r> -p a w \J "_2 Patrona ljubljanske škofije sta ta dva mučenca; sato je prav, da se ju spomnimo. Staro sporočilo - v koliko je zgodovinsko, ne vemo - pripoveduje, da je bil sv. Mohor še učenec -evangelista svt Marka in posvečen v škofa v Rimu od sv, Petra, Neutrudno je oznanjal vero po svoji Škofiji. Zato so ga zatožili pri oblastniku Sebastu,da spodkopuje pogansko vero in vpliv poganskih bogov. Zaprli so ga in v ječi mučili. Vendar je s svojim junaštvom in zgledom še v ječi spre= obračal pogane. Zaprli so tudi Fortunata, katerega pe nasvetoval za. svojega naslednika. Končno ju je dal oblastnik iz strahu pred ljudmi v ječi na skrivaj obglaviti. V težkih časih sta živela ta dva mučenca. Satan je divjal ' z vso silo. da bi zavrl zmago božje nad Človeškimi srci. Divjal ' je po ljudeh, ki so mu služili z vso okrutnostjo, la dva mučenca v tem boju nista klonila. Zavedala sta se, da je za zmago božjega kralje¬ stva potrebno trpljenje, potrebno tudi mučeništvo. Naj je poganstvo se tako divjalo, naj je preteklo še toliko krščanske krvi, nič. nista dvomila v zmago Kristusovega nauka. "Zaupajte, jaz som svet proma-a: te besede so ju spremljale. Gledala sta pred seboj Kristusa in'ga slišala govoriti: "Ne bojte se tistih, ki umore telo, duše : pa a. n mo¬ rejo umoriti." Tako sta junaško šla skozi življenje in smrt -Kbiotut. v naročje po plačilo. Danes se Kristusova vera bori z. dsto satanovo divjostjo. Potoki krvi so že pretekli, nešteto jih je že trpelo in jih še trpi po ječah in izgnanstvu. Tudi mi smo v neki meri deležni tega trpljenja« Bog je dopustil, da trpimo zanj in za ponovno zmago krščanstva nad satanom: bodimo zato ponosni in veseli, da smo delež^ ni te pozornosti božje. Vendar še ni to zadosti. Glejmo, da bomo tudi v trpljenju s svojim junaštvom in svojim zgledom in besedo spreobračali. Mnogo jih je, ki jih trpljenje upogne, da pozabijo na Boga, da postanejo malodugni, mlačni in popuste. Satan je pri teh dosegel svoj namen, svojo zmago. Mi pa hočemo biti orodje, po katerem bo zmagoval Kristus in Njegov nauk, ne pa satan in njegovo novodobno poganstvo, Zato se poglabljajmo, utrjujmo vero, utrjujmo zaupanje, Isti Kristus, ki je strl satanovo moč v starem poganstvu in to na hitro, nepričakovano, ■-rodi na j hujšega divjanja pod Dioklecijanom, isti Kristus bo strl tudi moč satanovo v novodobnem poganstvu. Orodje pa, po katerem jo reto streti; moramo biti mi. Bodimo voljno orodje božje, ponosni na ta svoj poklic. Zavetnika naše škofije sta. Koliko jih stoji danc-s gori v nebesih ob njiju strani s krono mučeništva tudi iz naše škofije, Ko= liko jih še trpi trpljenje, podobno kot sta ga trpela ona dva, Pro= simo, da. bosta tem zavetnika in priprošnjika, da bodo ostali trdni in zvesti, da bodo nalogo od Boga. določeno za premago nevere dobro dovršili. Prosimo ju, naj škofijo, katere zavetnika sta, vare j o ta, vodita, branita, naj ljudem izprosita neomajne vere, upanja in pogu- ki bo premagal vse nevarnosti in preizkušnje, pa še zase ju pro- .. itev. 28.,Lato III. 2 - 11. julija 1948 simo, naj tudi nam izprosita pri Bogu vztrajnosti in