Predstavljamo
PETER ZILAHY
Zadnje okno-žirafa
(odlomek iz romana)
Okno-zirafa je bila slikanica, iz katere smo se ucili brati, ko tega se nismo znali. Jaz sem ze znal, pa vendar sem se moral uciti; cemu bi drugace bila sola? Okno-zirafa nam je poljudno in v abecednem redu nastezaj odprlo vrata v svet. Vse je imelo svoje mesto in smisel, simbolni in vsakdanji, iz nje smo izvedeli, da sonce vzhaja na vzhodu, da imamo srce na levi strani, da je oktobrska revolucija novembra in da se v okno upre svetloba -cetudi je zaprto. V oknu-zirafi se je gnetlo sedmeroglavih zma-jev, vil, hudicev in kraljevicev, ceprav je o njih pisalo, da ne obstajajo. Spominjam se cetverice razlicnih zmajev, ki niso obstajali, in treh kraljevicev. Okno-zirafa me je od zloga do zloga naucilo brati med vrsticami. To je bilo samo po sebi umevno, tako kot to, da je treba s cik-cak zajcki v posteljo; nikomur ni padlo na pamet, da bi kaj spraseval. Okno-zirafa je okno-zirafa. Okno-zirafa je cas mojega otrostva, oblacilnica, ura telovadbe, nenehna rast, doba pred lepsim obdobjem, mehka diktatura, moja domaca naloga, moja nedolznost, moja gene-racija. Okno-zirafa je knjiga, v kateri med drugimi nastopam tudi jaz sam. Dvajset let pozneje me je nekdo povprasal po tern, in sele takrat sem dojel, da gre za prvo in zadnjo besedo v abecedi, za alfa in omega, okno in zirafa1. Seveda. Okno je zacetek, skozi okno pride svetloba, zirafa pa je koncno ne-skoncno, nadrealizem, vzplamenele zirafe, zivljenje na veke! Leksikon, ki vsebuje tisto, kar drugace izostane.
1 Okno po madzarsko je ablak, zirafa je zsiraf (op. prev.) Sodobnost 2002 I 615
Predstavljamo
Okno-zirafa je tudi v Parizu, videl sem ga na neki razglednici, pravijo mu ajflov stolp. Poslala mi ga je Zsofi Briinner, ki je s starsi disidirala v Francijo in se zdaj uci iz francoskega abecednika. Ajflov stolp ima dolg vrat, stiri noge in ogromno oken. Hkrati je okno in zirafa - tudi ime lepo zveni - je spodbuda in obljuba, presega modrijansko retoriko majhna sem bila, piske sem pasla, piske so civkale, jaz sem pa rasla ..., nenadni skok, ki te premami z obeti dokoncnega preloma s pogledom navzgor, degradira razmeroma hitro dvigalo, vzpenjajoce se po sredini, na tehnicno vprasanje. Tudi Zsofi Briinner je malce spominjala na zirafo, le da ni imela oken in hitrega dvigala. Ko je pridrobila k moji klopi z nogicami kot zobotrebci in dovolila, da povoham njeno diseco radirko, je zastalo hitro dvigalo v mojem grlu. Ocaran sem zlogoval celo noc, crke so mi begale pred ocmi kot macje oci na cesti. Naslednjega dne je Zsofi disidirala. Razrednik nas je obvestil, da so nepricakovano odpotovali. Lahko bi rekel, s tragicno naglico generalnih sekretarjev. Diseca radirka je pustila v moji dusi neizbrisljivo sled. Da niso sli letovat, smo izvedeli pozneje, ko je namesto nje prispel ajflov stolp, zelo podoben zirafi, kar je bilo seveda smiselno le tistemu, ki je bral med vrsticami. Dobra beseda kot family frost.
Prvi spomin iz otrostva: plazenje po vseh stirih, tih pocitek v vrtcu. V zagrnjeni sobi na bele odeje sije luna. Ne more biti luna, saj zvecer nismo v vrtcu. Po vseh stirih se plazim pod posteljami, bojim se, da se bom, ce se bodo prebudili ostali, prebudil tudi jaz. Sam sem, skoraj fiktiven otrok, lovim ravno-tezje na skripajocem parketu, v kolena se mi zadirajo drobtine. Majhen sem, nihce me ne vidi, plazim se naprej po ogromni sobi, zdi se mi, da to pocnem ze ure. Izogibam se rokam in nogam, ki visijo navzdol po belih rjuhah. Crkujoci angelcki. Oblaki ovcice plavajo v pravilnem zaporedju, pedofilska nebesa, mehke prstne blazinice, jamice v lickih, svedrasti kodri. No! Nekdo mi pod posteljo pride nasproti, trciva z glavo, zaradi rjuhe ne vidim obraza. Za vrat mi diha z vroco sapo. Pridejo vzgojiteljice, nosijo bele obleke, bele kratke nogavice in bele copate, prihuliva se k tlom, z drobno rocico me zgrabi za drobno roko, dlan se mi poti. Joj!
