjev v letih po drugi vojni. Predsednik sindikalne podružnice Lado Porta je poudaril, da so ponesre čeni rudarji živ opomin za to* da je treba posvetiti vso pozornost varnosti pri delu in zaščiti rudarjev. Zvečer pa so na prireditvi v Delavskem domu izročili rudarjem, ki so že nad 25 let zaposleni, ura. 4. julija dopoldan pa je organizacija ZZB NOV Selo od-M* spominsko ploščo na hiši, kjer je bil rojen prvoborec in športnik Slavko Pin-tar-Robin. .Slovesnost je začel! Karel Krautberger, nato pa je o liku Robina govoril generalmajor JLA Stane Ciž« mek-Bor. Na slovesnosti so sodelovali pevci in godba zagorske Svobode. Tudi -iz Litije nam poročajo o več prireditvah, ki sd jih pripravili na čast 4. julija - dneva borca, hkrati pa poročajo o pripravah na praznovanje 20-letnice ustanovitve Dolenjskega odreda, ki bo 22. julija - na dan vstaje slovenskega ljudstva v Gabrovki. NA PROSLAVI V TRBOVLJAH so nastopili pevski zbori Svobode I Hrastnik in Zarja iz Trbovelj ter Rudarski godbi Svobode I Hrastnik ter Svobode — Center Trbovlje 3. JULIJA SO NA ZAGORSKEM POKOPALIŠČU odkrili spominsko ploščo v spomin vsem NA SELU SO 4. JULIJA ODKRILI SPOMINSKO PLOsCO tragično preminulim rudarjem v zadnjih letih »VOBORCU IN ŠPORTNIKU SLAVKU PINTARJU Slabi odnosi -slabo gospodarj en je AKTUALNO Na svoji zadnji seji so člani občinske skupščine v Hrastniku sprejeli sklep o prisilni upravi v obrtnem podjetju »Sijaj«, in sicer na podlagi ugotovljenega stanja ter večkratnih analiz in ocenitev poslovanja v tem podjetju. V hrastniškem »Sijaju« so se že dalj Jasa vlekli slabi delovni odnosi, nesoglasja med vodilnimi člani v podjetju, ki so predvsem slabili tudi sam razvoj podjetja. S prisilno upravo je v »Sijaju« razrešen dolžnosti že tretji so ostajala odprta in nerešena nekatera akutna vprašanja proizvodnje, ki jih ni nihče reševal. Po razpoložljivi dokumentaciji, ki jo je zbrala posebna komisija občinske skupščine je moč ugotoviti, da sa- direktor. Slednji, ki je oprav- moupravni organi niso zado- ljal direktorske posle več kot pol leta, si je v »Sijaju« -kot kaže — zagotavljal zase večjo materialno bazo. To potrjujejo nekateri »ukrepi«, ki jih je izglasoval pri organih upravljanja. Razen tega je dosedanji direktor čestokrat negiral delavsko samoupravljanje s .samovoljnimi odločitvami, premeščal je člane delovnega kolektiva, če so mu le—ti ugovarjali, zapuščal je seje delavskega sveta takrat, ko ni šlo vse tako, kot bi on želel itd. Slabi odnosi in stalna nesoglasja so bila tudi med ostalim vodstvenim kadrom. Na drugi strani pa voljivo ali pa sploh niso rešili nekaterih bistvenih vpra- jetje amortizacijska sredstva. V galvanizacijskem oddelku niso montirane razpoložljive proizvodne naprave, ki otež-kočajo normalno delo tega oddelka. Izpopolnitev delovnih mest še vedno ni urejena. Posamezna delovna mesta so bila sicer nekajkrat že zasedena, vendar se zaposleni zaradi neurejenih notranjih odnosov in deloma tudi zaradi nesorazmernih osebnih dohodkov ta mesta tudi zapustili. V podjetju niso posvetili nobene pozornosti dvigu strokovnega kadra, v »Sijaju« nimajo izdelanih kalkulacij za posamezne proizvode, ki onemogočajo spremljanje dejanskih stroškov. Iz obstoječe dokumentacije je tudi razvidno, da ima pod-veiike zaloge polizdel- šanj znotraj podjetja. Tako je bil npr. 27. novembra lani opravljen tehnični prevzem novega objekta in opreme ter pri prevzemu ugotovljene tudi nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih podjetje še do danes ni odpravilo, čeprav je bil rok zato postavljen -do konca lanskega leta. Zaradi teh nepravilnosti nimajo v »Sijaju« še do danes dovoljenja za uporabo objekta in strojnih naprav. Kljub temu, da podjetje uporablja ta objekt in naprave, teh ni aktiviralo, zaradi česar izgublja V prvem polletju 921.800 ton premoga Kljub težavam, ki so skozi prvih šest mesecev letos spremljale proizvodnjo v obeh zasavskih rud- H nikih rjavega premoga, so rudarji iz Trbovelj, Hrast- O nika In Zagorja ob Savi do konca junija nakopali skupaj 921.800 ton premoga, od tega v Trbovljah in __ Hrastniku 591.100 ton, v Zagorju ob Savi pa 330.700 ton. Medtem, ko so trboveljsko — hrastniški rudarji nakopali 34.670 ton (ali 6,2%) več, kot je predvide- ** val plan, zagorski rudarji planskih nalog niso dosegli, saj so nakopali 19.300 ton (oz. 5,5 %) manj, __ kot je določal plan. V juniju pa so na Rudniku Trbovlje — Hrastnik nakopali 90.100 ton, na rudniku Zagorje pa 54.400 ton premoga. Omenili smo že, da so proizvodnjo premoga v obeh zasavskih rudnikih spremljale številne težave. BIB Na Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik gH je po ostri zimi primanjkovalo vagonov, v zadnjem času pa imajo težave tudi v Jamah in so se zaradi tega poslabšali odkopnl in proizvodni pogoji. Kljub vsemu pa Je na tem rudniku proizvodnja premoga nad predvideno. Tudi na zagorskem rudniku je na proizvodnjo vplivala ostra zima, pozneje pa silna ■■ fluktuacija delovne sile, pomanjkanje vagonov (podobno kot na trboveljsko — hrastniškem rudniku) __ ter slabši pogoji za proizvodnjo premoga. Kljub temu, da na tem rudniku proizvodnja premoga ne dosega planskih predvidevanj, Je v primerjavi z lan-skim letom in s številom zaposlenih večja, saj je letos stalež zaposlenih občutno nižji kot je bil lansko ■■ leto. Bi Medtem ko sl bodo v naslednjih mesecih rudarji Iz Trbovelj in Hrastnika prizadevali, da predvideno plansko nalogo za proizvodnjo premoga presežejo kar največ, bedo v Zagorju vsa prizadevanja tam-kajšnjlh rudarjev usmerjena za dosego planske na- I loge — nakopati 700.000 ton premoga. — Mn ^ kov lastne proizvodnje kot tudi nedokončane proizvodnjo. To predstavlja 29,5 odstotka vloženih sredstev v proizvodnjo za prve tri mesece letošnjega leta. Zanimiva je tudi ugotovitev, da ni določenih nobenih meril za ugotavljanje storil-nonti oziroma učinka. Zato so se psebni dohodki izplačevali v višini obračunskih osebnih dohodkov, ki jih določa pravilnik. Dejstvo je tudi, da v »Sijaju« niso vodili računa o izterjavi dolžnikov, ki jih je precej, kakor tudi o odplačilu anuitet. Te znašajo za lansko leto nad deset milijonov dinarjev, razen tega pa podjetje dolguje še nad 17 milijonov dinarjev za gradnjo kulturnega doma v Hrastniku. • Navedena dejstva so vpli-© vala na odločitev občinske . • skupščine, da je uvedla v © podjetju »Sijaj« prisilno © upravo za toliko časa, do-© kler se v podjetju © bodo odpravile številne © pomanjkljivosti. S tem © sklepom sta se razpustila © tudi delavski svet in UO © »Sijaja«, imenovan pa je • bil prisilni upravitelj. P. Rurkeljc Oddelek za izdelavo prototipov (S) TRBOVLJE - V Investicijskem biroju Trbovlje so pristopili k urejanju oddelka za prototipe, in sicer v zgradbi, kjer je bilo popreje Zlatarstvo. Kot je znano delujejo v okviru tega biroja zdaj že trije oddelki: za ekonomsko programiranje in analize, ru-darsko-industrijsko projektiranje in gradbeno projektiranje. Tem se bo kmalu priključil tudi oddelek za izde- lavo prototipov, Skozi nekaj mesecev smo bili tudi v Zasavju priče razgibanim razpravam o predlo-g iht da bi se osamosvojili gozdni obrati kmetijskih zadrug, s čimer bi dosegli znatno zboljšanje gospodarjenja z gozdovi, ker bi se vsa ustvarjena sredstva v gozdovih tja tudi vračala. To načelo bi moralo biti uveljavljeno sicer tudi že doslej, saj je odlok o posebnih pogojih za ustanavljanje podjetij na področju gozdnega in lesnega gospodarstva (ki izhaja že iz l. 1957) določal, da se specializira gozdarska dejavnost, hkrati pa prepreči prelivanje v gozdarstvu ustvarjenih sredstev za kritje izgub kmetijske dejavnosti. Na podlagi tega odloka bi morale kmetijske zadruge za gozdne obrate organizirati obrate Gozdno gospodar. Ljubljana, na področju občin Hrast-' nik in Litija pa delno Gozdno gospodarstvo Ljubljana, delno pa Gozdno gospodarstvo Brežice. O