Uredništvo in upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajoi
Z uredništvom se more govoriti rsak dan od 11.*—12. ure dopoid
Telefon št. 113.
!f
Neodvisen nolitičen list za slovensko ljudstvo.
naročnina listo:
Celo leto			K
Pol leta		, 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	JO v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aU oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velili popust
Št. 14.
Maribor, dne 5 februarja 1913.
Letnk V.
Politika velikih blokov.
Svetovna politika je vse prej , kot razveseljiva. Zgubila je ves smisel za velike, splošne, kulturne in človeško-idealne cilje in se giblje v.; mrkleirij materializmu, vsa sebična in polna nesrečne ljubosumnosti. Svetovna politika je postala politika brezobzirnega narodnega ipiperializma in izkoriščujočega kapitala. Ravno zato, ker je tako brez vsakega vzvišenega'ci-lja, je tudi brutalna, grozeča. Živimo v dobi bobnečega humanizma, ko se vse topi človekoljubja, a še nikdar ni bila pripravljenost za nečloveška kr opre-iitja tako velika, kakor je ravno sedaj. Javnosti se svetohlinsko pridiguje v velikih beseäan' o ljubezni, ki naj veže človeštvo, zahteva se najrahločutnejšega vpoštevanja osebnosti vsakega, posameznika, države so pa kakor našpikane z orožjem in če se vname klanje, bodo krvaveli milijoni. Vse svečane besede o — človekoljubju, o duševni in osebni svobodi, vsa pretirana humanistična frazeologija bo pozabljena,, in kruta sila meča in topa bo narekovala svojo voljo. Vse to samo, ker je svetovna politika brez vsakih plemenitih principov, na povsem napačnem tiru in prežeta pogubnih stremljenj. Pravici, poštenju, se je dalo slovo in orgije slavi nasilje močnejšega bodisi po številu, kapitalu ali laži-kulturi. Srednjemu veku se očita, da je gospodaril v tistih časih „Faustrecht.“ Mogoče, toda tako brezobzirno kot dandanes, moč še nikoli ni kraljevala nad pravico. Promotrite samo mednarodne odnošaje zadnjega časa, pa boste videli,, kako so te besede resnične. Kaj je v. zadnjem času politika tro-•/.veze in -tripelentente drugega kot rivaliteta dveh sovražnih, na svoj profit računajočih sosedov-konku-rentov. In kaj je trozveza? 'Ali ni to združitev, zasnovana v svrho okrepitve nemškega imperializma in nemškega kapitala. Italija pri trozvezi itak ne bi o-stala, če bi ne videla, da ji odpadajo bogati dobički iz konfliktov, v katere dovaja Nemčijo in Avstrijo njena nemško-tendenciozna politika. Ca odpadajo ti dobički na račun Avstrije, katero njena nespretna 'diplomacija zavaja vedno globokejše v grozeči prepad, je to postranskega pomena. Mehkočutnih sentimentalnosti politika ne pozna.
Bila je nekdaj povsem drugačna konstelacija
med evropskimi državami. V predmarčni dobi, ko je gospodaril Metternich s svojo sveto alianso, je vladalo med Avstrijo in Rusijo ozko prijateljstvo. Se v letu revolucije so potem ruski polki pomagali ukrotiti uporge Mažare. Nekoliko let pozneje in avstrijska po-litika je v popolnoma drugem tiru. V krimski vojski že najdemo Avstrijo med nasprotniki Rusije. Narodnostni princip je bil že postal vodilen z,A politiko, in Avstrija, ki še je borila s Prusijo za., kegempnijo med nemškimi državami, si je izvolila za svojo politiko nemški pravec. In od takrat datira nasprotje n^ed Avstrijo in Rusijo. Avstrijska politika se -ne more postavljati, da bi Ji bila prinesla ta politika srečo. 'Odlična vloga, ki jo je igrala ,ÄTstrija pod Metterni-ehom in še tudi potem, je — bila; danes smo država zelo, zelo druge vrste. Ko je nas Prusija izpodrinila iz nemške zveze in je bila nevarnost, da se zopet streznimo in naslonimo na Rusijo, je vrgel zviti Bismarck med nas in Rusijo kosti pruskega grenadirja — Balkan. Na ta način in s podčrtanjem nemških imr perialistienih teženj, katerim mora služiti tudi Avstrija, se je posrečilo Nemčiji privezati Avstrijo povsem na-se. Balkan je postal kamen spodtike med Dunajem in Petrogradom in že večkrat nam je grozila krvava vojska z ruskim sosedom samo radi — Balkana.
Avstrija in Nemčija tvorita izrazit nemški blok, ki vodi svojo politiko v nasprotju s slovanskim, kateri obstoja iz Rusije in balkanskih držav in . v nasprotju tudi z romanskimi. Italija, kakor že omenjeno, kaj spretno lavira sem in tja, k ergi to največ nese, Ali ima Avstrija od svoje nemške blok-politike kakšno korist? Nit\ najmanjše! Radi nje smo si ustvarili na Balkanu sovražnike, radi nje smo v kratkem času dvakrat bili v nevarnosti grozne vojske, radi nje propada naša trgovina in industrija, radi nje so tudi notranje politične razmere vedno neznosnejše. Nemčija ima od svoje neizprosne blok-politike neizmerno korist. V Avstriji ima sigurnega zaveznika, z Rusijo tudi skrivoma koketira, tako da ima na zunaj proste roke. Zato vidimo, da njena gospodarska moč vkljub vsem krizam rapidno rase. Avstrija pa nazaduje skokoma. Za 1. 1911 je bila naša zunanja trgovina pasivna za čez 800,000.000 K, za toliko več smo uvozili —
kot izvozili. Prijadrali smo že takò daleč, da nas je že na Balkanu prihitela Nemčija. Seveda, ona podpihuje v ozadju, a sama se ne izpostavlja, mi pa se pustimo krvavo izrabljati in igramo vlogo enfanta terrible napram Balkancem. Kolika zaslepljenost in kolika kratkovidnost merodajnih faktorjev? Mesto da bi kot nenemška država iskali in našli prijateljskih vezi s slovanskimi sosedi, kar bi od nas odvrnilo vse vojskine nevarnosti in bi naša trgovina in industrija imeli najlepše trge za eksportiranje, pa prinašamo neskončne žrtve nemškemu imperializmu. In vse to samo, ker je politika zapustila pota pravice in poštenja ter ji veljajo kot vrhovna načela:	izkoriščanje,
gospodarsko zavojevanje, ker ji je moč nad pravico.