zvestobo Bogu ; nas preizkuša in porablja kot orožje proti moči teipe. Sv. Mohor in Portunat, prosita za našo škofijo in za nas, ki moramo trpeti izven njej Ohranita in okrepita nam vero, katero sta oznanjala, za katero sta tudi dala življenje! A I N E Kaj pa Kristusovo naročilo: "Pojdite in učite" vse "nar te jih v imenu Očeta in Sina in sve= tega Dtiha", ki jih navadno navajamo kot ustanovno listino misijonskega dela? Gotovo je izragena v teh besedah Kristusova volja, naj tudi misijonsko delamo. A iz besed samih še ne sledi, da bi to veljalo samo za misijonsko delo, saj se mora e = vangclij oznanjati in ljudi krščova= ti prav tako pri nas kakor v miši = jonskih deželah. Potemtakem to no moro biti svojski razlog za misijon= sko delo. pa četudi bi veljale te Kristusove besede samo za misijonsko delo, bi ne bile zadnji razlog-.Kajti Kristus ni tega dejal, ker bi hotel s tem selu- povedati, kakšne naloge ima sveta Cerkev. Četudi bi ne dal izrecno tega naročila, bi morala nje= gova Cerkev vršiti misijonsko poslan= stvo, kajti Kristus jo je ustanovil takšno, da mora nujno težiti za tem, da j l resnično katoliška, to je raz= širjena po vsem svetu, med vsemi na= r odi. Zato je Kristus s temi besedami dal le še poseben povdarek temu poslanstvu Cerkve in ob koncu apostole še posebej na to opozoril. In ni Cerkov dolžna misijonariti za= radi teh besed, ampak so te besede izročene, ker je po s.voji naravi ta= kay da je dolžna mišijonariti, do = klor no bo po vsej zemlji utrjena. L A 5.ČRT NA JS TARE J !E SLOVENSKE' MI = sijonarke, KI JE UMRLI V MI5.1= 'JONU R 0 M B 0 POD KIIIMAN= DiARO DNE 14. OKTOBRA 194S. Piše tamkajšnja sestra prodni= r%r> L/C-. 4 Dovolite mi, da vam pišem v nemščini, ker sc mi zdi, da vam je ta jezik bolj domač kot angleščina. Vašega jezika žal ne znam. Moram vam pa odgovoriti na vašo pismo ir mesto naše s. Lučine Maher, Kot razvidi :; so nič¬ ne veste- o njeni smrti. Umrla je ,14. oktobra 1946. Jaz sem jo poznal- ■ znd= njih sedem let. V tem času ni bila niti en dan bolne. Teden dni pred smrtjo pa jo je zade¬ la kap. Kmalu si je sicer o = pomogla, a polna zavest so ji ni več povrnila. V nedc-ljo zve čer je prejela sv. poslednje olje, v sredo pa sveto Popot= nico. Nato se je nekaj časa rk sto jasno zavedala, potem pr jo je zagrnil delirij. od začetka bolezni je mogla za= uživati le nekaj kapljic teko¬ čega. Mnogo je trpela na srcu in zaradi težkega dihanja, a ni nikdar nič potožila. So = sestre iz sosednjih misijonov so jo prišle vse obiskat, in čudno, skoro vsakokrat se ji je zavest za nekaj časa raz= jasnila, tako da je posamezne obiskovalce spoznala. Od časa do Časa je molila v svojem maternem je= siku (slovenščina), kar je zadnja leta sploh rada delala, imela je namreč svojo lastno sobico in je opravljala molitve sama zase. V nedeljo t jutra j po zgodnji maši okrog pol ‘osmih jo z'ačo= la umirati. Mrzli pot ji je- oblil čelo in mirno, spokojno je zaprla svoje oči in zaspala v Gospodu. Zadnja uslug-, ki jo je mogočo umrlemu na tem svetu izkaza- Ote Ill- He julije- 1948 jtov,. 