Velikanski park okoli vrtca je bil poln prikritih skrivalisc. VeSina stvari je najbrz se vedno tarn, kamor sem jih skril. Za zivo mejo sem nasel vesco in jo zatlacil med suhe liste. Mislil sem, da je igraca, toda ob mraku je odletela. Zivljenje mi jo je vzelo. Trula. Nic" zato, pripravljal sem se na veliki met, svojo muco sem hotel nauciti leteti. Stal sem na vrhu kletnih stopnic, pojasnil sem ji, kaj mora storiti, potem pa mars! Zive stvari so nepredvidljive. Moja zbirka vesc se je nenehno dopolnjevala: mesto preletavajo psi, macke, zelve, prijatelji, sorodniki, ljubimci. Vrnil se bom ponje.
Pri pouku prakticnega znanja smo rezljali lesene mece in sulice, k cemur nas je podzgala hladna vojna. Moja usta so krokodilje zazijala, ko so nas naskocili indijanci in se mi je puscica zadrla v grlo. Bil sem jenki. V bolnisnici Janos so me ze cakali in se skoraj pritozili, da sem jih v zadnjem casu zanemaril. Po letu sestinpetdeset so nam prepovedali igrati se z orozjem, da se ne bi prevec vziveli
Sodobnost 2002 1616
Predstavljamo
v igro. Z nasim doma izdelanim orozjem je bilo namrec mogoce ubijati. Ponavadi so bili Rusi indijanci, Americani kavboji, prej ali slej pa se je vsak bojeval proti vsakemu. Nemes je dobil maceto iz brizgane umetne mase, oce mu jo je kupil ob vmitvi iz Vietnama. Prav je prisla v dzungelskem boju, toda imeli smo malo smodnika. Ocetu sem skakal po glavi tako dolgo, dokler mi ni z Zahoda prinesel revolverja, prav tako iz umetne mase. To je bil prodor. Ne morem se pritozevati, vsega smo imeli: kvarc uro, juzno sadje, avtomobilcke match box. V Manon smo hodili kupovat luksuzne predmete. Oce ni napredoval, ker ni vstopil v partijo, a je dobival visoko placo, ker so ga potrebovali kot strokovnjaka. Moji starsi niso politizirali. Psovali so sistem, niso pa se borili proti njemu. Psovali so tudi mene, a se niso borili proti meni, ocenili so, da bi bila borba brezupna.
Poleti smo jadrali na Blatnem jezeru, pozimi, ko je jezero zamrznilo, pa smo se urili na Budimskem gradu. Tekali smo okoli obzidja in Abdurrahmanovega groba v obliki falosa in s turbanom na glavi, ki se mi je zdel kot globus. Imel sem visokoletece nacrte, kako bom sel z ladjo okoli sveta in ne bom bruhal. 0 tern, da je zemlja okrogla in ne ploscata, so pricale moje sportne poskodbe. Najblizje pristanisce je bilo na zemljevidu, moja velika geografska odkritja v svetovnem atlasu so se zacela na sestnajsti strani. Sprva sem imel Ameriko za Indijo, toda vztrajna odisejada po zemljevidu je obrodila dolocene rezultate. Na obalnem koncu neke drzave v zemljepisni igri mesto-drzava sem opazil, da lezijo na ravni crti od Severnega morja do Perzijskega zaliva med Brugge in Basro prestolnice, ki se zafinejo na B. Os Bruselj-Bonn-Becs2-Budimpesta-Bukaresta-Bagdad je govorila sama zase in ker mi je bilo jasno, da vplivajo na nastanek mest tudi reke, morja in hribi, se mi pritegnitev mest Bratislava, Beograd in Bern v ta okvir ni zdela za lase privlecena.Vzhodno lego Berlina lahko jemljemo kot tektonski spodrsljaj jezika, kar so velesile popravile po drugi svetovni vojni. Videti je bilo, kot bi moje odkritje podpiralo mesta na B, ki so lezala v blizini prelomnice: severno brabantska Breda pri belgijski meji, Basel in Bolzano v Alpah, Baden Baden v Badnu, Bayreuth in Bamberg na Bavarskem, starodavno slovasko mesto Besztercebanya, moravski Briinn in Badacsony ob Blatnem jezeru (moj Bled). Morda malce izpade bosanska Banja Luka, toda na prelomu lezi Brasov na Sedmograskem. Sekajoc Balkan tece jezikovna tektonska prelomnica do obale Crnega morja prek bolgarskega Burga-sa do Bosporja, kjer si sledijo Istanbul, torej Bizanc, potem pa stara osmanska prestolnica Bursa. Iz mnozice turskih mest z zacetnico B, ki padejo na pot, lahko zaradi perecih anomalij povzdignemo Batman na Tigrovi obali in sosednji Bitlis. V smeri proti Bejrutu lahko ob rahlem biblijskem ovinku spravimo v zep se Biblos, Balbek in Betlehem, medtem ko stojijo poleg Bagdada rusevine Babilona. Ocitno je bilo, da je treba narisati tak morfoloski zemljevid, ki bi pokazal, da je igrala crka B pri razvoju civilizacije vsaj toliksno vlogo kot doline velikih rek. Zgodovina od Babilona do Bruslja se suce okoli svetovne osi crke B,