Te dni je princ Hohenlohe v Petrogradu. Šel je tja, da je oddal carju lastnoročno pismo našega sivolasega vladarja. Smatra se to kot korak za zbliža-nje med Dunajem in Petrogradom. Mi odkritosrčno želimo, da bi se to doseglo. Zgodi se pa to samo lahko, če se Avstrija odreče hegemonističnim težnjam nemštva. Ce postavi svojo politiko na zdravo in pravično načelo enakopravnih narodov. Potem se bodo nam gotovo približale balkanske države, prenehalo bo nelepo izigravanje Rumunije in naše narodno gospodarstvo bo našlo neizčrpno zaslombo. Blok Avstrije in Rusije, ob katerega bi se oprle mlade, pro-cvitajoče balkanske države, bi bil za našo bodočnost gotovo največjega pomena. Napravil bi Avstrijo zopet vplivno in močno. Nemčija bi se mu mogoče tudi pridružila, toda Avstrija bi ji bila potem enakoveljavna sovrstnica, ne pa ponižna) robinja imperialističnih Viljemóv.
Na Češkem im pri mas*
Dalje časa kot pri nas na Štajerskem traja že obstrukcija v deželnem zboru češkem. Pri nas obstru-irajo Slovenci, tam obstruirajo Nemci. Zahteve čeških Nemcev so dalekosežnejše nego naše slovenske, ker merijo na faktično delitev češke dežele. Pa saj so tudi zahteve, ki jih pri nas stavijo Slovenci, na Češkem že uresničene : deželni šolski svet je razdeljen v češko in nemško sekcijo, ravno tako deželni kulturni svet. Oba. funkcionirata izborno, posebno deželni kul-
FOBLISTEK.
Drecica.
(Napisal Januš Goleč.)
(Dalje.)
Položil je kazalec na čelo in zagodel:
„Bodi pameten, Drečica, zakaj se mučiš? Ke-daj bode pa jedel fajmošter ta kostanj? IjPo zimi in sedaj pa je še precej do zime. Izlušči kostanj in nesi mu prazno farje, saj stari še pogledal ne bo.“'
Drugo nedeljo je že korečil Drečica, otvorjen z listnjakom, v Ivnik k župniku.
Gospod so bili zadovoljni, so pošteno plačali in ker je pohapnež še kazal od ježic opikane roke, so mu dali še par kronic napitnine.
Drečica se je muzal,, češ, sedaj sem ga pa na-dodlal; ah, pa kaj bi težil vest; fajmošter ima itak .dovolj.
Tudi drugo nedeljo za tem je prodal Drečica kot doslej župniku polno brentico izluščenega kostanja. Mislil je slepar, da bo to vedno šlo tako naprej. Postavil je zopet tretjo nedeljd. brentico .pod farovž. Gospod, so celo odprli tokrat okno in mo prijazno namignili, naj prinese k njim v sobo.
Drečico je sicer začela oplazovati neka zla — slutnja, pa jo je odgnal, češ, fajmošter še ni pogledal, en fraki me še čaka za povrh.
Potrkal je, se odkril in vstopil.
Gospod so mu naročili, naj v drugi sobi odloži kostanj.
Drečica je ubogal, komaj pa je izpustil kljuko, so že gospod obrnili ključ in zaklicali;
„Jokl!“
Izza drugih vrat se je prikazal hlapec, musta-cast in močan Nemec s pasjim bičem v roki.,
„Jezus, Marija!“, je zavpil Drečica in se kar z brentico vred sesedel na tla.
„Nič Jezus, Marija“, (šo se mu rogali župnik,
„ampak sedaj bodeš ti znal, kedaj si goljufal župnika . .“
Brezsrčni Jokl je zavihtel bič in po Drečici je padalo, ko bi štrenjo pral.
Zvijal se je nesrečnež kot jež in na kolenih je prosil gospoda župnika, milosti, vendar župnik niso Jokla poprej ustavili, dokler niso našteli do dvajset.
Drečica se je komaj izplazil iz. župnišča, meneč: presneti Nemec, nikdar več me ne bodeš videl v Iv-niku, pa tudi držal ne bodem več z vami.
In res, Drečica je molčal o pasji molitvici, pa tudi nikdar več ni ponavljal, da je ,„z Nimcami Imita.“ Pasji bič mu je zopet izčistil kri in držal se je odslej kot oče Slovenca sv. Jurija na Remšniku.
II.
Drečica je opustil kostanjevo kupčijo in sedel pridno kot cek na tkalskem stolcu.
Umrl je pa { tedaj podružnice sv. Urbana na Radiu mežnar, in gospod župnik so ponudili to častno mesto najbližnj mu sosedu Drečici. „
On da se tega tudi branil ni, ampak se je res vestno držal novega svojega poklica. Posebno še ob shodih je vse tako lepo uredil, da je župniku k srcu prirastek
Pa saj ni bil samo kot cerkovnik in tkalec v redu, ampak tudi kot kristjan. Na njem ni bilo najti grehov, kakor: pijanosti, pretepa, ponočevanje . itd. Zahajal je marljivo k službi božji in tu pa tam še kaj v farni zakristiji položil na pravo mesto.
Držal je naš Drečica za tretji križ, ko je nekega dne lezla njegova mati po lestvi na podstrešje. A nazaj grede pa je zgrešila, ker človek ocl zadaj nima oči, jeden klin in malo .prehitro stopila na tla. Pretresla se je do dobra in zadobila precejšnje notranje poškodbe, ki so jo ^prikovale na bolniško postelj. ^Nesrečo so prinesli k Drejčevim vsi svetniki; pa privežal se je pust in Leni je prihajalo vedno sla-beje.
Kot skrbna mati je poklicala nekega dne, ko sta bila sama s sinom v hiši, Drečico k sebi, rekoč:
„Drečtca moj, sam vidiš, da ne bom več dolgo;
tudi Lenika veliko trpi, ti si v letih, kaj bodeš , čakal, oženi se, }da ne pride enkrat vse v tuje roke. Premisli si, pa gospoda vprašaj za svet, saj te oni-imajo radi.“
Te materine besede so udarile Drečici nepričakovano na uho.
Ženiti se, na kaj takega pa (.še Drečica doslej mislil ni. In vendar je še sedaj menil : to bi še ne bilo tako neurgno, toda koga vzeti?
Tiuhtal in gruntal je tkalec, Ikatero Adamovo rebro si bi izbral — niti so se mu trgale — pa ni prišel do sklepa.
Prišla je nedelja; Drečica se je'še vedno zibal v negotovosti. Stal je tudi na ta Gospodov dan kot po navadi v zaSkristiji. Po bogve, ki se je pravi mežnar zabrlental, je pač Drečica gospova župnika oblačil. Ravno je natezal in naravnaval ščipke na mašni srajci, pa mu je nekaj prišumelo mimo hrbta. O-zrl se je — pa tako se je zagledal, da je pozabil; gospod župnik rabijo za sv. mašo tudi plašč.
Župnik sami so ga vzdramili iz zamaknjenja.
Drečica se je zopet zavedel, popraskal za ušesi in nadevaje plašč gospodu, si je mislil: basama, ta pa bi bila — zato pa še vedel nisem.
Ne zamerimo Drečici raztresenosti med službo božjo, saj je bila Zalnikova Čila, res čedna devojka.
Stari Zalnik je bil precej imovit posestnik, ki je dal svojo Čilo v remšniško župnišče, da, se nekoliko bolj seznani s kuhi j o kot doma. In baš Čila je bila, ki je tisto nedeljo smuknila mimo Drečiee.
Oko in srce tkalčevof se je obesilo na Čilo in viselo celi teden na njej. Čudno, pa resnično, da človek v trenutku, ko se mu užge; iplamen ljubezni z e-nim samim pogledom zapazi vse, kar ga vleče do — druge osebe.
Tudi tkalec Drečica je že večkrat poprej videl Gilo, pa ravno taisto nedeljo je zapazil na njenem licu, na vsaki strani usten dve,jamici, ki sta se vsik-dar poglobili, kedar se je na Cilinemj licu vzhajala dobra volja.
(Dalje prih.i
turni svet je ravno od delitve sem prišel še le v pravo veljavo.
Vsled nemške obstrukcije so deželne finance seveda zelo slabe. Toda ravno to je, kar daje nemški obstrukciji veliko moč in kar na drugi strani nagiba Cehe, ki iščejo potov in sredstev za spravo z Nemci. Tudi učitelji trpijo vsled teh razmer, vrhu tega morajo čakati na regulacijo plač, dokler ne bo deželnega zbora.
Vse kakor pri nas! Toda nekaj je pri Nemcih na Češkem drugače. Tam nimajo dr. Kukovca, ki bi rovai proti eksistenčnem boju svojega lastnega naroda. Tudi učitelji, čeprav težko izhajajo v tesnih razmerah, vendar niti enega ni, ki bi vsled tega priskočil nasprotnemu taboru na pomoč. V tem oziru je pri nas drugače. Toda tudi to je vzrok za nadaljevanje obstrukcije. Naša deželna politika je vedno služila Nemcem, le pravico ponižnega mrmranja so slovenski poslanci reklamirali za se. Sedaj je drugače. Boj je javen in odločen. Cilji jasni in visoki. Posebno naša puhla liberalna inteligenca, ki je pol stoletja krivila svoj hrbet pred tujci, težko prenaša ta odločen boj. Na boje, na odpore ni vajena in njej se toži po smehljajočih obrazih nemške gospode. Zato silijo, da se obstrukcija opusti in da se poslanci vrnejo zopet v deželni zbor. A obstrukcija je tudi za to potrebna, da se izuri liberalna inteligenca v narodnih bojih. Na vse narodove sloje je treba paziti.
V finančnem odseku na Dunaju se kleše ob novi finančni postavi. Ko je bilo upati te dni, da iz načrta. postane postava, se je koj oglasil nemški narodni svet na Češkem. Iz novih davkov bodo namreč tudi dežele dobile precejšnje prispevke. S tem pa bi bila seveda nemška obstrukcija oslabljena, kajti Cehi bi zopet manj potrebovali deželnega zbora za ureditev deželnih financ. Od naše liberalne inteligence si ne upamo seveda niti misliti, da bi gledala tako daleč naprej v bodočnost, zato tudi ne moremo zahtevati od nje razumevanja teh dogodkov na Češkem. A svoje čitatelje smo hoteli informirati, kako je na Češkem in kako je pri nas.
t Kardinal dr. Nagi.
Včeraj zjutraj ob eni uri je osirotela dunajska nadškofija, izgubila je svojega nadpastirja:	večen
san je zasnival kardinal-knezonadškof dr. Nagi. Veliki zvon cerkve sv. Stefana, ki zamolklo zadoni le takrat svojo turobno pesem, če umrje cesar, papež, ali dunajski nadškof, je naznanil Dunajčanom, naznanil dunajski nadškofiji, naznanil pa tudi vsem avstrijskim katoličanom, da je umrl njihov nadpa-stir, da je preminul upravitelj velike in važne dunajske nadškofije, da je na veke zatisnil svoje oči vodja avstrijskih katoličanov, kardinal dr. Nagi.
Pokojni se je narodil leta. 1855 na Dunaju kot sin priprostih starišev. V duhovnika je bih posvečen leta 1878 in štiri leta pozneje je promoviral za doktorja bogoslovja. Pastiroval je najprvo kot kaplan na zavodu Anima v Rimu, potem je bil profesor na bo-goslovskem zavodu pri sv. Hipolitu, nato spiritual na zavodu sv. Avguština na Dunaju in slednjič rektor Anime v Rimu do leta 1902, ko je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa v Trstu, kjer je ostal do leta 1909. Imenovanega leta je bil poklican na Dunaj kot nadškof koadjutor osivelega dunajskega kardina-la-nadškofa dr. Crusche, z določilom, da postane njegov naslednik.
Ko je leta 1911 umrl kardinal-nadškof Gru-scha, mu je sledil nadškof dr. Nagi in koncem istega leta je bil imenovan kardinalom.
Ena glavnih zaslug rajnega cerkvenega kneza je, da je svetovni evharistični kongres lanskega leta na Dunaju tako sijajno vspel. Bil je duša celega tega kongresa in je s svojim neumornim delom največ pripomogel, da velja ravno dunajski svetovni evharistični kongres kot do sedaj največja in neprekoslji-va manifestacija katoličanov celega sveta.
Bil je pa tudi kot vodja avstrijskih katoličanov mož na pravem mestu. Se vsem je v dobrem spominu, ko je meseca decembra lanskega leta povzdignil svoj glas v gosposki zbornici in odbil \ drzne napake na dragoceno katoliško versko svetinjo, na neraz-družljivost zakramenta sv. zakona. Cela javnost je občutila, da je govoril vodja avstrijskih katoličanov, ko je izpregovoril v pravem času in na pravem mestu svarilne besede zoper brezstidno gonjo združenega freizina. Po evharističnem kongresu je potoval v Rim, da prejme iz rok sv. očeta kardinalski klobuk.
Na povratku mu je postalo slabo in ko je došel na Dunaj, se mu je stanje tako poslabšalo, da je legel v postelj, iz katere ni več vstal. Umrl je vsled črevesnega raka. Na smrtni postelji sta ga Še zadnji dan obiskala prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova soproga. Do zadnjega zdihljeja bolnika so bili navzoči pomožni škof dr. Pfluger, izpovednih, mati, sestra in nečakinja.
Dunajska, nadškofija in avstrijski katoličani žalujejo ob krsti moža, ki j« mnogo prerano, v sredi svojih velikih načrtov in organizacijskega dela legel v hladni grob. Naj mu bo zemlja lahka in ohranjen časten spomin.
Pogreb umrlega kardinala se vrši v petek, ob
4.	uri popoldne.
Darujte za Slov. Stražo !
Pustni korzo v Celju.________________________
Celje, dne 4. febr.
Na letošnji pustni torek so oživili naši nemški someščani slovenskega pokolenja maškeradni pohod po mestnih ulicah, kakor je v navadi po južnih, posebno italijanskih mestih. Najbrž so hoteli naši someščani kopirati pustni korzo v Trstu, ki zavzema na pustno nedeljo in pustni torek dimenzije, da mui ni para v Avstriji. Nekaj podobnega so priredili torej tudi Celjani. Pa Celjani nimajo tistega okusa — kakor Lahi. Dočim predstavljajo tržaške maškeradne skupine zgodovinske in arhitektonične posebnosti, pa so predstavljali ti omejeni nemški Celjani slovenskega pokoljenja samo svoje poganska nizko kulturno mišljenje. O slikah, skupinah in prikazanjih ni vredno, da bi govoril, ker so prebanalnega, pregrdega značaja. Vredno je pa pribiti, da so bile skupine dobro izbrane, da karakterizujejo kulturni nivo celjskih odpadnikov. Ne smemo svetu zamolčati, da so se videle poleg običajnih znanih nelepih predpustnih Šal in neslanosti tudi nedopustne šale, tikajoče se cerkve. Sicer so imele le navidezen izzivalen značaj, a namena da niso imeli prireditelji, žaliti cerkve, bi se lahko morda glasil izgovor. Pripomniti pa je treba, da naše someščane mi prav dobro poznamo, da udarijo po cerkvi, kjer je le mogoče, in dalje vemo, da glasilo naših nemško mislečih Slovencev nikoli, prav nikoli nima lepe besede za katoličane, ampak čisto nasprotno?, prav odkrito propagira brezverski protestantizem in indiferentni nihilizem.
Cel korzo se je priredil pod patronanco našega mestnega magistrata, v sprevodu smo videli mestne kapacitete in mestne uslužbence. Po drugih mestih pešajo vedno bolj take prireditve predpustnih neslanosti, Celje se jih pa oprijemlje, da tako dokumentira svojo nekulturnost, posledica in posebni znak narodnega uskoštva.
B'a vam povem in ponovim resnico, prireditev bo nemara hotela na zunaj veljati za socijalno-huma-nitarno zadevo. Kajti razni harlekini so s puščicami in nabiralniki nadlegovali ljudi po ulicah, po hišah, pri posameznikih — za mestne uboge. Vsiljuje se pa nam misel, da je ta prireditev res znamenje duševnega uboštva naših politično, gospodarsko obupanih someščanov, — naravni pojav propadajočega celjskega nemštva. Nemškutarstvo je v Celju dogospodarilo, razmere v mestu, na magistratu, na vseh koncih in krajih mestnega gospodarstva so take, da so že daleč naokoli znane. In zrušilo, ali vsaj odkrhnilo bi se že bilo, če bi njegovega propada ne zadrževali naši slovenski celjski liberalci, vzor-narodnjaki, s svojo do ogabnosti znano neznačajno in tudi nezanesljivo politiko.
Prvi streli. Pričetek druge balkanske vojske. Boj za Odrin in Kataldžo.
V pondeljek, dne 3. t. m., ob 7. uri zvečer, je poteklo določeno premirje »med balkanskimi državami in Turčijo. Sest tednov so trajala mirovna pogajanja v Londonu in šest velesil si je belilo glave, ^tako le še preprečiti zopetni izbruh sovražnosti na Balkanu. Toda vse je bilo zaman. Po prevratu v Carigradu je postala Turčija zopet oholejša in tudi velesile niso hotele pritiskati na novo vladq s tako silo, kakor so na Kiamila. Tako je prišlo, da morajo balkanske države še enkrat tdati besedo topovom in puškam. Za svojo eksistenco v Evropi se boreči Turek noče še kloniti glave, skuša še enkrat s krvavo va banque igro rešiti kolikor mpgoče veliko. Zato so balkanske države prisiljene, da z novimi zmagami porazijo nekulturni polumesec in pribore skozi stoletja zasužnjenemu Balkanu bodočnost svobode in napredka. Želimo, da bi tudi ta nova faza v balkanski vojski bila za bratske krščanske narode tako zmagoslavna, kot je bila prva. Slava bojevnikom za krst častni in svobodo zlato! Naj bi iz njihove krvi vscvetela, krasna in lepa bodočnost!
Prvi streli v drugi vojski so že padli. Kmalu po končanem premirju — uro pozneje — so pričeli že Bolgari obstreljevati Odrin. Tozadevne vesti se pa glaše:
Sofija, dne 4. februarja: Včeraj ob 8. uri zvečer so začele združene srbske in bolgarske čete obstreljevati Odrin.
Carigrad, dne 4. februarja: Konzuli velesil v 0'drinu so se obrnili na veleposlanike v Carigradu s prošnjo, da naj nakaže turška vlada konzulom take pozicije, kjer bodo varni pred krogljami bolgarskih in srbskih oblegovalnih topov, ali pa naj jim dovoli, da zapuste mesto.
B e r o 1 i n, dne 4. februarja: „Lokalanzeiger“ javlja iz Sofije, da so v Mustafi paši snoči ob 9. uri slišali silno gromenje topov, kar je dokaz, da je bolgarsko-srbska oblegovalna armada že naskočila 'Odrin.
London, dne 4. februarja: „Daily M.“-javlja iz Carigrada, da so tudi v turških vladnih krogih prepričani, da se Odrin ne more več dolgo držati. Posadki pred vsem primanjkuje živil. Da odvrnejo glad, so jeli klati že vojaške konje.
Sofij a, dne 4. februarja: Prvo obstreljevanje Odrina je trajalo od 8. ure 7 minut na
večer do %1. uro po polnoči. Danes ob 5. uri zjutraj se je zopet pričelo obstreljevanje, ki še traja. Obstreljavajo se utrdbe in tudi mesto; v raznih delih mesta je izbruhnil požar.
Pričeli so se baje že tudi boji pri Katal-dži in na Galipoli.
Položaj pri Kataldži.
Iz Carigrada javljajo:
1 O stanju turške armade pri kataldškiii utrdbah prihajajo v Carigrad naravnost obupna poročila. --Častniki v Hademköju so se morali med seboj hudo streljati, kajti vedno prihajajo ranjenci v Carigrad. Vrhu tega še pa pride 300 do 400 bolnih vojakov v Carigrad. Vojaki leže v svojih majhnih celicah m za vsakih 12 mož je odmerjeno na dan le poldrugi kilogram oglja.
Po padcu Kiamil paše ne dovažajo pred Ka-taldžo nič več živeža. Mahmud Šefket paša je namreč prejšnjega šefa intendance, svojega (svaka, Iz-majla Hakki bega, zopet imenoval za šefa intendan-ce. Ta pa ni imel nič važnejšega opravka, kakor da je vse zalagatelje, ki so zoper njega pričali, takoj spodil, novi zalagatelji pa hočejo imeti takoj denar za zalaganje z živili. Ker pa vlada v turških državnih blagajnah suša. ne zalagajo več armade z živili in drugim.
Častniki se seveda pečajo s politiko. Pretežna večina častnikov nasprotuje mladoturškemu režimu, častniki mladoturškega komiteja pa prihajajo v Carigrad.	, -
Komite namerava sedaj ustanoviti nekako milico za „obrambo domovine“, to se pravi,, za osebno o-brambo svojih strankinih velikašev. Abut paša in njegovi prijatelji, povsem privrženci ustreljenega Nazim paše, so gospodarji nad armado pri Kataldži. — Enver beg je bil te dni v Hademköju, toda prav hitro se je vrnil; očividno ni našel nobenega posla. Tudi v Galipolisu ni imel obstanka. Zdi se, da nima veliko privržencev med častniki. Novi mornariški minister se je v naglici podal v Dardanele, da tamkaj nekoliko potolaži vojno brodovje. S tako desorganizi-rano armado hočejo mladoturki sedaj — vojsko nadaljevati ?
Novi turški mogotci so se sami sebe zadeli, ko so ustrelili Nazim pašo. Z Nazijem bi se še dalo kaj govoriti, sicer ni bil ženij, itoda bil je pošten mož, ki je hotel le najboljše. Ce bi se šlo mladoturkom le za rešitev domovine, bi se bili morali najpoprej pridobiti armado, a to bi zamogel le Nazim paša.
Se neko drugo bedastočo je hotel napraviti sedaj turški ministrski svet; sklenil je, da se naj pokliče na vsa mesta poveljnikov samo privržence mladoturškega režima. Na izvršitev tega sklepa pod danimi razmerami sploh ni misliti, ker bi noben odstavljen poveljnik ne zapustil svojega mesta. V znamenju popolne anarhije in v naravnost obupnem stanju stopa turška armada v nove boje.
Nesrečna številka za Turke.
Številka 13 je bojda tudi za Turke „nesrečna.“ Tisti, ki imajo čas, 'da se s takimi stvarmi pečajo, pravijo, da je prišla turškemu Carigradu zadnja u-ra, kajti kakor je padel Carigrad leta 1453, f katera letnica da, če se sešteje posamezne številke (1 in 4 in 5 in 3) številko 13, tako da isto številko tudi letnica balkanske vojne: 1912 (1 in 9 in 1 in 2).
Naše prireditve.
Št. Ilj v Slov. goricah.
Veselica kmečkega bralnega društva v Slovenskem domu zadnjo pustno nedeljo se je zopet izborno obnesla. Dvorana je bila natlačeno polna občinstva. Posebno smo opazili veliko vrlih jareninskih fantov, in nekaj, če tudi ne preveliko, Mariborčanov. Nekatere je gotovo zadržalo slabo vreme.
Poučni govor je imel predsednik graške .„Zarje“, jurist Kodre. Oslikal je zgodovinsko ozadje igro „Naša kri“, razložil nekatere izraze v igri in opozoril tudi na lep nauk, ki ga daje igra.
Pred igro je še zapel naš, pevski zbor prav mično pesem. Vse pa je že težko pričakovalo igro. Moramo reči, da so se na igro igralci jako resno pripravljali in da je igra sama precej težka. So v igri marsikatere psihologične pointe, za katere je treba vajenega in izučenega igralca. Pa dvomimo, da bi se bila na katerem naših kmečkih odrov do sedaj ta igra s tako fineso igrala kakor pri nas.
Med odmori so neumorno igrali tamburaši izobraževalnega društva iz Studencev pri Mariboru.
Po igri se je vršila prav domača veselica pri gospodu Baumanu in gospodu Celcerju. V Baumano-vi gostilni so vrlo tamburali tamburaši in so se govorile navdušene napitnice.
Raznoterosti.
Iz učiteljske službe. "Na petrazredni mešani Šoli pri Sv. Jakobu v Slov, goricah 1 (tretji plačilni razred) je oddati mesto stalnega učitelja ali učiteljice. Prošnje do dne 25. t. m. — Na šestrazredni mešani šoli v Makolah (tretji plačilni razred) je oddati mesto stalnega učitelja. Prošnje do dne 25. t. m. na krajni Šolski svet.
Vič. župne urade še enkrat nujno opozarjamo, da pregledajo svojo zalogo rudečih spovednih listov in v slučaju potrebe iste gotovo še vsaj do pondeljka zjutraj naročijo, da se skupno z drugimi tiskajo, dokler je še rudeča barva v stroju.
f Janez Dragasnik, V, Kostanj ah na Koroškem je včeraj preminul ondotni župnik, velečastiti gospod Janez Dragasnik. Bil je v najboljših letih, star še le 39 let. Pogreb se vrši dne 6. februarja, ob 10. uri dopoldne. R. i. p. !
Osebna vest. Častiti gospod vojni kurat Hubert Rant je prišel za vojnega kurata iz Osjeka v Maribor, kjer je že poprej več let služboval.
Šarlatani. Pri vsaki priliki kričijo liberalci, da je obstrukcija v deželnem zboru kriva' vseh nesreč, ki so prišle v zadnjem času na Spodnje Štajersko. Zlasti so liberalci že večkrvt drzns trdili, da trpe vsled obstrukcije naše ceste. V „Slovenskem Narodu“' od dne 4. t. m., se pa v dopisu iz Slov. Bistrice odkrito prizna, da hočejo s temi trditvami Nemici samo izkoristiti obstrukcijo proti našim poslancem ter da hočejo šikanirati slovenske župane. Ce prav so tedaj liberalci uverjeni, da nemški in nemškutarski okrajni zastopi iz grdih političnih namenov nočejo izplačevati podpor za ceste, vendar bodo pri priliki zopet lopnili po naših poslancih, ker so šarlatani.
Nemški šovinizem v sekovski škofiji. „Straža“ je že večkrat ožigosala razmere, katere vladajo v sekovski škofiji. Da je opravičeno, dokazuje dejstvo, da se graškim Slovencem še vedno ne dovoli služba božja v njihovem materinem jeziku. Kar je pa še večje graje vredno^ je to, da se v farni cerkvi v Lipnici, v kateri obiskuje službo božjo tudi precej Slovencev, iste na ta način izziva, da se je pri prenavljanju te •cerkve na tabernakelj naslikal modriž ali plavice. Res, razmere, ki vladajo v tej škofiji, kjer se Italijanom podeljujejo večje pravice, kot drugi narodnosti v deželi, so podobne azijatskim.
Matica Slovenska. Oidborova seja Slovenske Matice dne 28. januarja 1913. Gospod predsednik se spominja smrti ustanovnika Ivana Murnika. — Meseca marca bo 50 let od prvih priprav za ustanovitev Matice Slovenske. — Korekture zemljevida se razpošiljajo v obmejne kraje v revizijo. — Matica Slov. izkuša doseči zamenjavo publikacij s poljsko 'Akademijo znanosti in umetnosti v Krakovu. — Brzojavno je pozdravila svečanost Nemčičevo v Križevcih in Vukotinovičevo v Zagrebu. — Iz poročila blagajnikovega je razvidno, da se proračun za leto 1912 ni prekoračil. — Matica Slovenska stopi v poštno-čekovni promet tudi za hrvaško-ogrski del države. — Poverjeniku, ki prijavi vsaj 20 članov, se dado publikacije, v dar, ako na to reflektira. —■- Rešijo se Še< druge gospodarske stvari. Tajnik poroča: članov je za 1911 dozdaj 3370. Tekom leta 1912 so pristopili štirje ustanovnimi in štirje umrli.