28, 3 - ti j, j c njegov pokop, in toga smo pripravili nad vso slovesno. Kako jo. bila. lopa- na mrtvaškem odru sredi cvetja., sveč in palm, tam na. misijonski verandi. Kajti črnci so prihajali v takih množicah, da smo morali izbrati največji prostor za to. Cel dan so klečali ljudje pri njeni krsti in molili, Zvečer ob petih je bil pogreb. Truplo smo pre¬ nesli v sprevodu v cerkev, kjer so trije duhovniki opravili col of:L= cij za mrtve, kar je trajalo dolgo časa. Med tem so prihiteli na po« greb tudi sosednji misijonarji in misijonarke. Ko smo prenašali kr¬ sto na pokopališče, so hoteli vsi čisto blizu priti, Vsak 30 hotel krsto nekaj časa nesti, če pa do tega ni prišel, se je je vsaj za ro= kc skusal dotakniti. V sprevodu so bila tudi belo oblečena dekleta z lilijami in svečami v rokah. Med molitvami duhovnikov smo krsto spu¬ stili v grob in jc še zadnjič pokropili z blagoslovljeno vodo. Pri tem so verniki peli žalobne pesmi. Naslednje jutro je bila v cerkvi slovesna maša zaduHnica, katere se je udeležilo mnogo kristjanov, ki so z veliko hvaležnostjo v srcu molili za pokoj blage misijonarke. Po zndušnici so Šli spet na njen grob in tam v joku in molitvah izražali svojo bolečino'in'svo« jo ljubezen do sestre, ki jim je žrtvovala vse svoje življenje,. Zdaj počiva naša draga sestra Lucina pod velikim pokopa - liškira križem na božji njivi. To je prva sestra in sploh prva Evro¬ pejka na našem pokopališču., Drugi misijoni sc morali položiti v grob že mnogo misijonarjev in misijonark, kjer je le malekje tako ugodna klima, kot je tu pri nas v Rombe. Zato je pa tudi sestra Lucina do« čakala taLg visoko starost. Črnci so zbrali za 20 maš zadušnic v pokoj blnr-e duše na« še pokojnice, To je izredno veliko,, Tudi mi in naša materinska hiša smo darovali za mnogo svetih maš. Molite tudi vi in vsi njeni roja« ki za njen čim lepši večni pokoj,-. PRIPOMBA; Sestra Lucina Maher, doma iz Brezij pri Mariboru, je dočakala starost 78 let, V Afriki je delovala pol« nih 40 let, in to ves čas v misijonu Rombo, razen nekaj časa med prvo svetovno vojno c V domovino se ni vrnila nikdar in vseh 40 let ni hi¬ ti enkrat več govorila s kakim slovenskim človekom v materinščini. Zato je pa zadnja leta, kot pravi gornje poročilo, govorila v mater« nem jeziku z ljubim Bogom, ki razume vsak jezik... Tako smo Slovenci v času vojne izgubili najstarejšega našega misijonarja p. Turka in najstarejšo misijonarko, s. Lucino, poleg enega mladega duhovnika, Cigana, in enega tudi. še mladega brata, RibaSa, oba Prekmurca. Mor da je umrl ge kdo drug od naših dragih misijonarjev? Ne vemo..o Mogli smo doslej navezati stike le Šele z nekaterimi. Molimo za pokojne in za žive misijonarje. Zlasti še molimo za nove poklice, da vsaj izpol« nimo vrzeli, ki jih je smrt zasekala v vrste naših misijonarjev. njih raft !'!/ t*L '}# _IŠčite_ najprej K bo|jega kraljestva^,„ .Da je življenje krščanske popolnosti težko, ni Jezus či¬ nih prikrival, ampak dostikrat povdarjal. Govoril je o ozki.,strmi, trnjevi stezi, ki vodi proti nebesom in da jih je le malo, H po njej hodijo. Rekel je, da, se je treba prav prisiliti k. takemu življenju, ral pa-je tudi navodila, ki jih je treba upoštevati, če hočemo, prav živeti. Priporočal je prav posebne kreposti - ali življenske navade, ki jih mo ramo pridobiti, če hočemo, da bo nage življenje prav izpol« njeno.. 