2 Madzarsko poimenovanje za Dunaj. (op. prev.)
Sodobnost 2002 I 617
P r e d s t a v 1 j a m o
novorojencek od nezavednega cebljanja do Banske Bistrice. Pred mano se je zacrtal nekaksen nadnacionalni globus in verjel sem, da bi nas uporaba ustrez-nega zemljevida in logopedije pripeljala v leta pred Babilonom, ko je clovestvo se govorilo en jezik. Glede na to, kako pogosto so se spreminjale crte na zemljevidu tekom nasega stoletja, sem cutil pod nogami sorazmerno trdna tla.
Dan obrambe domovine se je za naju z Gergojem predcasno koncal. Zaman sva povesala nos. Stric Sanyi naju je peljal domov s svojim avtomobilom, najini kravati sta bili spravljeni pri njem. Nekaj je bilo nepreklicno: za vedno nama bodo prepovedali vsakrsno domoljubno dejanje, ne bom vec smel deklamirati Domovine klic: Madzar! In nikoli vec ne bova branila domovine. Ker sem enkrat v zivljenju zavezal kravato na napacno mesto! Stricek Sanyi je morfoloski genij, govori v parolah in svobodno asociira glagolske pripone - vsaka njegova beseda je jezikovna inovacija, jezik je njegova kravata - jaz pa bom, ce ze ne morem biti pionir, pisatelj. Tudi o tem bom pisal. Bridko, toda iz srca in po resnici. Ex pionir in vrhunski golman, drzavni finalist na tekmovanju iz ruscine, veckratni prvak tekmovanja dvanajstega rajona v deklamiranju, ki sem z navdahnjeno deklamacijo Domovine klic: Madzar! spravil v solze uciteljico za glasbo in ves dekliski zbor. Kaj bi sele bilo, ce bi mutiral! Svoja najlepsa leta sem zapravil za gibanje, nisem pri sedmih letih disidiral v tujino, v Pariz, kot Zsofi Briinner, in namesto francoskih mademoiselle moram poslusati spregatev stricka Sanyija, ki je spet napravil v stavku obrat za sto osemdeset stopinj, izvedel ujemanje povedka z osebkom za tri stavke nazaj (jaz samo ugibam, da bom razumel), z rastocim poudarkom zavil v krivino in nepricakovano napravil piko. Potem gleda - izraza nekaj simbolnega - tistega, ki mu je bilo namenjeno. Gleda nas, ki naj bi razumeli. Kako naj ne bi razumeli. Kako naj ne bi ne razumeli. Ni konca s krajem, tu bomo zgnili v osnovki, iz meseca v mesec nas z rafiniranimi zdravniskimi instrumenti vse bolj krcijo, nam gledajo v spodnje gate, le kaj vidijo!
Zgodovinska zgradba na Orlovskem hribu, kamor sem hodil v solo, je bila, preden so jo prenovili v izobrazevalno ustanovo, nunski kloster. Ob vkorakanju Nemcev je bil v gledaliski dvorani vrhovni stab, tu so zaprli vojaskega generala Budimpeste. V tej dvorani smo imeli telovadbo, tekali smo v krogu ob zgodo-vinskih zidovih, lekcija iz domoznanstva v zaskoceni legi glave. Madzari so prisli po avtocesti narodov, je rekel profi s somjimi brki, in dobro je zvenelo. Po stepi potujejo z avtostopom z mozgovo kostjo v roki, na kateri v runski pisavi pise Madzarska, toda nihce ne zna prebrati. Kozlovski skok cez svedsko skrinjo in kolo na rokah ob doskoku na zemljo. Gospod ucitelj meni, da se razteza od Tihega oceana do Alfolda ena sama stepa, bolj ali manj med Amurjem in Donavo. Na enem koncu so Madzari, na drugem Gulag, pazimo torej, kako se obnasamo. Klofutal nas je z obema rokama, da ne bi zgresili smeri - to je bila zlata sredina. Raje plezam na drog ali tecem dva kroga, je rekel, ko je ze odmaknil roki z mene, a se naslonil name z vso tezo poudarka, da zeli izklesati iz mene samo postenega Madzara. Vedel sem, da nekaj ne stima: ce je jezik
Sodobnost 2002 I 618
Predstavljamo
Sodobnost 2002 I 619
Predstavljamo