Gospodarski tečaj priredi Zadružna zveza v Ljubljani, oddelek za Štajersko, v Mariboru v času od dne 11. do dne 15. februarja 1913 v Marijanišču v Veržeju. Vspored: V torek, dne 11. februarja: 1. Potreba gospodarske izobrazbe za ljudstvo, predava dr. Kovačič iz Maribora. 2. Umna sadjereja. Učitelj za sadjarstvo H. Humek. 3. Krmljenje in prebavljenje živine. Živinorejski instruktor Fr. Krištof. 4. Pomen zadružništva. Nadrevizor Vladimir Pušenjak. — V sredo, dne 12. februarja: 1. O svinjereji. Župnik IT. Ročnik. 2. O sadjereji. Nadaljevanje. 3. Kmečke go-spokarske organizacije. Vladimir Pušenjak. 4. Ö živinoreji. Fr. Krištof, r- V četrtek, dne 18. februarja:
1.	Kako se naj povzdigne blagostanje na deželi. Salezij-jänec Al. Kovačič. 2. Vzorni hlevi in svinjaki. Fr. Krištof. 3. O sadjereji. Nadaljevanje. 4. Živinorejske zadruge: Tomaž'Rožnik. — V petek, dne 14. februarja: 1. Pomen posojilnic za kmečko ljudstvo. Vladim. Pušenjak. 2. O sadjereji. Nadaljevanje. 3. O mlekarstvu. Fr. Krištof. 4. O zdravstvu na deželi. — V soboto, dne 15. februarja:	1. Alkoholizem in narodno
gospodarstvo. Dr. Kovačič. 2. Kmečko vprašanje. V. Pušenjak. Predavanja se začnejo vsak dan, ob 9. uri zjutraj, opoldne je ena ura odmora, konec predavanj 'vsak dag ob 5. uri. Petek popoldne je v prvi vrsti namenjen ženstvu. Možje in mladeniči, žene in dekleta, udeležujte se v prav obilnem številu tega gospodarskega tečaja.
Tobak proti koleri. V francoski „Gazette des hospitaux“ pravi profesor Wenck, da je najboljše preventivno sredstvo proti koleri tobak. FTP so že zđav-nej trdili strastni kadilci, toda nihče jim ni verjel. A kakor se sedaj vidi, so imeli prav. [Profesor Wenck konstatira, da pri poslednji epidemiji v Hamburgu ni zbolel na koleri niti eden tobačnih delavcev, navzlic temu, da so nekateri od njih stanovali v hišah in delih mesta, v katerih je zahtevala kolera največ žrtev. Voda, ki so jo rabili v hamburških tobačnih tovarnah, je bila pravo temenišče kulture kolere. 1A vendar niso našli niti v eni smodki bacila kolere. Prof. Wenck je dognal, da tobakov dim umori najdalj v petih minutah vse mikrobe kolere, ki se nahajajo v slinah. Kakor se vidi, je tobak, čeprav veliko zlo, vendar le v gotovem oziru koristen.
Darovi za obmejne vojake. V političnem okraju Celje so se nabrali za naše vojake ob meji in za vojno mornarico sledeči zneski: od občine okolica Celje 131 K 11 h, Gotovlje 24 K, Vojnik 126 K 60 h, Žalec 48 K 60 h, Teharje 42 K 50 h, Braslovče 30 K, trg Šmarje 8 K 90 h, Ponikva 37 K, 10 h, Žusem 14 K 20 h, Dol 44 K 20 h, Sv. Krištof 25 K 54 h, Trbovlje 186 K 70 h, Laški trg 103 K 58 h; vsega skupaj torej 823 K 3 h. Hvala vsem, ki so se spominjali naših vrlih obmejnih vojakov.
Tako je prav. Angleški parlament je soglasno sklenil postavo proti trgovini z dekleti. V zabranitev te umazane in človeka nevredne in pod živaljo poni-
ževalne špekulacije so upeljali zakonito kazen s palicami. Nismo za barbarske kazni, toda kupčija s človeškim mesom je nekaj barbarskega in zasluži pošteno tudi ta način kazni. Angleško ljudstvo si obeta od te vrste kazni najboljših vspehov. Kaj pa pri nas v Avstriji, kjer po Židih te vrste kupčija tudi še bujno cvete ?
Promet avstrijskih poštnih in brzojavnih uradov. jLeta 1911 so prevozili poštni vozovi 57,219.205 kilometrov. jPisem je razposlala pošta 1.908,955.360, nad 100,000.000 več nego leta 1910. Po poštnih nakaznicah se je odposlala 1.810,855.550 K, Sod tega pa 284,475.846 K izven Avstrije. [Skupno število časnikov, ki so jih po pošti dobili naročniki 'v Avstriji,' znaša 308,781.990 izvodov (leta 1910 285,933.700(. Ne-dostavljenih je ostalo 1,063.617 pošiljatev. Izdalo se je 1.614,371.421 poštnih vrednot v vrednosti 1 37,835.294 kron. Dolžina brzojavnih žic j znaša 237.847 kilometrov. I Brzojavk se je oddalo 22,968.225,1 za 2,000.000 več nego leta 1910. 'Telefonske žice so dolge 425.471 kilometrov; pogovorov na telefonu je bilo v letu 1911 236,902.665. Dohodkov je imela pošta 179,909.538 K, izdatkov je 184,033.670 K. Cisti dohodek znaša okrog
6,000.000 K.
Staj er sk«.
Maribor. Obitelj gospoda profesorja dr. Arnej-ca je,zadel hud udarec. Po kratki bolezni mu je u-mrla mala hčerkica Cvetana. Naše iskreno ^sožalje.
Kamnica. V nedeljo, dne 9. februarja, popoldne ob pol 4. uri, se vrši v Rošpahu pri gospodu Kristo-viču shod za viničarje in kmečke delavce.
Ptuj. Na tukajšnji gimnaziji se bodo vršili izpiti za privatiste za prvo polletje dne 8. in dne 9. februarja.
Št. Hj v Slov. goricah. Take zime, kot je letošnja, že dolgo ne pomnimo. Brez snega, brez vožnje. Vso zimsko delo zaostaja. Saj se v hribih ne da z živino nikamor peljati. Gnoja ne moremo spravljati proč, ne drv k hiši. V» ,strmih gozdih se sploh ne more podirati. Bi bilo res treba, da bi samo koline napravljali in vino pretakali, ko ne bi bilo tako čudno kislo.
Ljutomer. Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru si šteje v prijetno dolžnost, izrekati velerodnemu gospodu dr. J. Babniku, c. kr. ministe-rijalnemu svetniku itd. na Dunaju, najiskrenejšo zahvalo na poslanem daru 20 K. Bog plačaj!
Sv. Barbara v Halozah. Na gostiji vrlega mladega para Jakoba Hvaleča in Marije( Majcenovič se je nabralo za „Slovensko Stražo“ 11 K. Da bi temu prvemu kamenu iz Haloz sledili še drugi in da bi bila mlada poročenca srečna in blagoslovljena, to oboje želi prijatelj našega lista. Na mnoga leta!
Zreče. Tu sta bila poročena: gospod Wuth Iv. iz Konjic z gospodično Miciko Kračun. Vse dobro!
Tepanje. (Grd madež.) V naši popolnoma slovenski vasi si je drznil napraviti tukajšnji trgovec in gostilničar Kruljc popolnoma nemški napis. Kruljče-vo trgovino dičijo besede: ’ „Gemischt-Waren-Hand-lung.“ Nad to nezaslišno drznostjo se vse zgraža. A1 upamo, da ta madež kmalu izgine, kajti prebivalstva se je lotila silna nevolja. Gospod Kruljc, pamet!
Sv. Jurij ob Taboru. Pri nas se vstrajno vzdržuje vest, da bo baje v najkrajšem času imenovan naš nadučitelj gospod Rosenstein za Šolskega [ nadzornika. S tem bi bila naša in njegova srčna želja izpolnjena.
Trbovlje. Zadnjič sem! bral v „rS!traži“ kake pravice imajo socijalni demokrati v naši občini. Da ga ni bilo, ki bi jim zabranil pohod na pokopališče, in njih govore. Kdo naj bi jim bil to zabranil, menda naš liberalni občinski zastop? Dolžnost njegova bi bila. A občinske volitve se bližajo in zato je pred 14 dnevi „Zarja“ opozarjala liberalce na zopetni kompromis. Zato pa imajo socialdemokrati proste roke. Roka roko umiva.
Laško. (Cerkveni tat.) V tukajšnjem okraju se klati neki Andrej Drevenšek, ki je Še le pred kratkim prišel iz zapora. Že v nekaterih cerkvah je poskusil svojo srečo, da bi pokradel cerkveno zlato in srebrno posodo ter milodare iz nabiralnikov, a dose-daj se mu je posrečilo to le enkrat in sicer se je vtihotapil v župno cerkev sv. Jurija, občina sv. Krištof. Tukaj je s krampom razbil nabiralnik za milodare, ga izpraznil ter odnesel kakih 15 K. Iz drugega nabiralnika pa, v katerega se je pobiralo po cerkvi, je odnesel 4 K. Orožništvo zasleduje z vso vnemo tega nevarnega cerkvenega tatu.
Gornji Duplek. (Velik tepež pri godovanju.) V soboto zvečer je obhajala v Žatečki vasi, občina G. Duplek, posestnica Ornik god. Po stari navadi je pa prišel tudi godec s harmoniko in z več fanti iz okolice. Ker so dobili mnogo piti, jih je alkohol sčasoma omamil in kmalu je nastal prepir in tepež, pri katerem so se brata Andrej in Rudolf Mulec, dalje Ciril Zavernik in Jurij Ornik, vsi iz Žatečke vasi, med seboj z noži in plankami obdelavah. Vsi so zadobili več ali manj ran na glavi, rokah, nogah, kakor tudi na hrbtu. Brata Mulec sta takoj še po noči šla sama v mariborsko bolnišnico, med temi ko je Zavernik obležal in so ga morali drugi dan odpeljati na vozu v mariborsko bolnišnico, kjer si sedaj hladijo svojo tako vročo kri.
Brežice. V nedeljo, dne 26. januarja je imelo tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo svoj peti redni občni zbor. Častiti gospod pater Sai.
Vodošek je poljudno predaval o življenju Amerikan-cev in o raznih dobrih in slabih vtisih, ki jih je nabral med njimi. Poročilo odbornikov nam izkazuje lep napredek našega društva, ki je za izobrazbo našega kmečkega ljudstva zelo velikega pomena. Želeti bi le bilo, da bi se naši ljudje pač dosti bolj zanimali za to prekoristno društvo. Zato pa je dolžnost vsakega, da po svojih močeh sodeluje pri društvtu in mu pridobiva vednq več zvestih članov; knjižnica je že zelo bogata, zato le pridno segajte bo lepem berilu, ki ga vam nudi.
Zakot pri Brežicah. Meseca decembra 1912 so se vršile pri nas občinske volitve. A stari možje odborniki so še le do sedaj zgotovili račune, kar je pa bila menda težka reč, in v sredo, dne 29. januarja t. L, je bil izvoljen za župana vrli naročnik „Straže“ in gostilničar na kolodvoru, gospod Franc Zorko. Občani pričakujemo od novega odbora in občinskega predstojništva odkritega in za občino koristnega delovanja. Zlasti naj bi se poskrbelo, da bi se občinski tajnik, ki živi od nas, malo drugače obnašal napram nam in vsakemu brez obotavljanja tudi takoj postregel, ker mi ga plačamo za to, da vestno vrši svojo dolžnost. Torej na delo!
Petrovče. Napovedani občni zbor našega društva „Gospodar“ dne 26. januarja je bil preložen zaradi nekega pogreba v tistem času. Sedaj se vrši pa ta redni XII. občni zbor v nedeljo, dne 9. svečana, popoldne ob 4. uri, v dvorani stare šole. Med navadnimi točkami vsporeda je zanimivo, gospodarsko predavanje in nazadnje šaljiva prodaja gospodarskih dobitkov. Vspored kratkočasi pevski zbor. Pridite v o-bilnem številu!
Gospodinjska šola t Marija Trost pri Gradcu.
V naslednjem priobčujemo članek o gospodinjski šoli v Marija Trost pri Gradcu, ki ga nam je poslal prijatelj našega lista. Namenjen je v prvi vrsti onim, ki hočejo svoje hčerke poslati v nemško gospodinjsko šolo, kajti med nemškimi je ona v Marija Trost najbolj priporočljiva.
Dandanes, ko se vsak stan izobražuje in skuša v izobrazbi doseči višjo stopnjo, se je začutila potreba izobrazbe tudi med kmečkimi gospodinjami in kmečkimi dekleti. Ljudska šola sama ne zadostuje že več potrebam dobre gospodinje. Zategadelj so se v zadnjem času na več krajih ustanovile šole, katere imajo izključno namen, podati kmečkimi dekletom, o-ziroma kmečkim gospodinjam, praktičen in teoretičen pouk v ženskih panogah kmetijstva. Marsikateri oče, oziroma marsikatera mati, se vpraša, ali bi v tem, ali onem zavodu njuna hčerka ostala versko! kakor tudi nravno neomadeževana i. in ali bi se spoštovala njena narodnost. Naši stariši pošiljajo mnogokrat še svoje hčere v Grabnehof na Zgornjem Štajerskem, a ne pomislijo pa, da je v tej šoli verski živelj v nevarnosti, ker je učiteljsko osobje protestantovsko. In zato pa hočem našim očetom in materam nekoliko pokazati, da imajo bližje, kakor je Grabnerhof, Šolo, ki ustreza vsem namenom dobre gospodinje in katera stoji pod strogim varstvom njenega ustanovitelja in vzdrževatelja, velečastitega gospoda graškega kanonika dr. Josipa Neubauerja.
Sola je v kraju, kamor tudi radi zahajajo naši vrli Slovenci na božjo pot,! namreč v Maria Trost pri Gradcu. Tukaj se vrši letno več tečajev, štiri mesece trajajočih. (V naslednjem vam hočem v kratkemu podati sliko, kaj in koliko daj se lahko dekleta v tako kratkem času naučijo. Zadnji tečaj,'kateri se je pričel v začetku meseca oktobra, se je končal dne 28. januarja t. L, ter se je ta dan predpoldne vršila javna skušnja, pri kateri so bile zastopane sledeče korporacije:	deželni odbor štajerski po deželno-kul-
turnem referentu grofu Franc Attemsu, c. kr. name-stnija štajerska po namestniškem svetniku dr. Neg-bauerju, kmetijska zadruga štajerska in Zveza gospodarskih zadrug po ravnatelju deželne j kmetijske šole v Grottenhofu Göhlertu in deželnemu nadsvetni-ku Delago, okrajni zastop graški po gospodu Rich, pl. Regnerju, kmetijska podružnica in druge korporacije ter več kmetov in gospodinj. Predmeti, iz katerih se je vršila skušnja, so sledeči: veronauk — ravnatelj dr. Neubauer; predmeti iz kuhanja, pečenja, kuhinjskih del in racijonelnega gospodinjstva — učiteljica Marija Braneger, absolventka kuharske šole na Dunaju,, ki je nastavljena pri c. kr. kmetijski družbi zgornje-avstrijski, živinoreja, svinjereja in perutninstvo — učitelj pl. Naredi, zdravilstvo — dr. R. Kotzbeck, živinozdravilstvo — živinozdravnik dr. Reidl, šivanje oblek in perila ter krpanje — šolska sestra Asumpta Klimscha, mlekarstvo in mlekarska dela, pranje in likanje, dela v hlevu, pospravljanje in snaženje po sobah — voditeljica Augusta Fock, rodom Čehinja, koja je po večletni praksi položila izkušnjo na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju. Dekleta so v vseh predmetih izvrstno odgovarjala tako, da je grof Attems ob koncu izrekel nad tem svoje začudehje. Ob koncu se je gospod kanonik v i-menu šole zahvalil učiteljskemu osobju, kakor tudi učenkam, ter po daljšem nagovoru zaključil skušnjo, kakor tudi peti gospodinjski tečaj. Naznanil je, da se šesti gospodinjski tečaj, tudi štiri mesece trajajoč, že prične v sredi meseca februarja ter se naj prošnje za sprejem vlagajo pri vodstvu gospodinjske Šole v Maria Trost pri Gradcu.
Irma m Svasi Arraei« naznanjata potrtega si ca vsem prijatetjem, da je Bog poklical nju srčno hčerkico
Cvetano
med svoje angeljčke v nebesih.
Pogreb jutri v četrtek ob pol 5. uri na mestnem pokopališču.
Maribor, 5. februarja 1913.
Koroška ceste 53 MaofeoF Heng asse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mdzarsMh del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja!, Šole, cerkve, prodajalne in pisarne ; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najoenejša in hitra postrežba.
Velika narodna trgovina
Kusi Manic, Celle
I Narodni dom I
’S	,5
«priporoča bogato zalogo maitlifaktUf ' e,
I nega in m©dne@a	posebno S
■2 krasne novosti za spomtaelne obleke g
S PO 2@SO ZltUsni cessi! g
e>
Ostanki g§©d lastno seno. ^
Gostilna,
dobro idoča, s trgovino vred na najpi omrtnejšem krsju v Sij bližji okolici mesta Celje, z vso gospodarsko opravo, hlevi, konji, vozovi, travniki itd. se tako) proda zelo poceni, vse skopaj za 31000 kron. Kje, pove n^ravciš vc tega lista.	15
uxxnnxxuux
Uažno za ženine in neveste Ž
Zaradi prezidave moram izprazniti prostore, prodam torej
vsa pohištva nizko pod lastno ceno, kot elegantna pohištva za spalne sobe m obednice»
elegantne pissIlIG mil© itd. od naj priproste jš e do naj linei še izpeljave. ESS3T Neverjetno poceni !
Enega dijaka JOSŠP KolsrlC, mizarski mojster
V ^Briborilg Franc Jožefova cesta št. 9.
sprejme na stano van e in eelo hrano Frane Žebot,
Ma ura 14 dni aaposkušnjo.
Se pošilja samo proti povzet U, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
MS' Velik cenik brezplačno. *39© (Jamstvo 3 leta.)
Srebrne ure...................K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine .	.	. „ 6'—
Amerikanske zlate double-ure . „ 10’—
Goldin Roskopf ure..........„	4'—
Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5’— 14 karatne zlate ženske ure .	. „ 19'—
14 karatne zlate ure za gospode „ 40'— Srebrni pancer-verižice .	. . „ 2'—
14 karatne zlate verižice .	.	. „ 20'—
14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— Viseče stenske ure na nihala . „ 10'SO Kuhinjske ure ........ 2'40
Budilke.....................„	3'—
Budilke z dvojnim zvoncem .	. „ 3'—
A. KiHman, Maribor št. 49
Velika tovarniška za!ooa ur> zlatnine in srebrnine.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
med vsemi žitnimi kavarni je
Frankova Perl-ri.
Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč in fine kokovosti.
K wsaSfi
žitni kavi pa je, da se doseža v resnci poln okus in lepa, okusna barva, treba pridejati malo porcijo
pravega zagrebškega : FrnEekovega pridatki za kavo.
Obe vrsti se dobita v vsaki špecerijski trgovini.	—
Liniment tua»!©*
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko.
Mesina lekarna pri c. kr. ,Orlu“ v Mariboru (Slatni trg Hk rotovža.	m
ISKARIVA sv
lastna Hiša
Koroška cesta 5 MARIBOR
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke m modeme obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor :
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
m® nspoilla sa najhitreje m c@r§@ izvršujejo.
Prodajalnica
tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor :
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati. Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr.: Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant., Občna metafizika. Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunctorum, fev. birma, Marijino življenje in druge.— Dobe se tudi . križi, stenski, nikijasti leseni razne Velikosti in cene. ■ Svetinjice iz aluminija. Srca Jez. in Mar., Naše'ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.