3tev. 28., Leto III: _ 4 11 julija 3 g; Kot prvo tako navado - krepost ■, ki jo moramo na vsak nacis poskušati pridobiti, je prava smer našemu vsakdanjemu delu - sploh vsemu našemu delu. Takole je rekel: Iščite najprej'božjega kraljestva in nje: gove pravice in vse drugo vam bo navrženo» S tem je povedal glavni namen, ki ga moramo imeti pri vsa¬ kem svojem delu* Ta namen je božje kraljestvo in njegova pravica.Kaj se to pravi? a) Najprej iskati pri vsakem dolu božje časti.k Pod teli vi= dikom moramo presojati in se odločati, ali naj kako delo storimo ali neb Oe jo delo tako, da je nezdružljive 'z božjo voljo, da ga je Bog prepovedal, 6e je že po svojem bistvu slabo, ga moramo odkloniti, opu= stiti (laž, krivica, prikraj š evanj e pravice bližnjega)« Ge pa je de= lo tako, da samo po sebi ni ne dobro, ne slabo, ga je treba obrniti v božjo v ,or.st in tako postane dobro (večina na'ih vsakdanjih del je ta= ka). Ge je delo od Bog'- ukazanoga no smemo opustiti, Vse stvarstvo je ustvarjeno zato, da Boga časti. Druge stvas n tem, da so, človek pf jimi deli Bogu daje čast b) Seveda pri tem ne sri ga mora častiti zavestno s tem, da s svo= mo z molitvijo in Bog'vi kaka Ne, tako Bog ni hotel, Bog hoče. deli, čeprav so čisto malenko: cm o m kani mi da ga in' ve '.liti . da Bogu dajemo čast sa- : ril oSnostrni za dobra dola, jal in drugače iskal božje v.sil mo k danja s svo.ii.rar vsak lmi Kdor bi te zanemar= M delal napade, proti božji volji. Bog hoče, da sl z vsako., m ji mi doli ohranjamo življenje, ki nam ga je. dal. Zato ta dola moramo v. jih maramo delati vestno in natančno 'Siti, In da jr n vršimo prav, se zavedamo, da to hoče Bog, Ce delamo s to zavestjo in zraven z-namenom, da služimo vsakda= nji kruh, potem lahko brez‘skrbi rečene; Pri vsem iščem najprej bož= jega kraljestva in Njegove pravic c« Lahko smo tudi prepričani, da bo tako delo Bog blagoslovil 'z uspehi, če oo to duši v kori st. T-kco je gledal na vsa svoja-' dela - sv« Stanislav, 11 se je pri vsakem delu vprašal; Kaj mi to koristi za večnost? Podobno'sveti Ignacij, ki je pri vsakem delu govoril; Vse v večjo čast božjo. c) Nasa dela morajo biti tudi zunaj pred ljudmi vtem smi= slu opravljena. Vsak, kdor nas vidi, mora is naše natančnosti pri de= lu, iz ljubezni, s katero tisto delo vršimo, iz udanosti, s katero ga vršimo, videti, da nam gre za božjo čast, za vršenje dolžnosti,da živimo in delamo iz vere. ' ; Moj pravični živi iz vere" je zapisal sv. pavel. Na ta način bomo smisel življenja v božjo čast širili med lju= dl, ki žive in delajo le za to zemljo in za zemeljsko življenje, de= ...l-ali bomo za božje pravice, ker Eog ima pravico, da vsi ljudje delajo samo v Njegovo čast in slavo« Ko bi se vsi ljudje tega držali, na zemlji ne bi bilo ne krivic, ne greha, ker tega nihče ne more obrniti v božjo čast, svet po sur il spet košček raja. Tegr jveda ne bomo nikdar