nase najvecje bogastvo, zakaj so me potem hoteli pripraviti do tega, da bi drzal jezik za zobmi, domoznanstvo so zlili z anatomijo, domoljubje s slovnico, solidar-nost pa s klesanjem. Skratka, Madzari so prisli pred tisoc leti in prihajajo se danes, ce ze niso umrli. Nihce ne ve, od kod ne kam. Kdor ve, se moti. Ali pa ni Madzar. Ali ni posten. Madzar je zavit v poltemo. Ali ga pobere tja. Madzar ne vzbuja pozornosti, videti je kot kdo drug, zlahka se asimilira kjer koli, z izjemo Madzarske, tarn se ne more asimilirati, ovira ga skupni jezik. Madzarscina je malce srbohrvaska. Malce brezdomovinska. Madzar pride po glavni cesti, zene ogromne crede in je stalno na bojni nogi. Velikanske klofute prihajajo za njim kot suh in topel fen. Nobenega mis mas. Moja podoba madzarstva, ki se je izoblikovala med proucevanjem Karla Maya in Fesztyjeve panoramske shke, je zdruzila Divji zahod in progresivne tradicije Divjega vzhoda. Madzari so ziveli kot kavboji in se borili kot indijanci. Zbirali so zaklade umetnosti, prehiteli velike zemljepisne odkritelje. Cortez in Pisarro sta potomca Lehela in Bulcsuja. Madzarski indijanci so napadli srednji vek, ga na pol poti z vikom in krikom obskocili kot postno kocijo in s puscico zadeli vsakogar, ki je pomolil glavo ven. Napadli so tudi Vikinge in Mavre, opustosili samostane, razdejali rit Evrope, toda na to se ne spodobi biti ponosen. Tega ne pripovedujem zato. Potem so si ogledali Atlantski ocean in spoznali, da je konec pasnikov, zemlje niso mogli obkoliti z vikom in krikom, morje se je raztezalo na vse strani. Kaj naj bi storili, vkrcali so se na postno kocijo, v kabino nad kolesi. Tudi Karpatski bazen je bil morje, ce bi prispeli takrat, bi bili pomorsko ljudstvo. Svoje morje, ne zgodo-vinsko, ne namoceno v krvi, ne najet vikend za konec tedna.
Jaz sem pionir! Pogumen in smel. Nicesar se ne bojim! Mojih petindvajset kilogramov je utelesena utopija. Brez premora razvijam svoje znanje, dobro -in prostovoljno, kakor tudi prijateljstvo med ljudstvi. Jaz sem pionir. Pomagam, kjer morem. Tebi, tebi, pa tudi tebi. Nisi zaman zasel v tezave. Neomajen si, kot zaupanje v meni, pa tudi v vas. Od enega samega potega moje kravate se reakcija razbezi v joku in stoku.
Dvanajst tock pionirjev zrcali v nasprotju z normativnimi desetimi zapovedmi opisni aspekt. Projicira dovrseno prihodnost. Pionir je popolno bitje, nenehno v pripravljenosti, dela to in to, na primer vedno govori resnico - sesta tocka. Imam pa ze raje Novo zavezo. Ce vrzejo vate kamen, jim vrzi nazaj kruh. Obmetavati se s hrano se ni tako slabo, obnese se vedno, kadar ustvarjalcu zmanjka idej. Takrat se rodi burleska. Kaj pa, ce pionir rece, da vsi pionirji lazejo? Kajti eel svet naj izve, da Sohar ne govori resnice, ceprav ima kravato in piscalko. Piscalka je majhna, a Sohar tudi te ni vreden. Treba je uvideti, da je tudi pionir clovek. To bi lahko bila trinajsta tocka, a je tako ocitna, da ni potrebe po posebni tocki. Trinajsta tocka je neizrecena tocka. Vsak ima sibko tocko. Jaz na primer sem ukradel neko logicno igro in jo skril v nogavico. Res pa sem bil takrat se ciciban. Starsi so mi ukazali, naj jo takoj nesem nazaj, hkrati pa so bili ocitno ponosni na nepotesljivo fantovsko zeljo po znanju, ki so jo videli v sijocih barvnih krogcih in trikotnikih. Za krajo ni bilo nobene tocke, vgrajena je bila v sistem.
Sodobnost 2002 I 620
Predsta vljamo
Rodil sem se v petindvajsetem letu osvoboditve. Lenin bi bil star sto let, sveti Stefan tisoc. Med njima se je utelesila nula kot kilometrski kamen pred predorom v smeri Veriznega mosta, moje izhodiscne tocke, to je Budimpeste. 1970: predaja orjaskega letala Boeing 747 (Jumbo Jet-a), zacetek sovjetsko-ameriskih pogajanj o razorozevanju, odprtje prve metrojske linije v Budimpesti, Brazilija je tretjic svetovni prvak, vsakdo lahko vsaka tri leta potuje na Zahod, splaca se varcevati (mladinska hranilna vloga). Ob predaji stotisocega avtobusa Ikar so me starsi vpisali v solo. Vzporedno z mojim solanjem se je gradila veleblagovnica Skala Metro, eno nadstropje na leto, skoraj vse v skoraj vsakem nadstropju. Pri osmem so koncali. V zraku je bilo potovanje. Ko sem bil se plod, se je mati namakala v Crnem morju; morda imam zaradi tega pogosto pomanj-kanje soli. Ponoci se prebudim, mati plava pesjaka v temi jam. Z obale onstran klicejo, ali bom ze prinesel tisti kozarec vode.
