I N F O R M A TOR
GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE SERVIS, RAZISKAVE \ QOf ©llj^ IN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DSSS SOZD
V petek ustanovna skupščina koncerna Gorenja
V petek, 15. decembra 1989, ?° v Gorenju v Titovem Velen-ustanovna skupščina koncerna Gorenje.
To pomeni, da bomo tudi formal-no ustanovili koncern Gorenje in "fienovali njegovo skupščino °ziroma organ upravljanja. V 0jem so predstavniki tistih družb, 'i so vložile kapital v koncern.
^ato lahko člani skupščine vpli-vajo na sprejem odločitev, povednih s strateškim planom raz-v°ja, naložbami in kriteriji zanje 'n z letnimi plani. V skupščini pa Sodeluje tudi predstavnik sindi-dta, ki se vključuje v razpravo Predvsem ob vprašanjih ekonomske in socialne varnosti zaposlenih.
Ob ustanovitvi skupščine koncerna bodo seveda, poleg verifikacije sprejema pogodbe o ustanovitvi koncerna Gorenja, sprejeli tudi njegova Pravila ter imenovali predstavnike koncerna Gorenje v skupščinah družb, kjer bo koncern družbenik. Imenovali bodo tudi člane nadzornega in upravnega odbora koncema Gorenje ter vršilca dolžnosti predsednika in podpredsednikov koncerna Gorenja za čas, dokler upravni odbor ne izvede razpisa. Na ustanovni skupščini koncerna bodo sprejeli še sklep o ustanovitvi finančnega podjetja Gorenje Finance, ki bo delovalo kot družba z omejeno odgovornostjo in imenovali predstavnike koncerna v njegovi skupščini.
tskanja niso bila zaman
prejšnji petek, 8. decembra, Via v razstavnem prosto Gorenja Servis odprta zadr 'etošnja razstava priznan slovenskih in jugoslovansk ''kovnih umetnikov. Tokrat j 2® ogled dela 92-letnega ak vernika, slikarja Milana Konj v'ča. Nastala je v sodelovan * galerijo Fantastika iz B 'jgrada in mariborsko galeri
^ prijetnem vzdušju po odprti razstavi pa je bila nato pred-s,avljena še prva literarna revija
Gorenja Iskanja, v kateri so se s pesmimi predstavili delavci Gorenja Ivan Jakopanec, Majda Pungartnik, Peter Petrovič, Hinko Jerčič, Nada Golob, Betka Cimperc, Roman Kralj in Tina Steblovnik. Drobna knjižica z izpovedmi "ljudi dobre volje, neobremenjenimi in svobodnimi v svojih iskanjih”, kot je bilo rečeno na predstavitvi.
Bila pa naj bi spodbuda še drugim, da bi se jim pridružili.
D.R.
otvoritvi razstave je o pomenu podjetniške kulture spregovo-Ila podpredsednica poslovodnega odbora Gorenje Antonija Zat-®r- Med gosti je bil tudi slovenski pesnik Ervin Fritz, ki so ga Poslušalci toplo pozdravili.
V obratu za proizvodnjo programskih stikal tozda Pralno-pomivalna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati v Slovenski Bistrici so v prvem polletju letos imeli težave zaradi zmanjšane proizvodnje programskih stikal. Vendar so pripravili vse potrebno za dodatni program proizvodnje in tako sedaj dnevno izdelujejo po 1500 programatorjev in 150 kabelskih setov.
Pridobili več znanja o izdelkih
Po novembrskem seminarju o psiholoških vidikih prodaje so se prodajni delavci Gorenjeve Maloprodaje 6. in 7. decembra 1989 udeležili še dvodnevnega seminarja, na katerem so se seznanili s tehničnimi in funkcionalnimi značilnostmi izboljšav na izdelkih in s proizvodnimi novostmi Gorenjevih tovarn.
V sredo, 6. decembra 1989, so delavci maloprodaje iz vse Jugoslavije zadolženi za posamezne programe in vodje razstavno-prodajnih centrov, obiskali Gorenjevi tovarni v Lendavi, Gorenje Imo in Gorenje Varstroj, kjer so si ogledali proizvodnjo in se podrobno seznanili z novimi izdelki, ki bodo v prodaji naslednje leto ter s tehničnimi izboljšavami v obstoječih proizvodnih programih. Seznanili so se tudi z vsemi prednostmi Metalpla-stovega splakovalnika Futura, ki mu prerokujejo evropski image.