v celoti do= segli. Moremo pa to doseči z vzgojo v svoji družini, v svoji okolici. Ge vsem v svoji okolici privzgojimo to zavest, da bomo dali vse, sto* rili pa tudi to, da bo ta družina,, ta okolica postala košček raja na zemlji, zato pa mora zares nam samim biti pri vsem delu prvo načelo: ličite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo navrženo. NI V PIŠNICI POTRPEŽLJIV KDOR TRPI LE, KOLIKOR SAM HO GE IN OD KO¬ GAR SAM HOČE. KDOR JE RES POTRPEŽJJIV.SE NE MEHI,KDO MU DELA TEŽAVE, ALI VIIJI,ALI NIŽJI,ALI NJEMU ENAK,ALI GA OVIRA POBOŽEN IN SVET uLO= VEK.ALI PA HUDOBEN IN MALOVREDEN.BREZ OSIR A NA VSE TO HVALEŽNO S5REJ* ME IZ BOŽJIH ROK VSE TO IN EVALEŽVj PRIZNA,DA MU JE V VELIK.DOBIČEK, KARKOLI SE MU ZOPRNEGA DOGODI/KER i-HI BOGU TUDI NAJMANJ JA TRPLJENJE, CE GA PRETRPIMO ZARADI NJEGA,NE OMANE BREZ PLACIIA. /Hoja za Kristusom/. XU s n a i v - 5 N ./ O g ^ - . . pJ -n 'tov. 28 ., Loto III. W -- - - ---- - ... - 5 - 11. julija 1948, i/ irni- riupi^i (Nadaljevnnje), bomo zaculi klic domovino ki nas bo Ko jo naročje, tu naj nas ne premoti, da bi preslišali ta klic bomo v svetu videli lepega in dobrega, ponesimo I L.j. iitAo UU vabila zopet v svo= ne preslišimo tega glasu.’ le tako veliko blagostanje v sve= seboj tudi vse, kar bomo v svetu prihranili. Po naj pa v Vrnimo se S Vse, kar seboj! Ponesimo pa velikem štirideset^ danskem postu bo naga domovina izžeta in sestradana. Kako prav nami bo prišel takrat vsak novec, že sedaj mislimo na to. Ako pa temu ali onemu res ne bo mogoče se vrnit: tujini pomaga na novo pozidati našo lepo domovino. To so misli, "ki se nam vsiljujejo ob slovesu v sveti Podane so zgoščeno. Vsak emigrant naj izbere iz njih tisto, kar je zanj! Vsak naj dela na svojem področju; inteligent na svojem, obrtnik na svojem, delavec na svojem, kmet na svojem! Dveh načel pa se držimo! Prvič; Naga katoliška skupnost nadvse! Stari Dahičar ji so sklenili, da j^h nobena reč ne bo prisi¬ lila, da bi zapustili Danico, ne medsebojna•trenja, ne krivice.od strani odbora - skratka nobena stvar. . Drugič; Bodimo globoko- interesirarni in čutimo se vsak zase osebno'odgovorni za skupnost , a no poslužujmo se skupnosti neg kot s;edstvo za obstoj, ne za osebno uveljavljanje. "Brezimen častnik v štabu, globoko interesiran na stvari, do utrujenosti se ubijajoč' za skupnost." Tako so označili profesorja' Tomca! To naj bo naš ideal!. * n Odklanjajmo vsako mladinstvo kot škodljivo zmoto. Za. nas. boj mod očeti in sinovi ne sme iti izven moja.solidnega tekmovanja za dobro, stvar. Držimo veliko ha lojalnost,- n-', dogovor j eno st-,čna- skupdi’ga= nje! Pred vojsko in riod vojske so se vtihotapile med nas'totalitarne metode, verolomstvo, izigravanje, .držimo, visoko zadtavo demokratičnih načinov, ki so bili našim organizatorjem podlaga uspešnega' dela. Naš program je kot gora, .je dejal nekdo! • . Eno-mogoč je je nadnaravno .