Bil sem devica, pa me ni motilo. Blagega pojma nisem imel o tern. Svet je bil crno-bel, lahko si ga gledal po televiziji. Se danes mi je pred ocmi podaljsek nogometne tekme med Nizozemci in Argentina, sovpadanje Baader-Meinhofa in Sojuz-Apolla, Elvis, kralj, njegova smrt (tega nisem razumel, toda moj oce je bil sesut), eksplozija plina v Zsani, vulkanski oblak nad Goro sv. Helene, madzarski vesoljski polet in svetovno prvenstvo igre z Rubikovo kocko v Budimpesti. Sport v crno-beli barvi je bil vznemirljiv, na boksarski tekmi si moral biti pozoren na to, koliko prog ima kdo na nogavicah. Spominjam se tudi svojega prvega zmenka, spominjam se stevila prog na nogi punce, o barvi oci nisem vec preprican, se zdaj vidim crno-belo. Po prvem poljubu so starsi kupili barvno televizijo in izkazalo se je, da so Nizozemci oranzni, Italijani modri, so tudi zeleni in rdeci hudici, le Nemci so ostali crno-beli, kot bi ostali v kazenskem prostoru, tudi njihova drzava je ostala razsekana na pol, nisem jim zavidal.
Med porocili sem moral v kopalnico. Mati je prisla od casa do casa pn^erit, ce sem se ziv. Oce je gledal televizijo v dnevni sobi. Da bi me lahko obvarovali pred lazmi, so morali poznati podrobnosti. V kopalnici se je slisalo samo vzdihovanje moje matere - kaksen cirkus naredim v kadi, poplavil bom stanova-nje. Potopil sem se. Pod vodo me je dosegel glas, ki je porocal o dogodkih tistega dne po svetu: zemeljski plaz v Bangladesu je pokopal pod sabo sto petdeset ljudi, nekje v zahodni Afriki je izbruhnila revolucija, odprli so neki vrtec in olimpijski plavalni bazen, MTK je premagala Fradija z 2:1. Nisem vedel, kdo mi posilja sporocila in zakaj, toda bilo je ocitno, da ima nacrte z mano, ker mi je prisepnil tudi to, kaksno bo vreme. Naslednjega dne sem razlocil v kadi ze vec glasov, kar me je navedlo na misel, da imam opravka z organizacijo. Nacin komunikacije se je zdel logicen, jaz jim ne morem nic sporociti, ker pod vodo ne morem govoriti, oni pa so lahko stopili v stik z mano brez vednosti mojih starsev in vzgojiteljev izkljucno med kopanjem. Tezko sem razumel, zakaj je za organizacijo tako pomembno, da sem podrobno obvescen o najnovejsih vojaskih vajah na Poljskem ali da so vasi globoko v Prekdonavju povzdignili do mestnega ranga, toda vedel sem, da bom razbral njihov znak, ce bom dovolj pozoren. Moje
Sodobnost 2002 I 621
P r e d s t a v I j a m o
bivanje pod vodo je dobilo globlji smisel. Ko mi je mati med nedeljskim umi-vanjem las nic hudega slutec potopila glavo, mi je prijeten zenski glas zasepetal, da je toca potolkla pridelek. Razumel sem, kaj pricakujejo od mene: ustvarjati zmesnjavo, glede cesar, iskreno povedano, sploh nisem imel pripomb. Ze prej sem se, ko sem sel spat, v temi bojeval s podmornicami in lovci, vnema me je vfiasih zanesla tudi na tla, in samo svoji neomajni drzi se imam zahvaliti, da je bila koncna zmaga moja. Od tistega dne naprej sem sabotiral razvoj ljudske demokracije kot marljiva cebelica. Zemeljski potresi, izostanki elektrike, eks-plozije plina so mi dolocali ritem. Na podlagi vesti, dobljenih v kadi, sem odkril lokacije vojaskih objektov. Ce so imeli primopredajo kake tovarne ali elektrarne, sem bil tam in opravil svoje delo. SEV je teptal za zelezno zaveso kot krvolocni Brdavs, ne da bi trohico slutil, kaksna lipa raste na domacem dvoriscu.