Drugega dne seminarja, v četrtek 7. decembra, so si po filmu o Gorenju Glin ogledali še proizvodnjo fasadnega pohištva po novi tehnologiji, s ka-
Srečanje
upokojencev * v
V delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja so tudi letos, kot je to že dolgoletni običaj ob novem letu, na srečanje povabili svoje nekdanje sodelavce.
Srečanje upokojencev Gorenja bo v torek, 19. decembra 1989, ob 12. uri
v jedilnici tozda Gostinska enota Gorenja Gospodinjski aparati.
Po dobri stari navadi bodo upokojence povabili tudi na ogled njihovih nekdanjih delovnih mesti in med bivše sodelavce. Ker pa je za veselo popoldne že tudi vse poskrbljeno, v sindikatu Gorenja pričakujejo, da bodo upokojenci prišli z zvrhano mero dobre volje.
H. J.
tero so v Gorenju Glin bistveno izboljšali površinsko obdelavo, tesnenje in celoten design oken in balkonskih vrat. Glinovi strokovnjaki so jim predstavili tudi izpopolnjeno izvedbo strešnih oken ter jih seznanili z načrtovanimi spremembami barv za program Vario.
Ob tej priložnosti so odgovorni delavci Maloprodaje obravnavali izboljšave in novosti v proizvodnji Kiv Vransko, katerega izdelki so v dopolnilnem prodajnem programu Maloprodaje.
Na dvodnevnem seminarju so obravnavali tudi povsem praktična komercialna vprašanja kot so reševanje reklamacij, roki dobav in zagotavljanje rezervnih delov tako za dosedanje kot tudi za nove proizvodne omenjenih tovarn.
Dušanka Založnik
Za podobo koncema__________________
Delavci Maloprodaje Gorenja Commerce bodo v petek, 22. decembra 1989, odprli prenovljen razstavno-prodajni center v Slavonskem Brodu.
Obstoječe prostore so opremili s sodobno opremo, ki bo ustrezneje odsevala podobo Gorenja, njihova preureditev pa bo omogočila učinkovitejšo predstavitev Gorenjevih izdelkov.
vala njegova dosedanja veljava med kupci v tem delu Slavonije in učinkovito uresničevanje dosedanjih prodajnih načrtov.
Ob tej priložnosti se bodo najodgovornejši delavci Maloprodaje po Jugoslaviji dogovorili o uresničevanju prodajnih nalog v letu 1990 in analizirali prodajo v letošnjem letu.
D. Založnik
Jubilanti dela
Jubileji so priložnost za slovesnost, ob njih govorimo velike besede. Toda, ob jubileju kot je 30 let dela v istem podjetju, ni treba velikih besed, kajti tudi velike besede so še vedno le besede. Dovolj je topel, prisrčen stisk rok. Vse ostalo je zavest, da si delal, kolikor in kakor si mogel in bil ob tem pošten do sebe in drugih. Zato so takšni delovni jubileji že sami po sebi, brez velikih besed in koračnic, nekaj posebnega-
Amalija Mastnak
"Nič posebnega nisem. Samo delala sem, teh 30 let sem zares in z veseljem delala."
Ni bila kakšen zaletav deklič, ko je prišla v Gorenje. Ne, Amalija Mastnak je tako kot mnogi drugi njeni vrstniki morala odrasti prezgodaj, s prvo bombo, ki je padla na njeno vas, na Bloško planoto. Dva brata in očeta ji je vzela vojna, mamo so jim zaprli, da so ostali bosi in trepetajoči na izropanem pogorišču. Potem pa svoboda, tega se ne da opisati, to moraš doživeti. "Žal mi je teh mladih ljudi, moji dve vnukinji bosta kmalu med njimi, ki imajo vse in nič. Res, včasih nam je bilo hudo, a imeli smo neke cilje, ideale,” pravi Amalija in se spominja tiste mladosti, ko so kot udarniki gradili misleč, da je za večno.
Takšna, polna delovne vneme, je Amalija Mastnak prišla pred 30 leti v Gorenje. Prej je 5 let delala v Tekstilni tovarni Šempeter. Zaposlila se je kot materialni knjigovodja v tedanji Lesni, skupaj s kolegico pa sta bili kar delovna skupnost v malem, saj je bilo treba poprijeti za vsako delo, "od personale do knjigovodstva”. Vse so računali peš, ob inventurah prezebajoč pod na-pušči šteli, kubicirali in potem seštevali neskončne kolone in prvi mlinčki, kot so rekli takratnim računskim strojem, so bili že precejšen napredek.
Lesna je v okviru Gorenja zrasla v pravo tovarno pohištva, Amaliji Mastnak pa so naložili skrb za knjigovodstvo Gostinske enote, kar je delala vse do 1977. leta, ko so ustanovili delovno skupnost in je prav Amalija Mastnak opravila prvo knjižbo zanjo. "Prvo in videti je, da bo tudi zadnjo," pravi, saj bo za to delovno skupnost, ki z novim letom spreminja svojo organiziranost, opravila še zaključni račun.
Potem se bo upokojila, zasluženo. Kajti kdor predano in odgovorno opravlja svoje delo toliko let in pri tem deli s svojo firmo vse dobro in slabo, si lahko z zadovoljstvom privošči počitek. "Čudno je to,” pravi Amalija Mastnak, "doma marsikaj pozabim, tu pri delu pa ne pozabljam. Toliko številk, le kateri računalnik bi v 36 letih prebavil toliko številk, si včasih mislim. Meni pa so prav te številke v veselje. Zdi se mi kot bi reševala križanko, kjer mora biti vse na svojem mestu, da se račun izide. Res, imela sem v življenju to srečo, da sem opravljala delo, ki me veseli, zato mi ni bilo nikoli težko.” Božena Gorjan
Franc Škruba
Pred tremi desetletji se je delovna pot Franca Škrube začela podobno kot za' mnoge lesarje v Šaleški dolini, ki so kasneje postali in ostali Go-renjčani. Po odsluženi vojski je takrat še mizarski pomočnik našel zaposlitev v Stixu. Še kako prav mu je prišlo znanje, pridobljeno med vajeništvom v obrtni delavnici, kjer so po celodnevnem obveznem delu in učenju pod njegovimi rokami že nastajali tudi prvi drobni leseni izdelki za znance.
Ob njegovem prihodu v Stlx je bil njihov glavni izdelek stavbno pohištvo, ki pa Francu Škrubi ni delalo preglavic, saj je poleg izpita za pohištvenega pomočnika opravil še izpit za pomočnika stavbnega pohištva. Če pa je želel napredovati, to pa ni bilo dovolj. Zato je kmalu po dodatnem šolanju opravil še mojstrski izpit.
Ko se v spominu vrača nazaj vidi, da je v Velenju kar precej zgradb, v katerih ga vgrajena okna in vrata, kasneje že tudi kuhinje, spominjajo na začetek njegovega Gorenja. Na začetek poti, prehojene od pomočnika, mojstra, kasneje nekaj let planerja, zdaj pa v tozdu Pohištvo že nekaj časa mojstra planerja. Do njega in njegove skupine zdaj prihajajo posebna, izvenserijska naročila, prav tako pa tudi izdelujejo in nato postavljajo sejemske eksponate. Čisto po naključju je med pogovorom mimogrede omenil, da je tudi prva kuhinja, izdelana za Zagrebški velesejem, s katero si je Gorenje začelo tudi med kuhinjskim pohištvom utirati pot v svet, njegovo in sodelavčevo delo. Takrat je bila prelomnica, saj so se od prej pretežno izdelave stavbnega pohištva preusmerili na izdelavo pohištva za kuhinje. To je bilo za serijsko proizvodnjo in za zaposlitev več delavk v proizvodni proces veliko primernejše.
Veliko časa pa je pred leti namenil tudi delu v sindikatu in zaradi tega je še bolj občutil vse, kar se je lepega, prijetnega, pa tudi neprijetnega dogajalo okrog njega. Občutil je rast in razvoj Gorenja, pretresala ga je negotovost, ko ni bilo dela in se je v ljudeh naselil strah za prihodnost. Iz vsake krize doslej pa je skupaj z Gorenjem vedno našel izhod, dostikrat prav zaradi vztrajnosti iz želje vseh, da nadaljujejo začrtano pot.
čeprav se ni uresničila prva njegova mladostna želja, delo v elektroniki, je vseeno zadovoljen z delom in znanjem, ki ga ima kot mizarski mojster. To, kar je želel sam, pa je zdaj uresničil mlajši sin, saj ga je v očetovo Gorenje pripeljala prav želja po elektroniki. Čez kakšno leto, ko bo Franc Čkruba končal svojo pot v Gorenju, pa bo njegovo mizarsko delo nadaljeval starejši sin.
Tudi takrat pa mu bo ostala mala delavnica doma v Letušu, kjer so izdelki iz lesa nastajali že za hišo, dom, zgrajen pred leti. Saj, kot pravi, brez dela ne more, prav tako pa tudi brez dela ne moreš ničesar doseči.
Darinka Razdevšek
Anton Rez man
Ob koncu maja letos šestdesetletnica, ob koncu junija 30 let zvestobe Gorenju in oktobra upokojitev po 40 letih dela. To so jubileji Antona Rozmana, vredni vseh čestitk. Sicer pa je Anton Rezman priznal, da še ni resno mislil na upokojitev in bi raje videl, da bi delo sklenil ob koncu koledarskega leta. Pa je tako, kot je bilo, tudi prav in dobro.
"Hitro je minilo," je dejal in imel v mislih predvsem delo v Gorenju. Začel je pred tremi desetletji v Chrommetalu in tedaj kot čevljarski pomočnik sprejel delo skladiščnika. Da nikoli ne bo pozabil težkih delovnih pogojev, mu lahko verjamemo. Z zgraditvijo novega Chrommetala in z združitvijo z Gorenjem se ie marsikaj izboljšalo. "Ne, vsega tega napredka ne moreš na hitro opisati,” je nadaljeval.
Delo skladiščnika je opravljal celih 30 let in mu je bilo tudi prav všeč. Zanimivo je, da je vsa le>a delal v skladišču režijskega materiala in nazadnje, ko je bil vodja materialne oskrbe v tozdu Pralno-pomivalna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati, j® skozi njegove roke šlo ogromno različnega materiala. Kot v kakšni veliki trgovini. Pet tisoč kartic so imeli nazadnje, no, sedaj pa je tudi to poslovanje vodeno z računalnikom.
"Lepo je bilo delati z vsemi sodelavci in všeč mi je, da je Gorenje postalo tako ugledna firm^ In pomembno je, da se prebija v Evropo.”
O tem, kako se je izučil za čevljarskega pomočnika, kako je sezidal hišo v rojstnih Gaberkah pa o treh sinovih in čevljarski delavnici, v kateri ima sedaj vse več dela, ni veliko govoril. °a vendar so takšni jubileji priložnost, da se človek povrne v mislih na leta, ki so bila nekako odločilna. Anton Rezman bi rad se v meščansko šolo, pa so jo za' sedli okupatorjevi vojaki in pt®: ostala mu je obrtna šola. Pet du v tednu delo v delavnici, šest dan šola. "Ta dan je bil četrtek h v šoli smo bili od jutra do večera," je povedal in ob koncu pogovora sva se še enkrat povrnil3 k delu v Gorenju.
"Najboljši zdravnik si sam sebi-če sebe dobro poznaš," je modroval Anton Rezman, ki je v vseh svojih štiridesetih letih dela spoznal kaj malo zdravnikoV' Kakšen dan ali dva dneva prehlada in pa enkrat zlom noge. Sicer pa nikoli ne vemo, kaj nas se
Hinko Jerčič
čaka!".
Začeli obnovo programatorjev
Srečanje na delovnem mestu
Pred leti je Gorenje v svoje pralne stroje vgrajevalo prog-ramatorje, ki jih je Rudi Čajevec izdeloval po licenci italijanske firme Eaton.
Ker se na tržišču večajo potrebe po vgraditvi novih programator-jev, so se v Gorenju Servis odločili razviti lastno tehnologijo industrijske obnove teh programatorjev. K sodelovanju so pritegnili diplomiranega inženirja elektrotehnike iz Kranja Jožeta Pe-klenika in mu zaupali razvijanje tehnologije in nato obnovo programatorjev. Po nekajmesečnem trdnem strokovnem delu in uspešno prestanem preizkusu obnovljenih programatorjev v
matični italijanski tovarni, so nedavno začeli obnovo programatorjev v Kranju in hkrati z Jožetom Peklenikom sklenili pogodbo, po kateri naj bi v naslednjem letu za Gorenje Servis obnovil 2.000 programatorjev.
V Gorenju Servis so s to pridobitvijo zadovoljni zaradi več razlogov. V program industrijske obnove vitalnih komponent pralnih strojev so vključili obnovo programatorjev, uporabnikom Gorenjevih pralnih strojev pa bodo omogočili cenejšo, a kakovostno servisno storitev, saj so obnovljeni programatorji zanesljivejši kot nekdanji novi.
D. Založnik
Jubilej delavcev Gorenja
V petek, 15. decembra 1989, bodo na slovesnosti v jedilnici delavcem Gorenja podeljene jubilejne nagrade, priznanja in plakete. Jubilanti so vabila že prejeli.
Tokrat ob jubileju nagrada ne bo izplačana v gotovini, ampak bodo jubilanti dobili obvestilo o nakazilu na tekoči račun oziroma nalog za vpis v hranilno knjižico, medtem ko bodo priznanja in Plakete prejeli na določenih delilnih mestih.
Vsakokrat pa pri pisanju vabil in
V	prodajalnah
V	Gorenjevih maloprodajnih trgovinah lahko kupci v mesecu decembru kupujejo izdelke Gorenja na 6-mesečni in 4-mesečni kredit z 9otovinskim plačilom prvega obroka ob 172 % in 103 % obrestih.
Za gotovinsko plačilo vrednosti naku-Pa imajo kupci kuhinj in kopalnic Gorenja Notranja oprema, izdelkov Elektronike široke potrošnje in Gorenja Varstroj 40 % popust. Kupci vgradnih aparatov Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Bira, izdelkov Gorenja Metalplast, fritez, avtomatov Za kavo in čaj, za proizvodnjo slado-leda, rezalnih strojčkov "metalik" in sesekljalnikov Gorenja Mali gospodinjski aparati imajo ob gotovinskem Plačilu 30 % popust.
Za gotovinsko plačilo pohištva Vario Gorenja Glin kupci imajo 20 odstotkov popusta, za gotovinsko plačilo
kadrovskim službam ne sporočajo sprememb naslovov zaradi preselitev, dopolnjevanja naslovov ali preimenovanja ulic.
Zato tokrat še enkrat pozivamo vse, ne le jubilante, da v kadrovskih službah delovnih organizacij, kjer so zaposleni, preverijo točnost naslovov. Omenimo naj še, da je nesporočanje podatkov o spremembi naslovov bivanja tudi kršitev delovnih obveznosti, za kar se tudi disciplinsko odgovarja.
keramike in nekaterih izdelkov iz dopolnilnega prodajnega programa maloprodajnih trgovin Gorenja pa 10 % popusta.
Nov delovni čas
Gorenjev razstavno prodajni center na Partizanski cesti, ob Gorenju Servis, je v ponedeljek, 11. decembra 1989, uvedel nov delovni čas. Prodajalna bo odprta od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. Gorenjeva Maloprodaja je s pomočjo Vegrada odprla začasno prodajalno manjvrednega blaga. Prodajalna je nasproti poslovalnice Kompas v Starem Velenju.
Odprta je od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure.
Roža Česnik
Sredi leta 1970 se je v Gorenjevi kuhinji, danes tozdu Gostinska enota, zaposlila prva diplomirana inženirka živilske tehnologije z ljubljanske Biotehniške fakultete in prva v Gorenju Roža Česnik. Torej strokovnjak, ki naj bi snoval in skupaj z drugimi uresničeval strategijo organizirane, zdrave prehrane delavcev Gorenja med delom.
Pripoved o dologoletnih delovnih izkušnjah Rože Cesnik osvetljuje številne bitke tako pri izgradnji sedanjega obrata kot tudi pri zavzemanju za kakovostno in pestro prehrano. Kljub prizadevanjem delavcev kuhinje je preteklo več kot 10 let, da so začeli odpravljati posledice pomanklji-ve gradnje obrata, na katere so sami opozarjali že ob načrtu. Zaradi tega so delavci v vseh teh letih delali v težkih delovnih razmerah, izpostavljeni vlagi in tudi strahu pred morebitnim vdorom podtalnice. Tehnologija priprave in obdelave živil je bila primerna le takratnemu številu zaposlenih in ukoreninjenim prehrambenim navadam. S temi problemi si odgovorni niso posebej belili glave.
Roža se spominja številnih prepričevanj in utemeljevanja predlogov za razne izboljšave v prehrani celo na zborih delavcev. Očitno je šlo za razhajanje med pojmovanjem zdrave in kakovostne prehrane delavcev in nenehnim povečanjem delovnih obveznosti. Kljub temu so kot je dejala Roža, z visoko zavestjo zaposlenih pri delu dosegli za-vidno higieno, pestrost in zanesljivo neoporočenost hrane. Vzroki nekaterih zapetljajev so bili, kot je dokazano, drugje.
Hitrejše spremembe na bolje so se začele pred nekaj leti ob celovitih spremembah v Gorenju in po prihodu sedanjega vodje, ko se je bistveno preobrazila gospodarska miselnost in politika, v kateri je v središču človek de-
lavec. Pridobili so sodobnejšo tehnologijo za pripravo več vrst kakovostnih za zdravo prehrano biološko vrednih jedi. Roža Česnik meni, da je treba še veliko postoriti. Na primer, čimhitreje, odpraviti iztekanje vode po tleh v kuhinji, saj nenehna vlaga že ogroža zdravje delavk. Tehnično je treba posodobiti linijo toplotne obdelave živil za nemoteno delo po evropskem delovnem času. Že nekaj časa se zavzema, da bi odpravili nesmisel kot je nižje vrednotenje ustrezne kvalifikacije delavcev v kuhinji od vrednotenja drugod v Gorenju. Želi si še, skoraj najbolj, da bi še hitreje uveljavila nove in za zdravo prehrano nepogrešljive jedi, da bi skupaj z vsemi presegli nezdrave navade v prehrani, v katerih je pomembna količina ne pa biološka vrednost malice, da bi si vsi delavci prizadevali za red in disciplino v času malice in da bi se nekateri končno zavedli, da je vhod v obrat zadaj namenjen dostavi živil ne pa prihodu na malico.
Pomagajmo, torej, Roži in njenim sodelavcem uresničiti želje, saj bo vsem nam bolje.
Dušanka Založnik
Malica
Prodaja
smučarskih kart
V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost lahko kupite dnevne smučarske vozovnice zg smučanje na Kopah.
Kupljene vozovnice bodo veljavne samo do 15. januarja 1990. po tem datumu boste morali vozovnice zamenjati v blagajni žičnice. Za tri vozovnice boste dobili eno novo.
Gena dnevnih vozovnic za odrasle je '20.000 din, za otroke pa 90.000 din. Gene vozovnic bodo po 15. januarju: dnevne za odrasle 12 DEM, za otro-ke 8 DEM, plačano v dinarski protiv-rednosti.
Smučarski tečaji
Še je nekaj mest za vpis v smučarske tečaje. Naj vas spomnimo, da bodo tečaji: celodnevni od 22. 1. do 26. 1. in od 29.1. do 2. 2. 1990. Nočni od 20. 2. do 24. 2. na Kopah. Cena tečaja je 92,5 DEM (prevoz, vozovnica, enolončnica) ali 77,5 DEM (prevoz, vozovnica); za otroke 82,5 DEM (prevoz, vozovnica, enolončnica) ali 57,5 DEM (prevoz, vozovnica). Nočni tečaji 55 DEM.
Stroške poravnate v dinarski protivrednosti po srednjem tečaju marke na dan plačila.
Tečaj je namenjen delavcem Gorenja in njihovim družinskim članom. Ekonomska cena je 30 DEM višja. Prijave bomo sprejemali do zasedbe prostih mest.
Četrtek
Petek
Sobota
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Redna	Dietna
Kareji po vrtnarsko, pire krompir Goveji zrezki po vrtnarsko, krompir v kosih
Testenine z mesom, radič Pečen puran, mlinci Pasulj, rebrca, jogurt Pečenice s kislim zeljem
Postrvi po tržaško, krompir v kosih
Piščančji paprikaš, testenine, jabolko
Kisla juha, rolada Kranjske klobase, fižolova solata
Testenine z mesom, radič Pečen puran, mlinci Ričet, govedina, jogurt Pečene hrenovke, krompirjeva solata
Postrvi po tržaško, krompir v kosih Dušen piščanec, testenine, jabolko
Goveja juha z mesom, rolada Goveji jezik, francoska solata
INFORMATOR, lisi za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju, Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 9650 izvodov. Grafična pnprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1. 1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje.
Bolniški izostanki v novembru 1989
% skupnega časovnega fonda
11,9
3,5 «
ni podatka
Bolniški izostanki v novembru 1989 v primerjavi z oktobrom
- %	% +
Gorenje Gospodinjski aparati	- 1,1 [	v	
Pralno-pomivalna tehnika	- 0,9 l::::;; ::: : : : :	
Zamrzovalna in hladilna tehnika	- 0,2 |	
Galvana	- 1.4 |	
Kondenzatorji	- 0,2 |:	
Kompresorji	0,9 f :	>	
Vzdrževanje	- 1,3 |	
Gostinska enota	0	0
dsss	°,3
Gorenje Notranja oprema	- 0,4 |	
Pohištvo	- 1,7 j	
Gradbeni elementi	
dsss	:l 0.1
Gorenje Procesna oprema	- 0,9 |: .:	
Gorenje Eko	0	0
Gorenje Elektronika Široka potrošnja |: S 1^7 :: :v ::	
Gorenje Mali gospodinjski aparati	hvl 0,5
Gorenje Commerce	0,9 | :	x	
Gorenje Servis •	
Gorenje Raziskave in razvoj	
Gorenje Interna banka	| — 3,3	
Gorenje Naravno zdravilišče	2 |	
	
	
- zmanjšanje % bolniških izostankov	+ povečanje % bolniških izostankov
■ ni podatka
Krsto Šupič - Mišo	_
Gorenjeve korenine so se vse bolj razraščale po drugih krajih Jugoslavije. Njegova Maloprodaja je odpirala prodajalne in z zaposlovanjem izbranih sodelavcev krepila vezi s tržiščem.
Med izbranimi delavci v Gorenjevi prodajalni v Sarajevu je bm leta 1974 tudi Krsto Šupič -Mišo, naš večni potnik, povezovalec in podaljšana roka med Gorenjem in kupci, voznik tovornega vozila. Do letošnjih novembrskih predprazničnih
dni je Mišo preživel za krmiloa1 Gorenjevega in svojega to-vornjaka, na poti med Titovim Velenjem in Sarajevom, na cestah Bosne in Hercegovine ih Jugoslavije. Bil je zanesljiv8 vez tisočerih ljudi z Gorenjem in Gorenja z njimi. Svoji pd' padnosti poklicu in Gorenju j® podredil tudi vsebino osebnega življenja. Najtoplejše zavetišče sta mu bila kabina tovornjaka in skupen dom starih staršev in matere. Ko je topi' na tega doma začela ugašati, si je zaželel imeti lasten dom m družino.
Na pol poti do uresničitve teh sanj, med vožnjo proti Tuzli, mu je srce namenilo zadnje ure. Kljub pomoči zdravnikov v Kladnju in Tuzli je naslednji dan prenehalo biti.
Prvič v 15. letih Mišo ni prič?1 do načrtovanega cilja. Prvič je naše čakanje bilo zaman. Zaman ga je čakala žena in sodelavci iz Sarajeva in Tuzle. Oživel je le spomin na njegovo človeško, pokončno podobo.
Delavci Maloprodaje
Gorenje Commerce
Rezultati razpisa za zimski oddih pri Treh kraljih
V	času razpisa se je za zimski od dih prijavilo 32 delavcev Goren/^
V	skladu z Osnovami in mer/« pridobitev pravice do koriste i počitniških kapacitet, je prioritet lista takšna:
30. 12. 1989 - 6. 1. 1990 Pajek Marija 52, Juršič Emil
Dumančič Dragica 36, Tumpaj J®
30, Cestnik Tina 29, Škrlin Tat|arl 25, Friškovec Branka 23.
20. 1. - 27. 1. 1990	59,
Zager Karel 64, Kapfer Janko
Kočevar Leopold 58, Kortnik An 57, Gutman Zorica 55, Ribizel Ami 48.
27. 1. - 3. 2. 1990	,g
Drev Silva 64, Pogorelc Peter ’
Tovornik Ivanka 58, Tešanovic mon 58, Pocajt Jože 53, Kožel| A' drej 39, Slemenik Jure nepopon prijavnica, Zobec Jožica nepop011 prijavnica.
Delavci, ki so napisani s polkrepk® pisavo, so pridobili pravico do kori čenja zimskega oddiha.	d.
Vsi ostali termini so še prosti, Pr® . nost pri prijavi zanje pa imajo delav ■ ki so v tem razpisnem roku zbrali P , malo točk. V kolikor so zainteresira za druge termine, naj se v treh dn ^ po izidu prednostne liste z$af'i0rn0 Oddelku za rekreativno in kultu ^ dejavnost (tudi po telefonu 452. A , II), po tem roku pa bodo preostale pacitete v prosti turistični prodaji-