življenje , stik 'z .Gospodom in u= drugo pa je naše delo«, Cim višje bo prvo, t emVe č j o. bo cl.ru- mik Vanj, go. Trpljenje begunstva naj nam pon poglobiti naše notranje deli obilo r. ne sme biti iilo = :.iiČ življenje* več- bogoslovnega študija, več asketičnega življenja,* več modernega svetništva. .Gospod naj čuva nad našim delom, naj nam sti, naj nage.delo, pa naj ima kakršnekoli oblike, drugega kot delo za Njegovo kraljestvol • Zavežimo se pred Gospodom, pied domovino, da bo Danica v nas živela naprej, da bodo leta begunstva en sam velik tečaj na Ucnt= joštu, da bo Krekovo navdušenje v nas plamtelo naprej, da bomo rastli s časom in z razmerami v formaciji, ki nam jo je dalo mlado katoliško gibanje, da solidarnost, borbenost, načelnost orlovskega rodu v nas ne bo umrla * . Naj odmeva v nas in med nami iz Lampetove himne "Orlom"; V TRUDU IN ZNOJU, POLNEM RADOSTI, ■ DOMU -GRADIMO v LAVO IN . C - A. S T . ' ■ ’ S (Konec). - 6 - štev. 28.Leto III. 11. julija lB.oGi jsulozji 0>TQLenrjK (Nadaljevanje). Spreobrnjenje. To poročilo je Avguština zadelo v notranjosti, bil je klic milosti, ki je pretresel njegovo srce. - Avguštin ni zaprl srca. Pla= nil je ven, se na vrtu vrgel na tla tor v ponižnosti in kesanju med potokom solz klical: "Gospod, kako dolgo še, kako dolgo Še? Jutri, vedno le jutri, zakaj ne bi sedaj v tej uri bil konec moje slabosti!" Bog je uslišal njegovo molitev in mu podelil svojo milost,, Vrnivši se v hišo, je bil ves drug in je vzkliknil: "Ti, o Gospod, si me spreobrnil, da od sedaj ne bom potreboval gene in odrečem se vsem zemskim nadam." Sadovi tega spreobrnenja so bili: krst in novo Življenje,, Avguštin je postal kristjan., To pomeni zanj popoln prelom s preteklostjo. Z isto doslednostjo in strastjo, kot je do tedaj slu= žil svetu, je po spreobrnjenju z dušo in telesom služil Bogu. Bilo mu je kot vsakemu, ki se brez pomislekov in obzirov smelo vrže v naročje božje ^Ljubezni, vsak tak je kot prerojen, pomla= jen, da ga ni več poznati. Ce mi tega še nismo doživeli v nas, če smo ge vedno stari, ni vzrok pomanjkanje milosti, ampak leži krivda na barikadah, katere smo postavili pred vrata naše duše, da ne nore milost do nje. - Iz Avguština - velikega grešnika, uživalca, poganskega pro= fesorja, učenjaka, je po Milosti, kateri je on odprl srce, postal svet škof in "doctor gratiae" - učitelj milosti, kajti nihče razen njega, ni cerkvenega in božjega nauka tako spretno branil pred zmo= taiai krivoverstva do zmage Cerkve. Že takoj po krstu zapusti profesorsko službo na milanski vi Soki šoli, da bi se popolnoma posvetil Bogu. Sklene pa tudi, vrniti sev Afriko. Ni malenkost za moža Avguštinovega kova - tak korak!Po= pustiti ves svetni sijaj, visoko službo in nastopiti pot ponižanja. On to stori in pravi; "Okusil sem Te, Gospod, vedno bolj me žeja po Tebi, dotaknil si se me in izgorevam v Tvojem miru,- Gospod!".,. Potovanje nazaj v Afriko je dolgo in težavno, posebno za Moniko (v Času vročega poletja). Zato so se ustavili v Ostiji - te= daj zelo pomemonem pristanišču Rima. Tu Monika zboli. Preje je vedno želela, da bi bila pokopana ob svojem možu, sedaj pa ni imela več zemskih želja, ker sin je rešen, zato pravi: "Pokopljite moje telo, kjer hočete, samo spominjajte se me, prosim, pred oltarjem Gospo= dovim." To ni več človeška