teh predlogih so razpravljale tudi že občinske skupščine. V Zagorju ob Savi, Hrastniku in Trbovljah so občinske skupščine soglašale s predlogom, da se osamosvojijo gozdni obrati kmetijskih zadrug in da se kmetijskim zadrugam odvzame registracija za odkup lesa. Tudi občinska skupščina v Litiji (pravzaprav še /prejšnji občinski ljudski odbor) je že sprejel tak sklep, ki pa so ga na seji 25. junija ovrgli. Sicer je res, da se z osamosvojitvijo gozdnih obratov poraja vprašanje kritja izgub kmetijskih zadrug, vendar se Gozdovi na »razpotju« samostojno finančno poslovanje, kar pa ni bil slučaj. Pozneje pa sta bila izdana še republiški in zvezni zakon o gozdovih, ki sta uzakonila načelo kompleksnega gospodarjenja z gozdovi, ne glede na lastništvo. Omeniti velja, da sta bila sprejeta ta dva zakona spričo neurejenih razmer z lesom na tržišču, raz- istočasno poraja tudi tajnost, da se — kjer ie le mogoče — doseže tudi v kmetijski proizvodnji ekonomičnost poslovanja, za kritje objektivnih izgub v kmetijstvu pa zagotovi-potrebna sredstva. V Zagorju ob Savi so npr. člani občinske skupščine ob obravnavi teh vprašan; poudarili potrebo, da se ustanovi sklad za drobljene gozdne proizvodnje pospeševanje kmetijstva, iz in nestrokovnega upravljanja katerega naj se pa potem na- z gozdovi. Zaradi tega sta tudi postavila načelo, da je mogoče smotrno gospodarjenje z gozdovi zasnovati le na večjih površinah, ki ustvarjajo dovolj dohodka za dolgoročna vlaganja in da z njimi v okviru gozdnogospodarskih območij gospodari samo ena gozdnogospodarska organizacija. Pred časom je podlagi mensko dodeljujejo sredstva za kritje objektivnih izgub kmetijske proizvodnje. Tako odpade tudi vsaka bojaze i, kdo naj v prihodnje krije objektivne izgube kmetijske proizvodnje! V dosedanjih razpravah ie bilo tudi opaziti, da so bile razprave usmerjene le na bolj ozka področja, saj npr. nismo zasledili poglobljenih raz-vseh teh določil okraj Ljubija- piav o tem, kakšno mesto m na izdelal načrt gozdno gospo- vlogo naj bi imele kmetijske darskih območij, ki jih. je ob- zadruge v prihodnje v novih likoval po naravnih, gospo- pogojih. Razprave so se doslej darskih in drugih razmerah, sukale v glavnem okrog ugo-m sicer tako, da zajemajo tovitev, da se ta in ta proiz-glede na stanje in strukturo vodnja ne izplača in da ta in gozdov tolikšne gozdne povr- ta proizvodnja ni rentabilni, sine, ki zagotavljajo smotrn- ni pa bilo opaziti prizadevali’, in ekonomičen razvoj gospo- da bi skušali tudi nerentabilno darstva na določenem ob- proizvodnjo doseči rentabilno močju. ^d. V zvezi z dosedanjo struk- Uveljavitev zahteve, da se turo gospodarskih organizacij, doseže kar najbolj smotrno in ki so gospodarile z gozdovi, in celovito gospodarjenje z go-z ozirom na probleme, ki so zdovi, ne glede na lastništvo, nastopali v zvezi z zagotovit- ne bo mogoče zavlačevati vijo celovitega gospodarjenja v nedogled. Saj je treba tudi z gozdovi, je pričelo vse bolj na tem področju našega izstopati vprašanje, katere or- spodarstva doseči speciaiizaci-ganizacije naj bi v prihodnje to in kar najskrbnejše gospo-gospodarile z gozdovi. Pridati darjenje ter vlaganje sredstev, /e treba, da so bila mišljenja ki so bila ustvarjena t gozd.tr- o tem deljena, vendar se je končno izoblikovalo stališče, da je najbolj gospodarno, da bi prevzeli gospodarjenje z gozdovi gozdni obrati, ki bi se osamosvojili od kmetijskih zadrug in se pridružili k Gozdnim gospodarstvom. Tako je bilo predlagano, da bi imelo v prihodnje na področju celotnih občin Zagorje stvu, nazaj v gozdarstvo. Hkrati s tem je treba doseči tudi odpravo vseh tistih izgub v kmetijstvu, ki so subjektivnega značaja. Vsega so se zavedali v polni meri člani občinskih skupščin v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi, česar pa za litijsko občinsko skupščino ne moremc trditi. H* - pMn- Pomembnih deset let Prejšnji leden je kolektiv Lemo industrijskega podjetja Zagorje ob Savi slavil 10-letnieo obstoja podjetja. Ta jubilej je proslavil na žagarskem obratu Jesenovo ob udeležbi številnih gostov. Najprej je govoril na slovesnosti predsednik sindikalne podružnice, zatem pa je direktor podjetja Milan Gorjup nanizal nekaj podatkov o razvoju Lesno industrijskega podjetja Zagorje ob Savi. Pred 10 leti — ob ustanovitvi — je štel kolektiv komaj 10 članov in ustvaril nekaj milijonov din družbenega bruto proizvoda. Zdaj zaposluje Lesno industrijsko podjetje Zagorje ob Savi že 120 delavcev, ki bodo ob sedanji dinamiki ustvarili do konca leta že okrog 480 milijonov din družbenega bruto pr®* dukta (tani so ga dosegli 283 milijonov din, za letos so pa predvideli 20 odstotkov večji družbeni bruto produkt.). Ob polletju so dosegli že 70 odstotkov predvidenega letnega plana (340 milijonov din). Važno pa je, da se je tudi proizvodnja gibala v okviru doseganja družbenega bruto produkta, čeprav se je število tivnosti, boljši organizaciji dela, izpopolnitvi strojnega parka ter delno rekonstrukciji nekaterih strojnih naprav. Sicer pa v podjetju računajo, da bodo do konca avgusta že dosegli letni plan družbenega bruto produkta — 340 milijonov din. Kolektiv Lesno industrijskega podjetja Zagorje ob Savi pa se ukvarja tudi z načrti za nadaljnji razvoj podjetja. Kot računajo, žagarsko proizvodnjo v prihodnje ne bodo več forsirall, v ta namen nameravajo žagarski obrat Jesenovo še bolj mehanizirati, proizvodnjo na žagarskem obratu Zagorje pa ▼ doglednem času opustiti. Vso pozornost bodo namreč ▼ prihodnje namenili obratu finalnih proizvodov — mizarskemu obratu, id ga mislijo rekonstruirati in urediti proizvodnjo po vseh sodobnih načelih, da bi iako lahko znatno povečali samo proizvodnjo, vzporedno s tem pa tudi družbeni bruto produkt. V Lesno industrijskem podjetju Zagorje ob Savi so ob praznovanju 10-lelnice obstoja nagradili 10 članov kolektiva, ki delajo v podjetju od OB PRAZNOVANJU 3. JULUA — PRAZNIKA SLOVENSKIH RUDARJEV so v Trbovljah In Zagorju ob Savi nagradili rudarje, ki so že dalj časa zaposleni v obeh rudnikih, v Trbovljah pa še izumitelje. Naš posnetek je iz Trbovelj Samostojen obrat KZ na Dolu IZ DELO VNIH KOLEKTIVOV zaposlenih — v primerjavi z lanskim letom — povečalo le za 9. Proizvodnja je v primerjavi z lanskim letom večja za okrog 90 odstotkov, kar ganskega obrata, velja pripisati dvigu produk- ustanovitve, na Jesenovem pa so izročili namenu nove skladiščne prostore, jedilnico in upravne prostore tega ža- (ma) Po teritorialni spremembi hrastniške občine so se izločile in priključile k laški občini katastrske občine — del Podkraja, Radeče, Hotemež, Njivice, Svibno, Žirje in Vrhovo. Na območju teh katastrskih občin je delovala tudi kmetijska zadruga Radeče - Dol s sedežem v Radečah. Zaradi uspešnega delovanja se je pristopilo k reševanju kmetijske "zadruge kot gospodarske organizacije s tem, da bi ObLO na svojem področju zagotovil porast kmetijske proizvodnje v lastni proizvodnji obrata Dol glede na kooperacijo z individualnimi proizvajalci na področju sedanje občine Hrastnik in s tem zagotovil domačemu tržišču ošfeovo potrošnje kmetijskih artik- lov. Glede na številne razgovore in odločitev organov upravljanja se je odločilo, da se Kmetijska zadruga Radeče - Dol razdvoji in ustanovi samostojna Kmetijska zadruga za področje občine Hrastnik. Razumljivo je, da bodo začetni koraki te zadruge bolj težki, ker sc na hrast niškem območju precej investira v sadovnjak na Turju, da bo potrebno voditi ločeno knjigovodstvo in druge administrativne posle. Glede tega je bil sklican tudi posvet oziroma razgovor kmetijskih strokovnjakov v občini, kjer so izdelali analize sedanjega stanja in perspektivnega razvoja obrata Dol. Na področju kmetijske zadruge Dol bo zajetih 92 ha površin. Obrat Dol se bo še naprej ukvarjal z živinorejo. Ob dobro organizirani proizvodnji bo prodala kmetijska