Leta 1956, na zmagovito petstoletnico Nandorfehervara3, so razstrelili Bu-dimpesto. Soyjetska zveza ozivi tradicijo iz leta 1944 z vkljucitvijo novih prizo-risfi. Mesto je preluknjano, luknje so v zidovih his, luknje so med hisami, nove luknje se mesajo s starimi, kot stalna tema pogovora pa se vrti, ali je ta in ta hisa preluknjana zaradi zasedbe ali revolucije, ali iz sestinpetdesetega ali nemara iz stiriinstiridesetega, toda, saj to je nova zgradba, to pa ze ni bauhaus, ne vidis ukrivljenih teras. Padel je sneg in zametel luknje, padel je se nov sneg in se pomesal s starim, da ni nihce vec vedel, kateri sneg je pokopal luknje. Ljudje so cakali, da se stopi, kajti drzavo je napadel veLni sneg. Stirideset tisoc in ve6 mihjonov majhnih lukenj. Budimpesta je mesto lukenj. Rodil sem se v tem preluknjanem mestu: luknje, ki so jih izbile storklje v zidove bolnisnice, luknje v nagrobnikih na pokopaliscih. Pred mojim nosom je zdrsnil dvometrski goz v grob barona Manoja (in gospe soproge Marianne) Kruchina Schwanberga. Baron je umrl leta 1956. Marianne leta 1944. Razredni boj ali pijan grobarski kamnosek? Potem je nagrobni kamen izginil, za njim je ostala le luknja. Na njenem mestu je potem zrasel nov grob. Krozenju lukenj je bilo enostavno slediti. Na luknjah dedove hise smo zgradili hiso, v kateri smo ziveli, moj oce se je kot otrok na vrtu igral z bombnimi tulci. Na povrsju vecjih lukenj so gradili hise, manjse so uporabljali za odlagalisca smeti: odvrzene televizije in elektron-ske cevi so bile nagomiljene na koncu vrta, informativno odlagalisce starega zeleza na Hribu svobode. V eni od lukenj smo nasli krilato bombo, tudi ta je bila preluknjana. Nekdo ji je odvil eksplozivno glavo. Splezali smo na obzidje, porinili prste v luknje in si zaprtih oci predstavljali krogle. Najnovejsa zgodovina Budimpeste z Braillovo pisavo. Budimpesta, nevidna s prostimi ocmi, zaznavna samo na otip, vidna samo skozi svoje luknje. Branje med vrsticami, stenski hieroghfi, epske in pesniske razlicice, vojni grafiti, sumaricna eroticna sporocila, obrnjen arhiv Budimpesta tudi danes zivi od lukenj. Nove zahteve mesta so prinesle nove luknje, nenadoma so se pojavile zobne skrbine, luknje, merljive
3 Zgodovinsko ime iz 15. stoletja, ko je bilo mesto madzarska utrdba proti Turkom.
Sodobnost 2002 I 622
P r e d s t a v 1 j a m o
na zemljevidu, in hise s pisarnami, potisnjene na njihova mesta. Majhne in velike luknje od eksplozij zaradi mafijcev. Spremenilo se je razpolozenje lukenj. Luknjam iz devetdesetih let so stete minute. Ni bila se dobro narejena, ze so jo zabasali. Kje so dolgotrajne devetmilimetrovke, triindvajsetke, ki vzbujajo spostovanje, mogocne osemintridesetke, razlegajoce se petinosemdesetke. Luknje iz starih casov.
Trnova pot mojega spolnega zorenja je bila zaznamovana s smrtjo komu-nisticnih diktatorjev. Moje prvo seksualno dozivetje je sovpadlo s smrtjo Mao Ze Donga, v vrtcu me je ugriznila deklica po imenu Diana. Ob Titovi smrti sem zacel mutirati, pri Breznjevu sem imel prvi izliv semena. Na radiu so tri dni vrteli samo resno glasbo, kar se mi je zdelo rahlo pretirano, ponekod so celo ukazali solski premor. Potem se dolgo ni zgodilo nic, za poskus sem peljal neko deklico v kino, a je bil film predober in me je v roko zgrabil krc. V gimnaziji so se dogodki pospesili, prvi poljub je locilo od prve viharne noci samo nekaj dni. Po Andropovu je hitro predal kljuc tudi Cernenko. Cez nekaj tednov jima je sledil Enver, o cemer ne bom govoril. Ob usmrtitvi Ceausesscuja sem se seznanil s tocko G. Kim II Szung je razsvetlil moje znanje z novih tock horizonta, a je sodisce k sreci ze podalo tozbo. Fidel. Cel svet bo vrglo s tecajev.
V osnovni soli so nas naucili pisati crke v zaporedju eno poleg druge. Besede so bile v knjigi, zbrane na enem mestu kot resitev, le brati jih je bilo treba. V slovarju so bile vse besede, ki jih je bilo mogoce reel Slovar je sodil v svet odraslih, vendar sem cutil, da stoji nekako nad njimi, slovarji so imeli oblast nad ljudmi. Ce si rekel nekaj, cesar ni bilo v knjigi, ni imelo smisla. Smiselno je bilo le to, kar je bilo zapisano. Slovar zdruzuje besede, ki jih v zivljenju nikoli ne srecamo skupaj. Slovar je mesto srecanj, ki nakljucje povzdignejo v zakon, podobno kot imena v razrednem dnevniku. Tudi dnevnik je slovar, v katerem sem razvrscen po priimku in vanj so vpisah podatke o mojem rojstvu, ime in poklic oceta. Vedo, da sta moja starsa elektroinzenirja, da sem jaz otrok starsev elek- ', troinzenirjev in se potemtakem verjetno vsaj malo spoznam na elektriko. Pisa-teljev ni bilo v razredu, torej bi zadevo lahko testirali. Abeceda - kot telovadna vrsta - se je zdela nepremagljiva. Vsaj stala je zunaj casa, ki ga zaznavamo. Kdo bo danes na vrsti? Ze ob rojstvu sem bil beseda. V slovarju je vsaka beseda nepogresljiva, vsaka zase odvec, smisel imajo samo skupaj, tako kot seznam imen. Jezik tvori solidamost besed, tako kot se pojavi solidamost v razredu, vsak je lahko na vrsti in vsak dan se zacne z branjem seznama prisotnih.
Na zacetku je bil kaos, ki smo ga dekodirali in vse razumeli, ker smo brali med vrsticami. Zdaj pa moramo obratno dekodirati, kaj smo mislili in je bilo se do nedavnega enoznacno. V sestdesetih letih je iz stisnjene pene revolucije vzsel Kadar, na zacetku sedemdesetih pa so se zaceli nasi starsi razmnozevati v neverjetnem ritmu. Kako naj razlozim najstniku, da je lepsi cas, ki smo ga opevali, prosim, ze prisel, saj bodo lepsi casi vedno sele prisli, kako naj mu razlozim, da tega tako ne bo razumel. Kot bi videl svoje starse, ki so verjeli, da bo to vecno trajalo. Draga mama in ata, to je drzava, v katero sta hotela
Sodobnost 2002 I 623
Predstavljamo
emigrirati. Na jezikovni tecaj vama pac ne bo treba iti. Kako naj razlozim, da je bila sprememba sistema matura, da je stari cas preminul na banketih, da je nas najstniski upor pometel s komunizmom, mehka demokracija je poteptala mehko diktaturo, da se je doba, ki je ravnala z mano kot z otrokom in me zavirala v rasti, naenkrat zrusila in izginila. Toda jaz nisem rasel naprej. Moja generacija naj bi bila tista, ki naj bi prisla, a ni prisla, bili smo, kot da bi se delali taksne, kakrsne so nas vedno hoteli. Nad naso glavo konsenz starsev, tih orgazem z revolucionarno vnemo. Pri nas zaradi leta 1956 ni bilo leta 1956 leta 1989. Nasi starsi so raje delali otroke in jih ucili, kako naj ostanejo zivi. Torej bomo zdaj ziveli.
Doba, v kateri smo si nezavedno in slepo utirali pot v lepso prihodnost v znamenju internacionalizma, zazari kot zadnja havanka pred diskom v Csille-bercu, cakajoc na jugoslovanske kameradke. Kmalu smo se tesno objeti vrteli z njimi v pocasnem plesu, tuja dezela jim je razvezala jezike. Ponoci smo skozi okno splezali v osmo barako, potem pa jo, ker je Ivan mislil, da prihajajo po nas, ubrali ven skozi zaprto okno. Pocitnic je bilo konec, posiljali smo pisma v tujino, upajoc, da nas bo sestrski odred nekega dne povratno povabil k sebi, toda izkazalo se je, da so kameradke medtem zelo zrasle, kmalu potem so zapeli ABBA in Boney M. Popotnik je tedaj se vedel, kaj lahko pricakuje na rozasti polovici zemljevida: v zedinjenem taboru mini je clovek lahko stopil v eno partijo, stanoval v enakih hisah, ni se bal istega hudobnega volka, enako so mu postregli v trgovinah, z isto aluminijasto zlico so merili juho, isto juho, ponekod si je bil v svoji raznolikosti podoben celo hamburger, neizgovorljiva zmrzlina, hrenovke v crevu na Alexander Platzu, romunski viski, albanska konzerva skoljk. V vsem je bil prisoten tisti znacilni okus, ki ni svojstvo stvari, ampak nekaj nepremagljivega iz drugega sveta: kakor koli smo prezvekovali, vedno se je sprijelo v ustih v en sam blok.
Crka 0 se nahaja na sredi madzarske abecede kot pravilen krog, vsaka tocka na njegovem obodu je enako oddaljena od sredisca. Zato lahko sredino crke 0 razumemo kot srediscno tocko madzarskega jezika.
Po mnenju svojega profesorja za ruscino bom razumel slovansko kulturo sele takrat, ko bom prebral Vojno in mir. On jo je prebral na transsibirskem vlaku tja in nazaj. Bom ze raje prebral Zlocin in kazen, s tern bi se izmazal do Moskve. Morda bi zadostovalo, ce se pregrizem skozi kazen. Lahko bi se vrnil z Aeroflotom, tudi to je lepa beseda. Kot kolonjska vodica, reciklirana iz bojnega plina. Jezik je bil sestavni del krinke, treba se je bilo pretvarjati, da znamo rusko. No! Petinstirideset minut sem gledal po rusko, kimal po rusko, vzdihoval po rusko, na konec klopi sem porinil Vojno in mir.
Ni mi padlo na pamet, da mi znanje jezika lahko pride prav. Znanje je bilo pogoj rasti, bilo je vrednota zase in po sebi, ce si hotel rasti, si delal domaco nalogo. Rusko smo se ucili tudi zato, ker je krasen jezik, ne zato, ker mad-zarscina ne bi bila carobna. Tedaj so samo profesorice ruscine govorile rusko, zenske okoli petdesetih s pobarvanimi lasmi. Militantna etnicna manjsina s
Sodobnost 2002 I 624
P r e d s t a v I j a m o
plemenskimi rituali. Njihova obsesija je bila porocanje: imeti prestete glave pred vsako misijo, to je bil pogoj zivljenjskega obstoja. Ruske vojake sem videl samo v vojnih filmih, a se v teh so govorili madzarsko. Prvega sem videl v zivo, ko so ze odhajali iz drzave. Napocil je konec hladne vojne, napocil je tudi konec mini, ni imelo vec smisla umirati zanj, Rusi so prodajali svojo opremo pod ceno. Prijatelj je hotel kupiti padalo, jaz sem bil tolmac.
Parasut jesty, sem vprasal, ali imajo padalo, a se mi je zataknil jezik, izpadel je ty, sveta nebesa, pomesala sta se sovjetski glagol biti in jenkijevski yes, vendarle se nisem ucil zaman. Jenkijevski go home in pasli damoj, to je eno in isto, okupacija je samo crta na zemljevidu, eno naglasno znamenje, ena vezniska beseda. Ne tanki, ne osmi razred, ne medvedek Misa, ampak podpis v beleznici za starse. Desetnik je odgovoril madzarsko, za dve vodki, je rekel in pokazal z dvema prstoma, da dvakrat, ker sta dva. Vprasal je, kako nama gre v soli. To se mi je zdela pretirana domacnost, pa sem samo zagodrnjal predse, no ja, kot sem videl v Tihem donu. Povedal je, da ima tudi on sina, Sergeja, da ve, da tudi nam ni lahko, kaj pa kalasnikov, ali naju zanima? Ali pa ta pistola? Nisem sladke sorte, toda tako se lahko pocuti le bajsek v carstvu telekotkov. Za darilo bi navrgel se nabojnico, potem pa bi nazdravili lepim starim casom. Na lepe stare case, ko so se nasi ocetje se veselo pobijali med sabo, ko me se ni bilo na svetu, na to naj pijem z nasprotnikovim vojakom, ki govori v mojem jeziku. Ege segedre, pravi podcastnik, mislec nazdarovje. Ege segedre -jezik je genialen. Egeszsegere - na vase zdravje! Ege segedre - na tvojo rit! - razlika je v ozini glasu. Tudi on je Sergej, kot njegov sin, toda midva ga lahko mirno kliceva Serjoza - v roke mi stisne steklenico in citira Petofija brez napake. Madzarska je poezija, pravi. Povem, da je skupina madzarskih znanstvenikov identificirala Sandorja Petofija v zenski kostnici v Barguzinu. Me ne preseneca, pravi, Rusija je ogromna. Sploh ni vsiljiv, prej ustrezljiv. Ne gre rad domov, navadil se je, rad ima Madzare, zlasti Madzarke, pomezikne mi, kot nekdo, ki ve, za kaj gre. Vrnem mu pavlovski pomezik, ces ko je govora o zenskah, je treba mezikati, vem. Zdaj ga midva ze ne bi vec rada motila, a naju zadrzuje, se naprej po madzarsko. Bolje, da sem previden! Kaj ce sploh ne zna rusko? Da je ugro-obski dvojni vohun? Z roko zamahneva v pozdrav in se vzvratno pomikava proti vratom. Ze na pragu naju ujame njegov khc, ali ne bi odnesla se nekaj rocnih granat.
Prevedla Marjanca Mihelic
Peter Zilahy se je rodil v Budimpesti leta 1970. Med leti 1995 in 1998 je predaval knjizevnost na univerzi BME. Je zelo raznolik avtor, katerega prozo in poezijo veliko prevajajo, v svojem delu pa pogosto uporablja fotografijo in performans. Njegov roman Zadnje okno-zirafa (1998) je bil doslej preveden v enajst jezikov.
Sodobnost 2002 I 625