mati Monika iz Milana, ki se trtidi zn mirno, dobro zakonsko zvezo. Ona je obenem s sinom žapustila zemsko Življenje in se popolnoma izročila visoki krščanski popolnosti« Posta la je. sveta mati - dozorela - in popolna. Umrla je v 56. letu starosti, ko je bilo Avguštinu 33 let, - Pokopana je bila v Ostiji ob morski obali. V "izpovedih", katere je Avguštin opisal 13 let po materini smrti, piše o njej; "Tvoji molitvi, mati, se zahvalim, da mi je Bog dal poželenje po resnici..." Da, molitev in trpljenje matere! - Ge je vera, ki gore pre= stavlja, je v materini molitvi moč, ki Boga prisili k usliŠanju. i^cev.28., Loto III. 11* julija 1948, POTK BCmts (Fdaljevanje). "Tisočera, hvala vam, gospod župnik, lepo ste ni pomagali* Jaz sana takega razmišljanja nisem 'bila zmožna. Upam, da se bon lah= ko kmalu odločila." "Si kaj molila v ta namen?" je vprašal gospod župnik, ' "Opravila sem devetdnevnico v Čast Mali Teroziki in jutri bo zadnji don." "Ce je tako, poten ti lahko s -otovostjo rečem, da se bo stvar dobro iztekla." Cilka je vstala, "Zelo sem vam hvaležna zn vašo naklonjenost, Pomirili ste. me ih upam, da mi bo 3og naklonil mil st, da se bom lahko 'prav odlc= čila." "Zelo si preskušana, Bog hoče preskusiti, če je tvoja vdn= nost, vera in zaupanje ter ljubezen do Njega res trdna in odločna. Saj veš, kaj pravi? "Ker si ni bil zvest v malem, te bom postavil Čez veliko." "Bog plačaj, gospod župnik, in zbogom!" "le v Boga- zaupaj, Cilka, čast Bogu, pa bo vse dobro." Cilka je bila zelo potolažena, Sedaj si je želela miru c. Hi želela nikogar srečati, z nikomur govoriti, želela si je biti sama z Bogom in vse ponovno promisl_ti. Stopila je v cerkev. Vse je bilo svečano tiho. Bil je polmrak, samo pred oltarjem je brlela večna, lučka in se povživala Bogu samemu v čast,. Stopila je po cerkvi in pokleknila v klop pred oltarjem. Sklonila je v dlani glavo in molila. Misli So bile bolj jasne in čiste. Molila je zbrano in premišljeno. Prosila je Boga, naj jo razsvetli, da se bo mogla prav odločiti. Kakor da bi hotela še njega'prositi za svet, je vzela "Ho¬ jo za Kristusom" in . ne da bi iskala, je odprla prvo stran tretje knjige. . Brala je odstavek za odstavkom- • • • Poslušati hočem, kaj v meni govori Gospod Bog (Ps 01 : 9.) * Blagor duši, ki sliši Gospoda, ko v njej govori, in spre¬ jema iz njegovih ust besedo tolažbe* • Blagor ušesom, ki ‘poslušajo tihi božji šepet in se nič ne menijo za šepet sveta. Blagor ocen, ki so zapile z/:, vnanje reči, a uprte v notra¬ nje. Blagor njim, ki je nji vesolje Bog in ko se otresajo vseh posvetnih zadržkov. To pomni duša moja, in zapri vrata počutnosti, da boš rio= gla slišati, kaj govori v tebi Gospod, tvoj Bog! jaz sem tvoje rešenje (Ps 54,3), tvoj mir in tvoje življe= nje. Drži se mene in našla boš mir*. Zapusti vse, kar je minljivega, in išči, kar je.večnega! Kaj je vse, kar je č‘ sno? - ali ni vse zapeljivost? Odreci se torej vsemu; skrbi, da boš Stvarniku ljuba in zvesta in tako zadobiš pravo srečo* 6 . Popoldne, ko je bila C-^ka pri gosj-od... . se jr r= nil oče Cvelbar iz službo log g.