zadruga s tega obrata okrog 300 glav pitancev ali letno 135 ton mesa. Celotna realizacija lansko leto jc znašala preko 53 milijonov dinarjev. Na finančni uspeh vpliva v precejšni meri neskladnost cen na tržišču. Pitališče je v lanskem letu ustvarilo dohodek zaradi izvoza pitana živine. Precejšno izgubo ustvarja plemenska živina. Vendar pa perspektivni plan tega obrata zagotavlja uspešno delovanje. žICNICA NA RETJU CEMENTARNE TRBOVLJE TAKOLE OBLIKUJEJO KROGLE /A RAZSVETLJAVO v hrastnlikl Steklarni MEDIJSKI GRAD NA IZLAKAH — Slikovito prizorišče prvega piknika, ki sta ga pripravila Turistično gostinsko podjetje »Medijske toplice« in Turistično društvo Izlake Čudovito poletno vreme je v svojstveno okolje romantike med razvaline starega gradu privabilo precejšnje število turistov, pravzaprav vseh tistih, ki so bili sklenili, da bodo praznični dan *— 4. julij — preživeli v naravi. Slikoviti pejsaži, za katere pravzaprav dobro ne vedo niti sami Zagorjani, kaj šele obiskovalci od drugod, so nudili »pašo« očem vseh tistih, ki so se odločili preživeti praznični dan v pikniškem razpoloženju in okolju na Medijskem gradu na Izlakah. Precej jih je bilo, ki jih je privabila na Medijski grad tudi radovednost, spoznati samega slavnega zgodovinarja Janeza Wajkarda Valvazorja, ki je živel nekaj let na tem gradu, in ki je za piknik napovedal svoj ponovni prihod na grad. In kar je najvažnejše: zadovoljni so bili prav vsi in mnogi so celo obljubili, da se ob letu spet snidejo v tako prijetnem in romantičnem okolju Medijskega gradu. »ZDEJ BO PRŠU GOSPUD BARON J. W. VALVAZOR, frajcr spud iz Bogenšperka Inu angleškega krala tuvarš ...« Tako je nega zgodovinarja go- *lav- tednikova reportaža Ze dolgo pred napovedano uro so odmevali z Medijskega gradu zvoki glasbe, a ne tiste iz časa, ko je živel na gradu slavni zgodovinar, pač pa glasba današnjega časa, ki jo je izvabljal iz harmonike, klarineta, kitare, trobente in bobnov kvintet -5 K« iz Kisovca pri Zagorju, ki sicer igra kopalcem in drugim obiskovalcem Medijskih toplic. Parkirni prostori, ki so jih pripravili za to priložnost, so bili kar precej zasedeni, čeprav je bilo pričakovati, da bo ta osrednja turistična atrakcija zagorske občine privabila na Medijski grad še več obiskovalcev, tudi iz drugih krajev Slovenije, ne samo iz Zasavja, čeprav je bilo nekaj gostov tudi od drugod. Tudi tokrat ni šlo brez »običajne« zamude, čeprav samo dobrih petnajst minut. Za uvod so prireditelji piknika — Turistično gostinsko podjetje »Medijske toplice« Itn Turistično društvo Izlake — poskrbeli, da so obiskovalce prireditve na Medijskem gradu najprej seznanili s samim 6lavnim zgodovinarjem Janezom Wajkardom Valvazorjem. Eden od služabnikov gospoda barona Valvazorja je zato tole na znanje dal vsem zbranim: »Gnadljive gospe Inu gospudje! Preden se bo pripelal naš učenjak učenjakov, baron. kakoršnih je imela malo naša luba Kranjska dežela, bom vsem na znanje dal nekaj besed o njega visokosti. IJaš Janez VVajkard Valvazor, kateri u svoj Medijski grad lz silno dolgega pupot-vajna po Nemškem. Franco- skem, Italjanskcm, Svajcar-ekem inu Severni Afriki prihaja, je luč tega sveta zagledal inu bil kršen 28. majni-ka 1641. leta u Liblani. V mladosti se je samega sebe tako navajal inu naganjal k hvalevrednemu inu izvrstnemu učenju, de je v tej tekmi mnoge daleč prekosil. To ga je prpelal k tako dalnemu cilju učenosti, de jih je v deželi malo bilo, ki bi mu bili enakšni po izobrazbi. Čast inu slava domovine s(a mu bila zelo pri srcu. piknik TUDI MLADE2I NI MANJKALO NA PIKNIKU. Nje] so bile namenjene besede slavnega zgodovinarja o vnemi za učenje in spoznavanje domovin« Njegove bukve, katerih je okoli dvajset in od katerih je ta .Slava vojvodine Kranjske’ (a naivcrcga spoj'.« a j na vredna, do st jasno kažejo, kako marljivo se je martral inu se gor držal za naše dežele slavo. Zato se je glas o našem baronu silno daleč, vse tje do Angleškega, raznesla inu smrt ne bo nikol njegovega imena premagala. Vsem gospem Inu gospu-dom vseh r -rosti, ki poštenost inu vljudnost ljubijo, inu vsem, ki hlastajo dandanes po spoznanju novih spisov kakor upehana riba po čistem zraku, moram naznanili plemenite porode njegovega peresa, de boste spoznal — po mojem odkritosrčnem mnenji — najmarljivcj-šega, prizadevnega inu neugnanega barona naše dežele. Na željo sem, od njega Izvedel. da Je prišlo Izpod njegovega peresa precej knjig. Pisal je tudi vse sorte topografije za učene ljudi. Slava vojvodine Kranjske pa je njegovega dela krona Inu narveč 1 poklon svoji ljubljeni deželici, K lc lem vse hvale vrednim bukvam kranjski-ga pupi.svajna inu gospodu Janezu VVujkardu Valvazorju, frajerju iz Medije inu Za-vrha, gospudu iz Bogcnšpcr-ga inu angleškega krala tu-varša. Je naš Jožef Zlzenčeli zložil zašlltno vošenje te kranjske dežele ...« piknik t acij* * t,. tn<"sa ho »'hod bi nez j« radovednost inu vedoželnost izpodbijala. Kjer koli sem mogel izvedeti za vedoželnega moža, tja sem se bil napotil inu nobena še takn dolga pot mi ni bila predolga. Gola ve-dečnost me je pelala ne le po Evropi, ampak nekaj let celo po Afriki daleč naokoli. Ako pošten rodoljub dolžan časti svojo domovino, inu vseh potrebnih primerih kri da inu živlejne, ji je dolžan u prav nič manši meri s peresam služiti, da v svetu ob vsaki priložnosti zaslovi. U svesti si tega, menim, da sem dolžan, svojo drago domovino 'Kranjsko ne le sam zase častiti, ampak žarke njene slave tudi u daljni svet pošilati, posebno ker sem na tem dolgem popotovanju zamerkal, da je ta tako lepa Vojvodina Kranjska s svojimi imenitnimi lastnostmi, čeprav je lep biser med cesarskimi dednimi deželami, vendar pri mnozih tujcih u globoko nepoznanje zavita. Na svojih popotovanjih sem moral z največjim začudenjem čutiti, de v tujini le malokdo o Kranjski kej natančnega ve. Vendar ne gre devati tega na rovaš ošabnemu mrzenju, ali preziranju ampak je to le njihovi pomanjklivi poučnosti pripisati. Zakaj po drugih krajih se podvizajo, de spravijo ogleda inu branja vredne stvari kar brž u tisk, Kranjska Pa se je zadovolila s tem, da bi bila popisovanja vredna, Jest sem sam v misli prišel, da bi to našo Vojvodino inu pokrajine, rudnike, reke, živali, ‘ege inu navade teh Kranjcev popisal. Te navade inu šege te ponekod prov čudne vidijo. Zato vam jih bom malo razložil. »BLAGORODNE. GOSPE, DAME INU VISOKO SPOŠTOVANI GOSPUDJE!« Takole je nagovoril baron J. W. Valvazor udeležence piknika na Izlakah. »U visoko čast inu u vese lje mi je vam nekaj besed o svojim vandrajni po svetu spregovoriti ...« In je začel pripovedovati zanimivo zgodbo Večina Kranjcev si pusti rast dolge lase, nekateri pa so jih dado s škarjami docela uzeti. Po večini nosijo kmetje tudi dolge brade inu muštace, Kranjci, kot sem porajtal, zlo radi plešejo. U letu imajo toliko plesov, da jim noge prav malo počivajo. Ponekod se zbira neporočena mladež obojega spola na skednu, inu pleše, toku na novega leta dan inu potem vsako nedeljo po- s prirojeno vam priludnostjo poldne do posta, učasih celo pod okrilje inu &a z mo ob-še na pepelnično sredo, inu od varvali pred nemilostnimi po-velike noči do adventa. Kdor ile,dj- Vašim visokim familjam vosim iz srca neugashv castn sijaj. Vaši neprikrajšani milo- hoče plesati, mora vsako nedeljo kadar na ples pride, en sold, katerih pet da groš, plačati .., sti blagovolnosti inu naklone-nosti se ponižno klanja inu priporoča vdani Janez VVajkard Valvazor — baron, to- Ja- sa «le- Tudi ženitvanske gostije inu pojedine so prav ceremonija- krat Janez Rohaček. ste, a ne bom vsega pravil. Vse Seveda, baron je bil od to inu še mnogo druzega bo- dolgega popotovanja utrujen. /_ll_ - tJ£ vej£i bukvi z zato se mu je mudilo k po-»Slava Vojvodine čitku. Obiskovalce pa je pri-u nemški Šprahi vabil pikniški vrvež. Tu pijača, pa mlečni sladoled, čevapčiči in tudi — streljanje v »strelani«. ste lahko u eni veliki bukvi z naslovom Kranjske* brali. Troštam se, da boste ve blagorodne gospe, dame inu gospudje, uzeli to moje delu voril p' JfflL irt*,.,/ vi. t°- goV°fl /o i»H ^Cf' 0 Za udeležence piknika so prireditelji dobro po- • skrbeli, v prodaji pa so bili tudi pravi turistični • spominki Medijskih toplic In turistična zastavica, • tako da Je piknik — ob upoštevanju še vsega • ostalega — uspel tudi v turističnem pogledu. • Prireditev mora postati tradicionalna, saj so letos • mnogi od udeležencev zatrjevali, da bodo ob letu • spet prišli. Prav pa bi bilo, da bi zdaj začeli • razmišljati o zaščiti razvalin Medijskega gradu, O saj bi lahko le-ta postal — če bi bil urejen — • privlačna izletniška točka. Sredstva za zaščilo § gradu bi bilo treba zagotoviti! NA MEDIJSKEM GRADU sc Je zbralo ob tej priložnosti precej obiskovalcev. Tl so bili * Prvim piknikom zadovoljni In so ob odhodu obljubili, da bodo tudi prihodnje leto v v'Hkcm številu spet prišli nu Medijski grad, saj bo poslal piknik vsakoletna turistična mam IUKISTICMA MREDITIV NA MIDIISKIM C RADU 7) ŠPORTNI TEDNIK NOGOMET — KVALIFIKACIJE ZA SCL Bratstvo : .Olimp (Celje) 2:2 (1:2) (jg) HRASTNIK — Na nedeljski kvalifikacijski tekmi za vstop v slovensko nogometno ligo je moštvo Bratstva igralo doma s celjskim Olimpom neodločeno 2:2. Pred skorajda 800 gledalci je sodil tekmo Janžekovič iz Maribora. Gole so dosegli: za Bratstvo: Klenovšek v 41. minuti in Ocepek v 50. minuti iz enajstmetrovke. Za Olimp pa Založnik v 18. minuti in Ubavič v 42. minuti. Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah: Bratstvo: Debelak, Kerin, Kavšek, • Laneger, Krafogel, Klenovšek, Prašnikar, Ocepek, Jager, Trinkar, Premec (Stepinšek); Olimp: Bevec, Hojnik I, Podgorelec, Coklič, Založnik, Cater, Ratej, Ubavič, Hojnik II, Vogelšank, Kolenik; Glede na pomembnost srečanja je bila igra obeh enaj-storic že v začetku precej nervozna. Gostje iz Celja so ’ imeli že v drugi minuti idealno priložnost za dosego gola, vendar je Založnik streljal mimo vrat. Nekaj minut Po prejetem golu igralci Bratstva niso popustili, temveč so še naprej napadali, vendar je vratar Bevc odlično branil. V 41. minuti je Klenovšek po lepem prodoru izenačil, . vendar so gostje minuto zatem po krivdi obrambe ponovno prešli v vodstvo. V drugem polčasu so domačini silovito napadali. V 50. minuti je Ratej igral z roko v kazenskem prostoru. Najstrožjo kazen je Ocepek realiziral. Gostje so se skorajda ves drugi del večina branili. Bratstvu pa kljub očitni premoči, ni uspelo doseči prednostnega gola. V nedeljo gredo Hrastničani v goste v Cerje, kjer se bo dokončno odločilo, kdo bo šel med najboljše slovenske enajstorice. Ce bo igralcem uspelo vnesti v igro več učinkovitosti, potem lahko upamo na najboljše. POKALNO SREČANJE Proletarec : Bratstvo 4:8 (0:3) (č) ZAGORJE — Prejšnjo sredo sta se pomerili nogometni enajstorici domačega Proletarca in Bratstva iz Hrastnika za pokal Predsednika republike. Prepričljivo so zmagali gostje z visokim pozneje pa je Prašnikar iz neposredne bližine z močnim udarcem' zadel prečko. V 17. minuti je nevarni Založnik pobegnil s sredine, preigral nekaj domačih igralcev in dosegel vodstvo z a Olimp. rezultatom. Začetek tekme je bil nervozen,, predvsem se niso znašli domači igralci, medtem ko so gostje že v začetku začeli silovito napadati. Po prejetem golu so domačini zaigrali bdi j polet- no, vendar so Hrastničani do kraja prvega polčasa dosegli še dva gola. Drugi polčas je domača ekipa zaigrala veliko boljše in učinkovitejše, izkoristila pa ni nekaj idealnih priložnosti za dosego gola. V tem delu igre so bili spretni napadalci obeh enajstoric, saj so dosegli skupaj kar devet golov. Zmaga gostov jfe zaslužena, rezultat pa je nekoliko previsok. ATLETIKA Miting v Trbovljah Trbovlje — 3. julija, na dan rudarjev, je bil na stadionu Rudarja v Trbovljah republiški atletski miting. Na njem so sodelovale ekipe Maribora, Ljubljane, Kladi varja in Rudarja iz Trbovelj. Na tekmovanju so bili doseženi nekateri dobri izidi. Postavljen pa je bil tudi nov republiški rekord v metu krogle, ki ga je dosegel član Kladivarja Pikula s 15,81 m. Prejšnji rekord je znašal 15.5 m. Na tekmovanju se je izkazal tudi metalec diska Juha, član atletskega kluba Rudar, ki je vrgel disk 49,12 metrov, kar je lep uspeh za mladega trboveljskega atleta. Rezultati: Moški: 100 m: Zaletel (K) 10.8; 400 m: Taljat CLj) 51,7; 800 m: Klužar (M) 2.00,4; 3000 m: Kosaber (R) 9.34,1; višina: Rupnik (R) 170 cm; krogla: Pikula (K) 15,81 (nov republiški rekord); disk: Vravnik 42,23 m; Mladinci: disk: Juha 49.12 metrov; kopje: Klužar (M) 48,18 m; Ženske: 60 m: Živko (M) 8,1; 100 m: Kreže (M) 13,1; 400m: Zajc (R) 1.06,8; višina: Koreninčič (K) 140 cm; daljina: Ramšak (L) 4,86 m; krogla: Komelj (L) 11,90 m; kopje: Pajller (M) 36,49 m. TEKMOVANJE SINDIKALNIH PODRUŽNIC Razdelitev pokalov zmagovalcem ZAGORJE — 3. julija so v Zagorju v sejni dvorani občinskega odbora SZDL razdelili pokale najboljšim moštvom sindikalnih -podružnic, ki so se udeležila tradicionalnih tekmovanj v počastitev 3. julija — dneva rudarjev in za pokal prvoborca — športnika Slavka Pintarja - Robina. Prehodne pokale občinskega sindikalnega sveta so prejela moštva naslednjih sindikalnih podružnic: v streljanju »TEVE - VARNOST«, v šahu uprava Rudnika Zagorje, v plavanju Tovarna elektroporcelana Izlake, v kegljanju rudniški obrat Kotredež in v nogometu »TEVE - VARNOST«. Med rudniškimi sindikalnimi odbori pa so bili najboljši: v streljanju in šahu Uprava, v plavanju, kegljanju in v nogometu pa Kotredež. Zaključena tekmovanja trboveljskih in hrastniških rudarjev TRBOVLJE — Na trboveljsko - hrastniškem rudniku so v letošnjem letu sistematično pristopili k rekreaciji članov .delovnega kolektiva. V ta namen je posebna ko-, misija rudniškega sindikata organizirala pred dnevom rudarjev tekmovanje sindikalnih podružnic v nogometu, šahu, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in odbojki. V tem tekmovanju je. sodelovalo preko 350 članov kolektiva. V prihodnje pa menijo na rudniku organizirati tekmovanja v nekaterih disciplinah po ligaškem sistemu. Rezultati — finale: Nogomet: SRD: Elektro -strojni obrat Hrastnik v Trbovljah 2:2 v Hrastniku 4:1 v korist Trboveljčanov. Med devetimi ekipami je osvojila prvo mesto in pokal sindikalna podružnica SRD. Šah: Med šestimi ekipami so si priborili prvo mesto šahisti obrata Trbovlje, v Hrastniktt.;-pa obrata Hrastnik. V linad* nem srečanju na desetih deskah so v Trbovljah zmagali Trboveljčani s 6,5:3:5, v Hrastniku pa hrastniški ša-. histi z istim rezultatom, tako da se bosta obe »reprezentanci« še enkrat pomerili med seboj. Namizni tenis: Prvo mesto med pclimi ekipami so osvojili člani sindikalne podružnice Elektro obrata Trbovlje. Kegljanje: V tej disciplini so bili med šestimi moštvi daleč najboljši iz obrata Trbovlje. Odbojka: Med štirimi ekipami j® pripadlo najvišje mesto sindikalni podružnici Elektro-strojnemu obratu Hrastnik- 185, Potovanje ni bilo prijetno, čeprav it bilo vreme za december še kar toplo in prijazno. Danteja Je bilo treba večkrat nesti, da se je otekla tn razbolela noga vsaj maflo spočila. Spraševati niso upali, katera pot je prava za Lugano, tudi pičla zaloga brane je šla h koncu. Končno je bilo le treba mod ljudi. Medtem ko so se drugi skrili, Je Giorgio počepnil ob glavni cesti in vprašal prvega človeka, ki je prišel po njej, katera od številnih oeot pelje v Lugano. Človek je postal pozoren, ker je najbrž slišal o tiralici za dečki. O tem so se prepričali takoj v naslednji vasi, ko jc šel Antonio kupit kruh. Ves bled in prestrašen jc pritekel nazaj v grmovje izven vasi, kjer so ga čakali tovariši: -V vasi sem videl orožnike, z njimi Je tudi Ansclmo in človek z bjizgoli'no. Celo pse imajo s sčboj.« 186. Dečki so obnemeli. -A to še ni vse. Bojim sc, da me jc Ansclmo spoznal, ko sem prišel Iz pekarne, In jc to orožnikom tudi povedal.« — -So šli za teboj?« — »Prav tega sc najbolj bojim.« — »K vragu,« se je jezil Giorgio, -zdaj jc postalo pošteno vroče, kar hitro pot pod noge.« — -Toda to ni tako enostavno, za nami jezero, na levi in desni pa močvirje.« — -Saj že gredo,« je zakričal prestrašeno Dante, ki Je gledal proti vasi. Res je bilo videti na cesii skupino ljudi s psi, Id so bevskali. -Torej se lahko rešimo samo skozi močvirje ali vodo. Hitro odločile.« - -Jaz sploh ne moram z vami,« Jo rekel skoraj jokaje Danile, -g to nogo ne moram hitra hoditi niti plavati.« - -Poskusimo skoti! nspSrtu je.« Toda Antonio Je odkimal. Streljanje: Od sedmih tekmovalnih ekip so bili najboljši iz obrata Trbovlje z 853 zadetki. SREČANJE ŠPORTNIKOV Jesenice : Trbovlje TRBOVLJE — 30. junij* so prišli na povabilo rudni-, škega odbora sindikata n* športno srečanje s trbovelj-sko-hrastniškimi rudarji čl*' ni sindikata železarne Jese-niče. Gostje so si pred tekmovanjem ogledali tudi Delavski dom in kopališče 4 Trbovljah, imeli pa so tudi razgovore o delu sindikatov obeh podružnic. V športne® tekmovanju pa so se pomerili v nogometu, šahu, kegljanju in streljanju. Rezultati: Nogomet: Trbovlje : Jesenice 1:1 šah: Trbovlje : Jesenice 7:3 Kegljanje: Trbovlje : Jesenice 495:42® Streljanje: Trbovlje : Jesenice 971:972 DOPISUJTE V Zasavski tednik! g • Zasavski ledu« % Štev. 29 »II. VIL 1963 • POŠTNI PREDAL 82 ZAKAJ ZVIŠANE PRODAJNE CENE MESU? Tovariš urednik! Letos so se znatno zvišale cene vsem vrstam svežega mesa. Ker potrošniki precej razpravljajo o tem zvišanju cen in v želji, da bi bili le-ti kar najbolj seznanjeni z vzroki za zvišanje, prosimo za objavo naslednjega obvestila: Glavni vzrok za tviša-nje cen svežemu mesu je iskati v prehodu od prejšnjega regresiranja in pre-tniranja stroškov kmetijskih zadrug in kmetijskih kombinatov na ekonomsko poslovanje. Lanskoletna su-sa pa je močno prizadela tudi pridelovalce živinske krme, zato so se cene vsem vrstam krme za živino zvišale. Kljub visokim odkupnim cenam goveje živine (1 kg žive teže do 300 din) pa kmetijska posestva še ne krijejo stroškov vzreje. Povpraševanje po goveji živini, svinjah in teletih je še vedno večje, kot je ponudba, zato odkupne cene iz dneva v dan še vedno naraščajo. Industrij, podjetje >Meso• Trbovlje odkupi v Sloveniji največ do 20 odr stoikov potrebne živine, vse ostalo pa odkupimo v zelo oddaljenih krajih Vojvodine in Srbije, ker Trbovlje pač nimajo nobenega kmetijskega zaledja. Nakup živine v tako oddaljenih krajih pa je precej drag. Vendar pa ne kaže drugo, kot meso dobavljati od tam. Sicer si podjetje »Meso* prizadeva, da bi bili proizvodni Stroški kar najnižji, vendar pa na kakršno koli znižanje odkupnih cen živine ne more vplivati. ■In še pojasnilo glede preskrbe s telečjim mesom: Da bi povečali živinski fond — saj je pomanjkanj zaradi lanskoletne suše ‘n pomanjkanja živinske krme precejšnje — je bila izdana uredba o prepovedi klanja telet. Pitališča izločajo za zakol le tista tele-ta, ki se ne razvijajo dovoli hitro. Teh pa 'je bore tnalo — mesečno jih je največ do 40 — zato je nemogoče ustreči željam kupcev. Pričakujemo pa, da bo letošnje vreme bolj naklonjeno in da sc bo tudi Položaj v zvezi s preskrbo * tnesom občutno izboljšal, kar si vsi želimo. Industrijsko podjetje »Meso*, Trbovlje ZAKAJ NE BI POMETALI CEST BOLJ ZGODAJ? Tovariš urednik! 2e nekaj časa opazujem v Zagorju delo tistih uslužbenk Komunalnega podjetja, ki skrbijo za čistočo mestnih ulic. Z delom začno šele potem, ko je na ulicah živahen promet, na katerega se pa — kot kaže — niti malo ne ozirajo. Večkrat sem bil že priča, ko so — lahko bi dejal — brezobzirno pometale prah v mimoidoče. Sicer je res, da mora biti delo opravljeno in da je to delo nekaj svojstvenega. Ne razumem pa čuden odnos do ostalih občanov. Morda bi bilo umestno proučiti predlog, da bi začeli s čiščenjem mestnih ulic že nekaj ur prej, kar bi bilo v poletnem času vsekakor izvedljivo, pač tedaj, ko še ni promet tako živahen. Tedaj zagorski občani pač ne bi bili deležni prahu z mestnih ulic, ki jim ga večkrat v kar. precejšnjih količinah namenijo čistilke ulic. Verjetno uresničitev tega predloga ne bi terjala večjih finančnih sredstev, bilo bi pa ustreženo mnogim, posebej še sedaj v poletnem času. P. K., Zagorje ZAPUŠČENA CESTA! Tovariš urednik! Cesta iz Zaloke do Raz-bora je zapuščena. Prebivalci vasi Razbor se niti malo ne trudijo, da bi ohranili lepo cesto. Zagorska občina je dala denar, s katerim naj bi popravljali cesto, toda tega še 'do th-nes ni nihče izkoristil, čeprav je cesta v zelo slabem stanju. Motorist, ki se je peljal iz Zaloke proti Razboru, se je komaj ujel, da ni padel na tako slabi cesti. Te te voznikom teh vozil ne pripeti redko. Kaže, da se nekateri vaščani preveč boje odstopiti del zemljišča za ureditev le cest /. Vsakdo vidi, da si skorajda povsod grade ceste, kar koristi tudi turizmu. Vendar pa cestišče proti Razboru, ki bi meralo biti prevozno, bolj malo služi temu namenu, fa čeprav mnogo turistov hodi tu na Čemšeniško planino. Zelja mnogih je, da bi se končno en}jat zganili tisti, ki jim je zaupano, da v tem pogledu kaj uredijo. I.L., M. J., Zagorje FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA/ V NEDELJO, 30. JUNIJA, SO IZROČILI NAMENU NOVO CESTO JESENOVO—CEMSE-NIK. Ob tej priložnosti je bila v Cemšeniku krajša slovesnost, na kateri so se predstav* niki krajevne organizacije SZDL in gradbenega odbora zahvalili občinski skupščini in delovnim organizacijam za pomoč pri gradnji. Nova cesta pomeni v letu dni drugo pomembno pridobitev Cemšenlčanov — zraven nove šole. Nova cesta bo — kot računajo — omogočila večji obisk turistov tega področja pod Čemšeniško planino DELA PRI GRADNJI NOVEGA ODDELKA TRBOVELJSKE BOLNIŠNICE DOBRO NAPREDUJEJO. Tako je mogoče pričakovati, da bo nov oddelek v predvldenm roku izročen namer', š TRŽNICI V ZGORNJEM HRASTNIKU JE VEDNO ŽIVAHNO, tako okrog proda-I koi ob tržnici, kjer opravljajo razna preuredltvena dela t VAŠ OBVEŠČEVALEC ske organizacije) o plačevanju šolnine. Kupim hišo z malo zemlje, V bližini glavne ceste — kjerkoli. Vseljivo letos. Cena do 800.000 din, plačam takoj. — Naslov v upravi Usta. Zaradi selitve ugodno prodam pralni stroj, kavč in fotelje. — Tone Kolenc, Trbovlje, Trg revolucije 2. Prodam televizijski sprejemnik znamke »Panorama«' (še zaplombiran). — Vladimir Knez, Kol. 1. maja 31 — Trbovlje. Preklici K' Preklicujem očitek tatvine mesa proti Edvardu Aufli-ču, Kijučevca 5. — Franc Orožen, Kijučevca 4. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico čt. 559019 za neveljavno. — Jože Sladič, Trbovlje, Planinska vas št. 15. Razpisi RAZPIS večernih oddelkov za odrasle pri Delavski univerz] Trbovlje Za sezono 1963/64 razpisuje Delavska univerza v Trbovljah vpis v naslednje oddelke za odrasle: 1. večerno osemletko t. I. letnik ESS (oddelek za odrasle) 3. I. letnik TSS — strojni oddelek 4. I. letnik TSS — elektro oddelek 5. I. letnik TSS — rudarski ■ oddelek (. tuji jeziki — angleški intenzivni — začetni tečaj — angleški intenzivni — nadaljevalni tečaj — nemški intenzivni — za-četni tečaj — francoski intenzivni — začetni tečaj Za oddelke od 3 do 5 je potrebna industrijska ali var šola. Kandidati naj v nem roku do 30. julija dostavijo Delavski uni-prošnjo z zadnjim šol-spriče valom in pismeno (osebno ali gospodar- Ob tragični smrti našega sina in brata Janka Drnovška se najlepše zahvaljujemo Upravi in sindikalni podružnici Steklarne Hrastnik, Ribiški družini, mladincem in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Žalujoča družina. Ob nenadni smrti naše hčerke, sestre in tete Rozalije Kupec se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, za vence in cvetje in za spremstvo na zadnji poti. Se posebna zahvala pogrebcem. Družina Kupec in ostali verzi i ■tim s Jjavo Kino Delavski dom v Trbovljah: 11. julija jugoslovanski film »Ne ubij«; 12. do 15. julija angleški barvni film »Oborožen napad«; 16. do 18. julija sovjetski barvni VV film »Operacija Mi-ras«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 13. do 15. julija angleški CS film »Milijonarka«; 16. in 17. julija italij.-franc, barv. CS film »Teror barbarov«. Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 13. in 14. julija jug. cin. film »X 25 javlja«; 20. ih 21. julija nemški barvni film »Ešnapurski tiger«. Predstave ob sobotah ob 17. in 19.15. ob nedeljah ob 15., 17. in 19.15. Kino »Svobode II« v Hrastniku: 11. julija mehiški film »Macario«; 13. do 15. julija franc.-angleški film »I.opovi velikega srca«: 17. in 18. julija sovjetski film »Ljubezen premaga vse«. Kino Delavski dom v Zagorju: 13. do 15. julija domači barv. cin. film »Kapetan Lesi«; 17. in 18. julija ital. film »Zelena mafija«. Kino Litijai 12. do 14. julija amer. barv. kavbojski film »Zlomljena zvezda«; 16. in 17. julija sovjetski film »Stari in mladi«. Kino Šmartno pri Litiji: 13. in 14. julija jugoslovanski barvni CS film »Kapetan Leši«; 17. in 18. julija indijski film »Večna žeja«. Gl B ANJE PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rojstva: Frančiška Logar, Kol. 1. junija 34 — dečka; Heda Marin, Neža 13 — deklico; Ana šrenk, Hrastnik 68 — dečka; Julijana Vukovič, Brnica 16 — deklico; Marija Gašparut, kol. 1. maja 16 — deklico; Angela Polak, Loke 48 — Zagorje — dečka; Anica Zakrajšek, Planinska vas 12 — dečka; Vida Škerjanc, Senična 13, Tržič — dečka; Alojzija Medvešek, Hrastnik 84 — dečka; Ana Vidic, Polana 42 — dečka; Jeanine Plevnik, Vodenska 33 — dečka; Rozalija Resnik, Klek 17 — deklico; Ivana Hojžar, Podvine 14 — deklico; Frančiška Kuhar, Hrastnik 176 — deklico; Frančiška Baloh, Kan-drše 30 — dečka; Viktorija Brglez, kol. 1. maja 27 — dečka. Poroke: Boris Knavs, gradb. tehnik, Vreskovo 19 a in Ana Korošec, gosp. pom., Loke 34; Franc Amon, abs.. Trg svobode 28 in Manica Kočar, pred. učit.. Trg svobode 35 a; Rafael Moško-tevt, upok., Žabjek 17 in Marija Vene. del., Žabjek 17; Alojz Magister, rudar. Kolodvorska 16 in Terezija Jakolik, del., Vodenska 5; Oto Gačnik, firiom. mojster., Nasipi 9 in Marija Obreza, pred. učit., Žabjek 20; Stanislav Lipovšek, ključ., Nasipi 9 in Marija Pražnikar, učit., Neža 24; Kipek inž. Dušan. rud. inž., Beograd in Marija Rugelj, kol. 1. maja 30; Janez Str-garšek, usl., Ljubljana in Zofika Češnovar, učit., Neža 7. Smrti: Ivana Podbregar, roi. Kopovec, gosp., Vrh 7, Mlinše — stara 53 let; Janez Lešek. del., Opekarna 7 — star 34 let. HRASTNIK Rojstva: Frančiška Kreže, gosp.. Krnice 21 — dekli- Zaključni računi • Zaključni računi SGP »ZASAVJE«, OBRAT DRUŽBENE PREHRANE, TRBOVLJE na dan 31. decembra 19(2 AKTIVA PASIVA V 000 I. Osnovna sredstva 1. Viti stalnih sredstev Sedanja vrednost osnovnih sredstev 2 530 Poslovni sklad 2.562 Sedanja vrednost sredstev skupne po- Sklad skupne porabe .St* — rabe II. Druge oblik* sredstev " Rezervni sklad in drugi skladi J 11. Druge oblike virov sedstev Banka m blagajna ..til 79 Krediti pri banki . ; v : t 'j-J Kupci in druge terjatve • • 1 172 Dobavitelji ia druge obveznosti ; 2.273 Zaloge * Druga aktiva t t 2.088 79 Druga pasiva Skupaj 4.888 Skupaj ; | , 4 898 lUčunovoija: Martin Rojšek L r, Predsednik UO: Jože Predovnik I. r, Direktor! Alojz L r; co; Ida Ružič, del,, Čeče 92 — dečka. Porok ni bilo! Smrti: Rozalija Perhne, roj. Marčinko, upoM., Brnica 5 —stara 78 let; Frančiška Krivec, roj. Zime, upok., Brnica 20 — stara 69 let. ZAGORJE OB SAVI Rojstvo: Frančiška Kovačič, Podlipovca 21 a — dečka. Porok ni bilo! Smrt: Majda Povše, roj. Uranič, nam., Kridričeva 29 — stara 29 let. LITIJA Rojstev ni bilo! Poroka: Alojz Strah, železniški delavec, Kamni potok 13 in Milena Pavlin, gospodinjska pomočnica, Moravska gora 39. Smrti: Ivanka Pirc, gospodinja, Cankarjeva 1 — stara 60 let; Anton Hribar, posestnik. Kresniiki vrh 9 — star 59 let. SPORED RTV četrtek, 11. julija 8.05 Straussove melodije z Dunajskim filharmoničnim orkestrom; 8.35 Od Prage do Moskve; 9.10 Vesele počitnice in pozdravi za mlade risarje; 10.15 četrtkov dopoldanski operni spored; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 V paviljonu zabavne glasbe: 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Sprehod po Havajih; 17.05 Sovjetski violinisti; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 12. julija 8.05 Iz starejše slovenske glasbe; 8.30 Od pianina do big-banda; 9.25 Petk<>v0 koncertno dopoldne z *jj‘ samblom Zagrebških s®1-stov; 10.15 Plošča za P" ščo; 12.05 Zabavna glasb4 12.25 Domači napevi za Vn jetno opoldne; 14.05 V j* viljonu zabavne g\asW 15.20 Harmonika in kita14 15.40 Romantične in derne poje KZRTVL P®; vodstvom M. Škoberne14 17.05 Dragul ji iz oper; 2*"! Stari ruski napevi; ( ‘U’ Oddaja o morju in Pon,or ščakih. Sobota, 13. julija . 8.35 Vedri ritmi; 9.10 D«?? pianistov iz desetih d^e' 12.05 Zabavna glasba; Domači napevi za prijf1'' opoldne; 13.30 V pavjij®*! zabavne glasbe; 14.35 poslušalci čestitajo in P? zdravijajo; 15.15 V stilu 0' xielenda; 17.50 Klavir v mu; 18.10 Skladbice za V’’ tek čas; 20.00 Po doma«" Nedelja. 14. julija ■ 8.00 Mladinska igra — sko tekmovanje zajcev Gol javi; 9.05 in 12.05 ‘N* poslušalci čestitajo in PJ zdravljajo; 10.00 še pP% te, tovariši ...; 10.30 'Pg glasbeni dopoldan; I ' Melodije za dober „ 14.00 Koncert pri vas ma; 15.15 Zabavna ^ . 20.00 številnim zvestim r slušalcem narodnih in ? mačih viž; 21.00 Gale™ opernih likov. Ponedeljek, 15. julija 8.05 Stare pesmi njo* 'sveta; 8.55 Za mlade ra vedneže; 9.25 Ponedeljs®,. dopoldne ob narodni. A bi raznih narodov; Naš podlistek; 12.05 Za'1', bi raznih narodov! Z- na glasba; 1225 Domači pevi; 13.30 Plošča Z3 P ščo; 14.05 Morda ste to poslušati? 15.15 ZabjU glasba;- 17.05 Glasuj uganke; Pisana Obrtno podjetje »METALIJA« Trbovlje razpisuje za šolsko leto 1963/64 8 učnA1 mest in to: • 4 za ključavničarsko stroko O 3 za elektro stroko • 1 za kleparsko stroko Predpogoj dovršena osemletka in veselj® do poklica. - Interesenti naj se priglasijo do 15. 8. 19& 1 na upravi podjetja. Upravni odbor TOVARNE POHIŠTVA TRBOVLJE razpisuje prosto delovno mesto VODJE ŽAGARSKEGA OBRATA Pogoji: .1 1. Dokončana Tehniška srednja šola — lesni delek s 5-letno prakso v lesni industriji. j I 2. Dokončana Delovodska šola — mizarski o“ lek z 10-letno prakso v lesni industriji. . ,0 1 3. Visokokvalificiran delavec z 10-letno Pra* t žagarski industriji. Osebni dohodki po pravilniku o razdelitvi °se j nih dohodkov podjetja. ^ i Pismene ponudbe pošljite do 25. julija 19& Upravni odbor Tovarne pohištva Trbovlje. f Ti veš, kdo Je Rok Geri? Rok Geri!... je vzkliknil Jeff in hitro prebledel. Verjetno mu je kilo to ime dobro znano, ker je v trenutku skopit na noše. V hipu je bil popolnoma trezen. •ft>k Geri!« je še enkrat ponovil in počasi lezel Mttaj na stol. Takrat je prišla Meri s pladnjem, ta katerem se je kadila črna kava. Jeff, ki se |e pred njo vedno delal heroja, se je sramoval, *a bi videla, kako je bil bled. Prav tako mu je bilo nerodno pred njenim bratom, zato je glasba dejal: »Rok Geri — ta svinja, temu bom Jaz baebno nekega dne zavil vrat«. Tudi Meri je že korala slišati za to Ime, ker je hitro obstala, kr toliko da ni od presenečenja spustila na tla fladnja. Namesto da bi se navdušil ali vsaj ohrabril M teh njegovih besedah, ga je Oskar močno zgrabil za roke ter ga potisnil nazaj na prejšnji Deostor, opominjajoč ga, naj nikar ne govori •ako glasno. On ga je sigurno bolj poznal, kot pa njegova ••srečno in romantično zaljubljena sestra. Zakaj je sploh odobraval to zvezo, zakaj se je •ploh obračal na takega človeka, kot je Jeff? Sam se je že prej mnogokrat to spraševal. Morda zaradi njegove preteklosti, ali morda pod •PHvom, odnosno sugestijo svoje sestre. Verjel * Veliko pričakovanje h, da bo Jeffova zvezda spet zasijala, da bo •Pet postal kakšna važna osebnost. V ostalem le bil Jeff v celem Hjustonu prilično dobro znan V« tem podzemeljskem svetu. A ta svet to Je bil l«dl svet Oskarja Karmana. V njem in od njega 1* živel, z njegovo pomočjo je obogatel in upal, •fc bo še bolj. Oskar je bil nekoč pošten človek, ali še bo-'Je posten mladenič. Mislil je, da bo s poštenim Potom postal važna osebnost, da bo na ta način dbaegel zadovoljitev svojih ambicij. Na njc-lovo nesrečo so ambicije rasle v obratni smeri * njegovim poštenim delom. Rasle so vse do-tfcj, dokler se od tiste koristne ambicioznosti niso spremenile v težko, bolno ambicioznost. T«kšua je že marsikaterega človeka zapeljala n« napačno pot, ki se je pogosto končala tudi •• električnem stolu. Gimnazijo je končal kot odličen učenec, na iafest pa ]e bU tudi večkrat lačen kakor sit. Na-'O je prešel na študij ln potem začel s farma-C*S». Mogoče je tudi nesrečni primer vplival na ‘vno, kar policiji ni ušlo. Ko so priče« to ^'skovati, je Oskar ln tudi ostali dejal, da za otroške Igračke, katere pošilja v preko-Jjntske dežele. Pogosto so ga videli na obali, , *» prihajale in odhajale ladje. Videli so gu .mnogimi ljudmi, mornarji, raznimi trgovskimi pomorskimi oficirji ln drugimi. Kljub temu, J« policijski inšpektor iz Hjustonu bil oseb-u Zainteresiran in ga sumil, ni imel pravih ^ov In dokazov, da bi ga preganja« ali celo a trgovine Je bil oskar svečenik nek* »ere. te.a ojornarjl in ljudmi v pristanišču, je tuno-Pričel govoriti, o bogu. veri. In o koncu c®' Amerika Je znuna po raznih verah, zato bteznikom mnogokrat uspe, da pritegnejo za seboj večje število naivnih ljudi, hi od njih izmamijo večje vsote denarja. Oskar se je pred. stavljal za novega verskega misionarja, ki lahko zdravi vse bolezni hi je vab« ljudi, da bi jim pokazal svojo nenavadno sposobnost. Mnogokrat je v svojem govoru vzkliknili »Naj pride nekdo, ki ga kaj boli! ... «Razumljivo, da je bilo takih mnogo. Na poseben način je ueopasno dajal ljudem injekcije ali napitek, pri tem govoreč čudne nerazumljive besede. Ljudje so odhajali zares čisto prerojeni. Preprosti in neizobraženi ljudje, na katere se je on obračal, so ustvarjali iz tega, kakor tudi vsi verski fanatiki, izredno čudodelstvo. Nj-so-vih pristašev je bilo vse ve« in več, tudi glas o njegovem čudodelstvu se je širil vse bolj.. Hromi lekarnar, še bolj znan pod imenom hromi čudodelec Oskar, je postajal važna osebnost. Njegova delavnica je bila. vedno polna raznih pristašev. Ljudje so- prihajali, ne zaradi otroških igrač, ki jih je prodajal, ampak da bi pri njem našli duševno in fizično ozdravitev. Oskar je bil dovolj inteligenten, da ni opustil začete dejavnosti, nasprotno, še bolj je razširjal trgovino z otroškimi igračami. Policija se je zelo zanimala za njegovo delo. Vedno znova je upadala v njegovo delavnico in stanovanje, da hi odkrila, če se za temi igračami morda le ne skriva kaj drugega. Vse je bilo zaman, igračke so bile samo igračke in ljudje so jih kupovali.. pa še tisti, ki s-ploh niso imeli otrok. To je bila za nje sveta stvar, katero so pazili in drago^pia-čali. Tisto, kar so dobili zraven, teh igračk je hit osnovni razlog njihovega prihoda. Dobivali so nekakšno čudodelno božjo vodic«, ki so jo lahko uživali v obliki injekcij, ali pa natrosili v pijačo. Ta vodica je bila — razumljivo — svetega porekla, bila je božanska vodica. Kljub temu, da je policija zasliševala in izpraševala nekatere od teh verskih ranaCkov, niso ti nič izdali, ker so se strogo držali navodil svetega človeka. Trgovina je cvetela in Oskar je postajal iz dneva v dan bogatejši. Mnogim se je zdelo čudno, da noče zapustiti la majhen lokal v pristanišču in vložiti kapital v kakšno večje podjetje, zaiLaj ne razširiti svojo mrežo in podobno^ Sam pa je vedno trdil, da je skromen revež, da tisto malo denarja, kar zasluži, daje revežem in da ni njegov cilj bogatenje, ampak dobrohotnost in sreča njegovih bližnjih. Zanikal je, da sploh razpolaga s kakšnim kapitalom, kljub temu je policija vedela, da ima tajne vsote, katere pa ni mogla odkriti, ker je vlagal denar pod raznimi šiframi in zakon bank je ščitil resničnost tudi pred samo policijo. Kljub svoji izredni sposobnosti in visoki inteligenci jc Oskar napravil nekaj napak. Ena od teh in za katero sc je tudi pokesal in zaradi katere j« tega dne tudi prišel v stanovanje svoje sestre, da bi našel Jeffa, jc bila ta, da mu je dal injekcije, ko je le-ta potožil o bolečinah svoje hčerkice. Tragedija te napake je bila v tem, da mu je v naglici dal cel kartonček, in to Se z etiketo, kakršne nikomur ni dajal. Res, da ni vedel, da bo otrok od tega umrl. To s« bile injekcije, ki so oživljale ljudi in ki so pomirjevale bolečine. On je dobro veder, kakšne so le injekcije, kakšna je ta sveta vodica, samo tega nikomur ni povedal. Težko je bilo priti (to njih, zato ni udarjal na veliko plat zvona in je o tem sploh nerad govoril. Toda nekega dne, misleč, da bi mu la človek nekoč lahko koristil, jo je dal tudi njemu, ne sluteč, kakšne posledice bo imel še zaradi tega. Razlika med njim in drugimi gangsterji je bila v tem, da se on ni hal polici je, poč pa jih je vedno sprejemal učen«, obnašal se je zelo uslužno in jih je sam napotil, da lahko pregledajo delavnico kakor tudi njegovo stanovanje. Samo ena stvar je bila, katere se je Oskar bol. Ni bila to beseda .-policija«-, katero, jc sovražil bolj kakor vse ostale besede angleškega jezika. Obstajalo jc drugo ime, ime človeka, katerega se je nadvse bal. Ta človek je bil Rok Ceri. Oskar ga je dobro poznal. Kok Geri mu je kri kapital in ga zaposlil. Omogočil mu je, da j« obogatel na relativno lahek in enostaven način. Bolna ambicioznost Oskarja pa je bil«, da se ni mogel zadovoljiti s tistim, kar jc dobil od svojega gospodarja kot nagrado za delo. Ta denar je sprejemal kot vbogajine in sodeloval še naprej z njim, po drugi strani pa je hotel postati tudi sam gospodar, ter začet delati na lastno pest. kjer je nekajkrat neomejeno presegal vsote, katere jc prejemal kot nagrado od gospodarja Koka Gerija. • 2 Proti Churchillu Zanimivo je, da sploh niso obstajale tri cone poveljevanja, toda doumel sem, da mu lega zaradi njegove popolne izčrpanosti nikakor ne bom mogel dopovedati. Pustil sem' ga loviti muhe, ker sem uvidel, da ne bi imelo pomena nadaljevati razgovor. Med tem kosilom me je še bolj zaskrbelo njegovo zdravstveno stanje. Prejšnji večer mi j« o tem zaskrbljeno govoril tudi general Smuts. Začel sem se spraševati, kako blizu je njegov zlom in kako sc bo odrazil.« »DOBRA LEKCIJA« Lord Alanbrooke takoit- podaja svoje \tise o neki seji v Londonu: »Ob desetih smo imeli sejo z Winstonom Churchillom. Seja je trajala do dveh. Churchill je bil zelo utrujen, tudi zaradi govora, ki ga je imel v spodnjem domu o nemških raketah. Zaradi tega ga jc najmanjša stvar razdražila. Zlil jc ploho žalitev na Montgomeryja, češ da so njegove vojaške operacije prepočasne. Očitno mu je bil Eisenhovver rekel, da je Montv preveč oprezen. Nisem sc mogel zadržali in sem ga vprašal, ali ne bi mogel svojim generalom v%j pet minut zaupati namesto, da jih stalno napada. Odgovoril1 je, da jih ne napada. Nato sem mu odvrnil, da je na neki ministrski seji osramotil Alt .vandra (komandama osme armade v Italiji!), obtožujoč ga, da nima domišljije in smisla za poveljevanji?, ker ic vztrajal pri napadih na Cassino. Moje besede so ga spravile v bes. Toda upam, da bodo zanj dobra- lekcija.- DILETANT? Lord Alanbrooke v svojih mt ihinrih, priznava, da- je Winston Churchill genialen človek, izredna osebnost in n« zanika, da je bil Churchill med vojno za Veliko Britanijo velika sreča. Alanbrooke tudi- ne napada Churchillovih osnovnih koncepcij o vojni, in pravi, da je Churchill veliko prispeval k ■ zmagi. Toda odločno mu odreka lastnosti genialnega stratega. V strategiji ga ima za diletanta, posebno pa ga ne prenaša v vsakdanja praksi, pri posredovanjih, v konkretnih problemih. NAPAKE ... Po lordu Alanbrooku je biia- glavna Churchillova napaka tale: »V vseh svojih načrtih živi samo od večera do jutra. Nikoli ni bil sposoben narediti širokega vseobsež-nega načrta, ki bi zajel sočasno vse fronte in bil' projiciran v daljše- obdobje. .v Pomanjkanje »širine« in »globine« pri proučevanju in reševanju problemov jc bilo činfe telj, ki ga Churchill ni nikoli uspel obvladati. Bil je videti kot človek, ki se pri križanki pred seboj koncentrira samo na neki detajl, vse drugo pa zanemarja.« Na nekem mestu piše Alanbrooke: »Mnogo bi dal, da ne bi nikoli Teč videl VVinstona Churchilla.« Pa zopet tole: »Churchill jc zopet slabe volje in ni napravil ničesar, temveč se jc samo rogal temu, kar delamo mi vojaki.« Lord imenuje nekatere Churchillove idejo »avanturistične«, na primer idejo o izkrcavanju na Sumatri in Rodos.u. Ko je nekaj pred izkrcanjem v Normandiji Churchill govoril, da je treba Bengalski zaliv izkori-I stili za bazo za britansko) akcijo proti Japonski, se je Alanbrooke tako zgražal nad neresnostjo in diletantizmom Churchilla in je imel to idejo za tako naivno in nevarno hkrati, da je zagrozil z ostavko celotnega generalštaba-. SPORI PRI VELIKIH POTEZAH Očitno je, da se želi Alanbrooke p« .kazati kot pameten strokovnjak, ki ie bil nekaka rešilna zavora nevarno Churchihove impulzivnosti iu popravljavce njegove diletantske zanesenosti in zaletavosti, ki hi utegnili privesti vojsko v nevzdržen položaj. Videli je, da hoče povedati tole: kaj bi se zgodilo, če bi ne bilo mojega vojaškega znanja in mojega upiranja mnogim t.tui-chillovim nameram? •« Zasavski tednik • štev. 29 # 11. VII. 1%3 # zadnja stran »zasavski tednik Na smrt obsojeni pijejo šampanjec Piše: Franc Slapnik-Borlt Vtisi s poti po Afriki] • 17 na smrt obsojenih kaz-0 njencev, ki so zaprti po • raznih ječah v državi Nevv 0 York, predvsem v sloviti • kaznilnici Sing - Sing, je • zaprosilo jetniškc oblasti, • da bi jim dovolili popiti • kozarec šampanjca, da • bi tako proslavili dogo- • dek, ki je odločal o nji- • hovem življenju. Oblasti • države New York so nam- • reč 2. julija 1963 ukinile • smrtno kazen kot »obvez- • no kazen« za tiste, ki za- • grešijo premišljen zločin. • Odslej bo smrtno kazen • nadomestil dosmrtni za- • por. Le v primerih Jzred-0 ne krutosti in kadar bi • tako soglasno zahtevali • porotniki, bodo lahko • zločinca obsodili na smrt- • no kazen. 1 Slednja odločba pa je bolj »strašilnega pomena«; praktično je smrtna kazen v tej ameriški državi ukinjena. Tako se je tudi država New York pridružila drugim ameriškim zveznim državam, ki so odpravile smrtno kazen kot »neizpodbitno« kazen za premišljen umor. Se vedno pa ostane odprto vprašanje 17 kaznjencev, ki so zaprti po svojih celicah smrti; ker jih je sodišče obsodilo pred nasto- humor - humor - humor TO JE NAJSTROŽJI KRITIK, KAR SEM JIH KDAJ SREČAL! pom spremembe kazenskega zakonika, bi pravzaprav v njihovem primeru novi zakon ne smel veljati. Toda zagovorniki in sodniki so prepričani (enako kot tudi vseh 17 obsojencev), da ta zakon preprečuje iz »sklad-nostnih razlogov« izvršitev že izrečenih 'smrtnih kazni. Tako obstaja velika verjetnost, da bodo tudi njim smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo. Prometna zmeda Nenadna stavka osebja pariške podzemeljske železnice Je povzročila najhujšo prometno zmedo v zgodovini francoske prestolnice. Še ob desetih zvečer so se dolge kolone avtomobilov le korakoma premikale po cestah. Velika križišča, kot so Plače de la Concorde, Plače de la Republique in Etoile, so bila brezupno »zamašena«. Policija je brez moči. Motoristi so uporabljali pločnike, da so lahko prišli naprej. Po cenitvah pariške prefekture je bilo tega dne na pariških ulicah več kot pol milijona avtov — 100.000 več kot običajno. Sto mrtvih na dan Cestni promet v ZDA zahteva povprečno po sto smrtnih žrtev dnevno. Med letošnjim januarjem in 31. majem je znašalo skupno število smrtnih žrtev 15.190, kar pomeni dvig za šest odstotkov v primerjavi z lanskim letom. (Nadaljevanje) Odstopil je svoj dvorec prvi etiopski univerzi, ki nosi njegovo ime. V dnevih našega obiska je bila sklenjena pogodba o izgradnji novej največje in moderne bolnišnice v Addis Abebi, ki jo bodo gradili in opremili jugoslovanski strokovnjaki in podjetja. Nepismenost prebivalstva pa je še vedno eden izmed težkih nacionalnih problemov in si vlada zelo prizadeva, kar najhitreje izboljšati stanje na tem področju. Imajo izredno malo strokovnjakov — domačinov, zait o pa toliko več tujih ekspertov, ki jim vlada nudi velike ugodnosti, da bi hitreje gospodarsko napredovali. Od vseh strokovnjakov so Jugoslovani, ki jih je v Etiopiji preko 200, zelo spoštovani in priljubljeni ter zavzemajo ze- lo vidna mesta. Sploh smo. opazili, da izredno cenijo po-j moč, ki jo nudi naša držav*, in da uživamo tukaj velik j ugled in simpatije. Industrije sploh nimajo raf viter pa tudi obrt je na izredno nizki stopnji. Ker pa razpolaga dežela z neizmernim* naravnimi bogastvi, kot npr-, zlato, baker, volfram, mangan in železova rud t, si vlada pri•> zadeva opremiti in urediti proizvodnjo teh surovin. Zaenkrat eksploatirajo samo zlato in to v velikih količinah, pristopili pa so k obsežnim raziskavam na področju rudnega bogastva in želijo čimprej pričeti * eksploatacijo naštetih rud, od katerih je najpomembnejša it' lezova ruda. PARLAMENT V ADIS ABEBI fjiitanhha fi/rVfi CHRISTINE KEELER • Noč je bila soparna, dekle golo. V ba- • zenu sredi grajskega parka pri dvorcu • lorda Astorja v Clivedenu je migljala • mesečina. Ko se je vitko telo potopilo, • je razparalo srebrno vodno gladino. Na- • stali valčki so se pričeli tiho zaletavati • ob rob bazena in se razbijati ob njem • ter ga znova naskakovati. • To je bilo julija 1961. Danes — dve leti • je že od takrat — so se igrivi valčki • nočnega kopanja spremenili v silne va- • love, ki so odplavili angleškega vojnega ministra, 48-Ietnega Johna Dennisa Profumo, uničili njegovo kariero in omajali konservativno vlado predsednika Macmillana in odkrili do sedaj očem javnosti skrito, do skrajnosti nemoralno visoko angleško družbo ter sprožili največjo nravstveno akcijo policije v zgodovini Scotland Yarda. • Dekle, ki je s skokom v bazen povzro- • čilo neurje v Združenem britanskem • kraljestvu, je dolgonoga rdečelaska, • 21-letna Christlne Keeler (ki so jo te • dni že angažirali za sodelovanje v filmu • o njeni pustolovščini, v katerem bo • igrala glavno vlogo. Po poskusnih sne- • manjih so predstavniki filmske družbe • »Topaz-film« izjavili, da ima Christine • »naraven igralski talent«). MINISTER PROFUMO s svojo ženo, filmsko Igralko Valerijo Hobson in malim sinom Njen oče je bil delavec. 14 leii je zapustila dom, P** urejen vagon v Stainesu ** Temzi. Bila je prodajalk*' frizerka, natakarica, ples*^ v nočnem klubu, dokler til Londonu srečala moža, ki ** je -posredoval« dalje kot tomodei in s katerim se r udeležila nočnega kopanja parku gradu Cliveden: Stephena Warda, 50-letoeP zdravnika za kostne bol**®" sina umrlega amglikansk«^ kanonika v Rochesleru. Spoznajmo jo nalančn«£ V dosjeju afere, zaradi re se škandalizira Anglija£ dokument, pravzaiprav ved Johna Edgecomba Jamajke. Nesrečnik jf ^ poskušal ubiti in obsodil* ga na sedem let zapora. ‘N^ govo izpoved o ChrisUni , zdaj razgrabili vsi svet®^ časopisi. Takole pripoved o njej mož, ki jo je ljubi*-CHRLSTINE KEELER, MOJA LJUBICA -Ostal bom sedem let v poru. Sedem let zato, ker S\T ljubil Christino Keeler, » škandaloznejše dekle v ** dovinl Anglije. (Se nadalje’