-* Z- ^ h .. je bil kot delo- -d - . v bil * nji tovarni. . Štev. 28., Leto III 11 s, julija 1948 - 8 - "Kje p-'- je Cilka?" je vprašal v skrbeh svojo ženo, ki je sedela ob oknu in šivala. "Dejala je, da gre v župnišče h gospodu župniku", je od= govorila gena. "Ves sem v skrbeh zadnje čase zanjo", jo dejal ooe, "Ali radi Janka Ahačiča?" "Da, zaradi njega", je odgovoril Cvelbar, "Ho zar:dl tega pa res ni treba imeti nikakih skrbi", je dejala žena. "Ti si pa menda še cela navdušena zanj?" "Ali ni morda lep človek in dobro službo inak" -.•"Da, to je res, kar si rekla. Na pogled mu ni kaj očitati. Toda to ge ni vse. Odkrito ti povem, da sen jaz zanj presneto malo navdušen. Imam občutek, da bo prinesel nesrečo v našo hišo«, Lop ob tl z še ni vse." "Fantje in dekleta so se vedno radi imeli, sedaj se imajo in tako bo tudi ostalo. Tudi ti tega ne bos spremenil," "Tudi ne mislim. Ne gre tu samo ljubezen med nekim fantom in dekletom. Tu gre zato, ali debi moja hči poštenjaka ali no, ver= nega. človeka ali brezverca. Ali bo srečna na tem in na onem svetu!" "Kakšne . nepotrebne skrbi si delata z gospodom župnikom!" "Morda imaš prav. Poglej Cilko-, kako tudi njo razjeda ta sprememba. Mislim, da'se dobro zavoda, da se sedaj odloča njena u= .soda za vse življenje, pa se dobro drži, upam, da bo z božjo pomoč® jo premagala vse zapreke, ki se ji stavijo na pot," "Morda ji je odločeno, da se poroči, morda bo celo spre® jota v opero", je dejala Cvelbarjeva. "jaz se pa zato prav rde ne navdušujem. Saj veš, da je Cilka mislila na redovniški stan. Vse to, kar se sedaj dogaja, je sa= mo preskušnja, ki nam jo pošilja Bog. Želim, da se Cilka sama svobodno odloči in izbere svoj stan. Nočem jo nagovarjati, še manj pa siliti v kak stan. Sama naj se odloči. Toda želim, da*se odloči tako, da bo srečna sedaj in še bolj po smrti. Naša dolžnost pa je, da ji pri tem pomagamo. Pomagali ji bomo pa najbolj z molitvijo, da ji da Bog prn= vo razsvetljenje, da se bo lahko prav odločila." "Oh, oha, kakšne komedije imaš ti s to zadevo. Kakor bo, pa bo." "Ti si prav tako navdušena za možitev, kakor za to, da gre v samostan." "Pravzaprav sem za možitev še bolj navdušena." "Ali si ji že kaj rekla?" je v skrbeh vprašal mož. "NiČ! Saj ne morem do besede, ko se pa tako pusto drži* marsikatera bi si vseh deset prstov obliznila za takega fanta/" "Nič ji ne reci, prosim te. Pusti dekleta, naj se sama od® loči, prosim te pa tudi, da tudi ne odgovarjaš na razna namigovanja sosedov, ki so gotovo ge kaj izvohali ir bodo gotovo začeli delati svoje pripombe." "Nič se ne boj, nikomur ne bom ostala dolžna niti besede * Danes popoldne sem že dobila v konzumu Jamarjevo Franco, Sem ji 2e dala vedeti,, da ima naša Cilka ženina, kot ga ni imela Se nobena v Veliki vasi." "Se mi je zdelo. Joj, ko bi nam vsaj še ti prizanesla s svojimi neumnostmi. Samo tole ti povem, žena; kar boš skuhala, to boš sama snedla. Kje pa veš, da bo Cilka vzela Ahačiča in da je to res pravi ženin za na|o Cilko?" Po teh besedah je vstopila Cilka in oba sta vtihnila. /Dalje prihodnji o/* Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu.