0& novem teta Gospodarstvo v letu 1966 Gospodarstvo občine zaključuje svoje poslovno leto 1966. To nam omogoča, da ugotavljamo letošnji gospodarski uspeh in določamo gospodarske cilje v prihodnjem letu. Živimo v dobi, ki nas sili, da nam roke in glava hitreje producirajo, saj hitreje doživljamo, hitreje ustvarjamo novo, hitreje zavračamo staro in nerabno kot nikdar prej. V tem tempu odkrivamo in osvajamo dobrine, ki jim do včeraj niti imen nismo poznali, kaj pogosto pa izgubljamo samega sebe in notranje vrednote, ki bi morale biti lastne vsakemu človeku, ki bi jih moral vsak človek gojiti in razvijati. Nehote se nam ob tej misli vsiljujejo vizije Sv. Urha, Vietnama, nesreče pri Brniku, lakote v Indiji, poplav ... pa druge: o tistem mejašu iz Most, ki hoče, da sosed poseka drevo zaradi sence, o nečloveškem odnosu nekega Zelenojamčana do najemnika, o materi, ki je zanemarila svoja otroka, da sta ležala — na črvih, o surovi goljufiji zaradi hladilnika ... Morda bo zgornjemu kdo očital slabo komparacijo? Pravzaprav to niti ni bil namen. Prej, in predvsem bi veljalo poudariti, da pozabljamo na sebe in sočloveka, da je to nevarno, da sta plemenitost in notranja izoblikovanost še vedno kvaliteti, ki sta več vredni kot vsak hladilnik, več kot vsako drevo. »Etos je postal danes Arhimedova točka človekove zgodovinske in osebne eksistence.« (F. Pedičck) In vendar delamo, delo pa je ustvarjalno in vsaka ustvarjalnost plemeniti, kultivira! Leto dni smo starejši — ali pa smo tudi za leto dni pametnejši in moralnejši? Težko je najti odgovor na to — morda pa bi odgovorili mejaš, goljuf, slaba mati, še kdo?! Novo leto nam zbuja najrazličnejša čustvovanja in razmišljanja, prav pa bi bilo, da se ob tej prelomnici zamislimo in skušamo svoje načrte po potrebi korigirati, pozabiti na sence in odtujenost ter raje darovati dobro besedo sosedu, stisniti roko sočloveku. Človek človeku človek — od najožjih do najširših dalj! Kajti sicer Sv. Urh, Vietnam itn. za nikogar ne bodo več V ‘z^1' Bogdan Šturm munalni problemi. Razpravljavci na konferenci v Zeleni jami so se zavzeli za to, naj bi bila pred sprejetjem statuta mestnega sveta omogočena čim širša razprava med občani, katere nosilca oziroma pobudnika bi naj bila SZDL skupaj s krajevno skupnostjo. Na tej konferenci so nekateri v razpravi opozorili na viden porast mladinskega prestopništva v Zeleni jami v tem letu. Opozorili so tudi na težavne pogoje, v katerih dela DPD Svoboda. Razpravljavci na konferenci krajevne organiz. SZDL Snebrje -Zadobrova so predvsem poudarjali pomen novih volitev ter v zvezi s tem nove naloge, Ako želimo ugotoviti dosežke gospodarstva v letu 1966 že sedaj, to je pred končnim obračunom, se lahko opremo le na nekatere groba ocene. Pri vrednotenju pričakovanega gospodarskega razvoja moramo izhajati predvsem iz ciljev gospodarske reforme. Leto 1966 je namreč prvo leto, ko je gospodarsvo poslovalo celotno obračunsko dobo v pogojih, ki jih je ustvarila gospodarska reforma. Na podlagi preračunavanj poslovnih pogojev, ki so jih opravile naše delovne organizacije v avgustu 1965, to je v prvem mesecu gospodarske reforme, so le-te predvidevale mnogo bolj neugodne perspektive, kot so jih v letu 1966 uresničile. Material- ki čakajo organizacijo SZDL. Grajali pa so organizacijo in delovanje službe v boju proti elementarnim nesrečam. Tako nimajo najosnovnejših sredstev in pripomočkov za obrambo proti poplavam, ki so na tem območju tako pogostne. Menijo, da bi tu morali priskočiti na pomoč občinska skupščina, mestni svet in vodna skupnost Slovenije, kajti ljudje živijo v neprestanem strahu za svoje imetje, s čimer nastaja tudi politični problem. Treba bo rešiti vrsto reči — od nasipov in kanalov do opreme, čolnov in podobno. Iz poročila KO SZDL Snebrje-Za-dobrova je razvidno, da je bila ni položaj delovnih organizacij je precej ugodnejši, kot je bilo pričakovati na podlagi prvotnih ocen. Povečana sredstva gospodarskih organizacij, ki jih usmerjajo v sklade za investicije in osebne dohodke, izhajajo predvsem iz večje proizvodnje in realizacije in iz ugodnejše delitve dohodka m-ed družbo in delovno organizacijo. Pričakovati je, da bo vrednost proizvodnje in tudi njena realizacija narasla letos za 20 do 25 odstotkov, dohodek pa bo zaradi nekaterih olajšav v delitvi neto proizvoda z družbo večji za 25 do 30 odstotkov. Takšen porast dohodka in občutno zmanjšanje družbenih dajatnev bo vplivalo na povečanje sredstev, s kate- KO SZDL dejavnost SZDL v preteklem obdobju dokaj uspešna. Tako so izvolili sodnike porotnike in poravnalni svet, skupaj s krajevno skupnostjo so sodelovali pri pripravah za zbore volivcev, imeli so več kulturnih prireditev, akcij in podobno. Podobno aktivnost je čutiti tudi v KO Zelena jama in drugod. Značilno pa je, da občani na vseh konferencah ugotavljajo, da je premalo konkretnega dela na terenu, čeprav bi morala biti prav SZDL nosilec tovrstne aktivnosti. Ker političnega dela manjka, se dogaja, da ljudje radi nasedajo raznim škodljivim elementom, ki izkoriščajo naše napake in težave v sovražne namene. Zato bi veljalo v naslednjem obdobju prav temu vprašanju posvetiti vso pozornost. KO SZDL Podlipoglav je bila v preteklem obdobju skupaj s (Nadalj. na 2. str.) rimi bodo razpolagala podjetja. Delovni kolektivi bodo imeli na razpolago 40 do 50 odstotkov več sredstev kot v lanskem letu. To jim je že doslej omogočilo, da so v letu 1966 izplačali 30 do 35 odstotkov več osebnih dohodkov ter ustvarili za več kot polovico večje sklade. S tem so si ustvarili pogoje za modernizacijo svoje proizvodnje z lastnimi sredstvi. Podjetja bodo tako v letošnjem letu ustvarila več kot 6 milijard dinarjev skladov za investicijske potrebe in družbeni standard. Čeprav se je vrednost proizvodnje močno povečala, in to Vsebina: Str. ^ Fotoreportaža »Zidar« ..................5 ^ »Pridi, dragi dedek Mraz...................6 Q Leto 1966 v naši občini ..................7 H Na pragu novega leta ....................8 9 Malo zares, malo za šalo...................9 ^ Kako bomo praznovali .................10 A Vse o športu ... 11 Š Novoletna nagradna križanka..............12 ne le zaradi višjih cen (saj so cene za številne proizvode še vedno »zamrznjene«), lahko ugotavljamo, da so podjetja to dosegla s približno enakim številom zaposlenih. Investicijska dejavnost je precej omejena in — kar je še posebej pomembno — se postopoma preusmerja iz novogradeni v moderniziranje obstoječih proizvodnih postopkov (oprema). Spremenjena družbena politika do financiranja investicij pa je povzročila, da podjetja v večji meri sodelujejo s svojimi sredstvi in se mani zadolžujejo s (Nadalj. na 2. str.) Letne konference V novembru in decembru so bile v naši občini sklicane redne konference krajevnih organizacij SZDL. Tako v poročilih kakor v razpravah je bila nakazana vrsta vprašanj, ki zadevajo delo organizacije SZDL. Mimo < ega pa so v razpravah bila sprožena tudi nekatera pereča gospodarska vprašanja in žgoči ko- Priprave za volitve Spomladi bodo volitve, na katerih bomo na novo izvolili polovico odbornikov občinske skupščine in polovico poslancev republiške in zvezne skupščine. V naši občini poteče spomladi mandat dvajsetim odbornikom splošnega zbora in dvajsetim odbornikom zbora delovnih skupnosti. Poleg tega bomo v volilni enoti, ki obsega območje občine na desnem bregu Ljubljanice, izvolili republiškega poslanca, v občinski skunščini pa poslance liški odbor SZDL in njuni organi. O teh razpravah je bilo mnogo napisanega že v dnevnem časopisju, zato tega ne bi ponavljali. Vsekakor pa je bila osnovna misel v vseh razpravah ta, da ie treba zagotoviti demokratični izbor kandidatov in možnost vsakemu, da sodeluje pri evidentiranju ali bolje pri izboru najprimernejših kandidatov. Tudi v naši občini smo že začeli s pripravami. O kadrovskih Kmalu bomo zopet volili v gospodarski zbor in kulturno-prosvetni zbor. Skupaj s še šestimi občinami bomo volili tudi poslane ev vseh pet zborov zvezne skupščine. O volitvah in izboru najprimernejših kandidatov za poslance in odbornike so v zadnjih mesecih že večkrat razpravljali zvezna konferenca SZDL, repub- Letne konference krajevnih organizacij SZDL (Nadalj. s 1. strani) krajevno skupnostjo pobudnik urejanja cestišč s samoprispevkom občanov. Medtem pa je gradnja vodovoda obtičala na mrtvi točki, ker se je zavlekla izdelava ustrezne dokumentacije s strani pristojne strokovne službe pri občinski skupščini. V naslednjem obdobju bi morali na Podlipoglavu posvetiti več pozornosti vključevanju novih članov v SZDL, predvsem mladih ljudi. Prav tako menijo, mladih ljudi. Prav tako menijo, da je zamrlo delo KUD in delo gasilskega društva. Zaželeno bi bilo tudi, da občani sam: sodelujejo v časopisju, predvsem v Naši skupnosti po raznih vprašanjih, predvsem pa kar zadeva kmetijstvo, kot osrednje panoge na tem območju. To je le nekaj bistvenih ugotovitev iz poročil in razprav na letnih konferencah krajevnih organizacij SZDL. Ker ob zaključku številke niso bile v vseh krajih konference sklicane, bomo v prihodnji številki o tem še poročali. pripravah so že razpravljali predsedniki krajevnih organizacij SZDL, občinski odbor SZDL in volilna ter organizacijsko-kadrovska komisija pri občinskem odboru SZDL. Prav tako pa je bil govor o volitvah tudi na konferencah SZDL in zborih volivcev, vendar samo še informativno. V januarju bomo morali začeti z zbiranjem predlogov za najprimernejše kandidate, izmed katerih bomo na kandidacijskih zborih kandidirali naj-boljše kandidate. Kot uvod v te sestanke, katere velja po možnosti uskladiti z zbori volivcev, ki bodo obravnavali družbeni program občine, bo zbor vsega političnega aktiva občine v začetku januarja. Politični aktiv bo predvsem obravnaval dosedanje delo skupščine in njene bodoče naloge. Na podlagi gradiva in razprave bo mogoče postaviti kriterije za izbor najprimernejših kandidatov. Vse gradivo bo tudi služilo za razprave v krajevnih organizacijah SZDL, ki bodo še bolj kot pred dvema letoma nosile odgovornost za kvalitetne in uspešne priprave. Za razprave o primernih kandidatih moramo porabiti tudi vse številne sestanke, ki bodo v tem času,. Vsem krvodajalcem čestita za novo leto občinski odbor RK Ljubljana Moste-Polje Smernice in sklepi občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje o problemih socialnega varstva Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na 24. redni seji obeh zborov razpravljala o delu zavoda za socialno delo in o problemih, ki se javljajo v socialnovarstveni dejavnosti. Skupščina ugotavlja, da dejavnost socialnega varstva vedno bolj prehaja iz ozke skrbi za materialno nepreskrbljene skupine prebivalstva v skrb za odpravo problemov, ki niso materialnega značaja, temveč nastopajo kot posledica spremenjenih življenjskih in delovnih pogojev. To so problemi prilagajanja delavcev v novo industrijsko sredino, neurejeni stanovanjski problemi in varstva otrok, nadalje problemi, ki izhajajo iz človekovih osebnih lastnosti, iz odnosov v družini, okolju in družbeni skupnosti, iz njegovih potreb in interesov. Ker se teh problemov nismo lotevali vzporedno z razvojem gospodarstva, število kurativnih socialnih problemov narašča in ima negativne posledice v našem družbenem življenju nasploh. Socialne službe lahko opravljajo svoje obsežne naloge le, če so najtesnejne povezane z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi delovnimi organizacijami v komuni, ki imajo v svojih programih dela skrb za človeka. Za uspešno preventivno delo v širšem obsegu je potrebno zagotoviti in pravilno kadrovsko zasedbo strokovnih delavcev v komuni, pa čeprav bi to pomenil nekaj večji izdatek bodisi iz občinskega proračuna ali delovnih organizacij. Nadaljnja ugotovitev je, da je področje socialnega varstva eno izmed družbenih služb, ki nima temeljnega predpisa niti enotnih predpisov o svoji organizaciji in financiranju, kar je tudi eden vzrokov, ki otež-kočajo delo in nadaljnji razvoj socialnih služb. Da bi zagotovili čim uspešnejše reševanje problemov na tem področju, je skupščina sprejela naslednje ugotovitve, smernice in sklepe: 1. V prihodnjem obdobju mora biti socialno delo usmerjeno v preprečevanje nastajanja socialnih pojavov in problemov. Potrebna je odločnejša preusmeritev socialnega varstva v preventivno delo, tako da bo mogoče socialne probleme reševati načrtno in strokovno. Naloga vseh družbenopolitičnih in drugih delovnih organizacij v komuni pa je, da v bodo- (Nadalj. s 1. strani) krediti, kar vsekakor ustvarja ugoden poslovni položaj tudi v prihodnje. Čeprav je preusmeritev na zunanji trg pomembna za nadaljnji razvoj podjetij, lahko ugotovimo, da v tem pogledu še niso doseženi zadovoljivi dosežki. Počasnejše prilagajanje družbeni politiki, ki terja večji izvoz, je pogojena z dejstvom, da je treba zaradi posebnosti v mednarodni menjavi dalj časa čakati na večji uspeh v izvozu. Posebno družbeno vrednost predstavlja uspeh združevanja sredstev za potrebe razvoja družbenega standarda v občini, saj so podjetja vložila v ta sklad 140 milijonov dinarjev. Na podlagi dosedanjih rezultatov razvoja gospodarstva lahko ugotovimo, da bo poslovanje v letu 1967 težje in zahtevnejše. Zlasti je treba upoštevati, da bo nadaljnje večanje sredstev za delitev odvisno predvsem od rezultatov dela delovnega kolektiva, ne pa tudi od sprememb v delitvi z družbo. To je v letu 1966 posebno ugodno vplivalo če zagotovijo vse pogoje — materialne in kadrovske — za izvajanje preventivnih nalog. 2. Socialna služba se ne sme omejiti le na reševanje individualnih primerov in se utopiti v administraciji, marveč mora vzporedno spremljati in analizirati socialne probleme in pojave ter ugotavljati vzroke njihovega nastajanja in predlagati ukrepe za njih prepričevanje. 3. Za zagotovitev uspešnega opravljanja svojih nalog se morajo socialne službe še tesneje povezovati z družbenopolitičnimi organizacijami v komuni in vsemi delovnimi organizacijami tako gospodarstva kot družbenih služb. 4. Pojačati in pospešiti je treba delovanje prostovoljnih socialnih delavcev po krajevnih skupnostih. 5. Delovne organizacije naj pritegnejo socialne delavce zavoda za socialno delo k posvetovanju, kadar razpravljajo o reševanju konkretnih problemov družbenega standarda delavcev. 6. V sodelovanju s svetom za industrijo, svetom za obrt in svetom za vzgojo in izobraževanje je potrebno proučiti možnosti zaposlitve mladine v delovnih organizacijah in obrtnih dejavnostih. 7. Se nadalje je treba razvijati celodnevno bivanje otrok v šolah in varstvenih zavodih in proučiti možnosti za ureditev otroških in športnih igrišč. Občinska skupščina je že zagotovila precejšnje materialne pogoje za razne oblike varstva otrok; v bodoče jih je treba smotrno in organizirano izkoristiti. Razvijati je potrebno tudi svobodne dejavnosti za vključevanje doraščajoče mladine po interesih. To naj bo naloga vseh organizacij, ki vključujejo tudi mladino, zlasti pa mora pri tem aktivno sodelovati mladinska organizacija. 8. Problem določanja prispevka k preživljanju otrok je treba rešiti z okvirnimi predpisi. Prispevek praviloma ne bi smel biti nižji od dvakratnega zneska otroškega dodatka. 9. Mlajši se radi zgledujejo po starejših, zato je treba proučiti možnosti, kako bi skrb- na povečanje sredstev za delitev, kar pa ne bo več primer v naslednjih letih. Taico bodo večja sredstva izhajala le iz dosežene proizvodnje — v odvisnosti od naraščanja produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja. Zato bo moralo gospodarstvo stopiti v letu 1967 v močan boj z zastarelimi tehnološkimi postopki ter postopoma odkrivati vse rezerve v previsokih stroških proizvodnjen. Takšni pogoji bodo vplivali tudi na politiko delitve dohodka na sklade in osebne dohodke. Prav na tem področju bodo morali organi samoupravljanja opraviti pomembno družbenoekonomsko nalogo. Ena osnovnih nalog s tega področja bo vsekakor, da bo treba razvoj osebnih dohodkov še bolj približati rezultatom dela delovnega kolektiva. Občinski organi bodo na podlagi končnih računov podjetij preučili gospodarske uspehe v letu 1966 in postavili nove cilje za leto 1967. Dotlej pa naj bodo te vrstice le groba ocena nekaterih področij gospodarskega razvoja. stveni organi ukrepali proti roditeljem, ki zanemarjajo vzgojo otrok, jih ne vzgajajo pravilno ali jih celo zavajajo v alkoholizem in v druge družbeno negativne oblike izživljanja. 10. Zaradi dinamike razvoja naše komune naraščajo tudi socialni problemi; zato naj se prouči, ali obstoječa strokovna služba še zmore vse svoje naloge glede na sedanji obseg dela. S tem v zvezi je treba preučiti kadrovsko zasedbo in organiziranost zavoda. Razumljivo pa je, da bo morala občinska skupščina zato nameniti večja sredstva. 11. Zavod za socialno delo naj bo operativni strokovni organ in naj razbremeni vse odvečne administracije. Pristojni organi naj preučijo možnosti za delitev upravnih in strokovnih opravil. Občinska skupščina jc sprejela sklep, naj se vse ugotovitve, smernice in sklepe posreduje vsem delovnim in družbenopolitičnim organizacijam v komuni, ki so po svojih programih dela zadolžene za preprečevanje in reševanje socialne problematike. Delovni kolektivi čestitajo ob novem letu JlCetemaa tovarna trikotažnega perila Zaloška 14 VEKTOR Poslovno združenje prevozniških podjetij Smartinska 110 Kolinska tovarna hranil Šmartinska c. 30 Gradis poslovna enota Ljubljana s sedežem v Zalogu Kreditna banka in hranilnica Ljubljana Ekspozitura Moste Proletarska c. 1 Stanovanjsko podjetje Ljubljana Moste-Polje Vide Pregarčeve 8 Gospodarstvo v letu 1966 Iz žabje perspektive Vse vidim in vse vem, povrh pa si kujem še razne materialne koristi, ki so dandanes cilj večine ljudi. Na primer! Vidim malega posestnika Ceneta, ki odhaja z dela. Nabasana aktovka ga kar vleče k tlom. Malomarno stopim k njemu, ga potrkam po rami, zakašljam in poškilim na aktovko: »Kako se kaj imaš, Cene?« Cene ostrmi, dvakrat pomežikne, zardi in debelo požre: »Se kar, še kar. Samo veliko dela imam doma, žganje kuham. Pa ti? Nekaj prehlajen se mi zdiš, prinesel ti bom jutri požirek žganja, da ga boš pokusil in — ozdravel.« Zamahnem z roko: »Eh, včeraj me je nekaj prijelo. Nič ne nosi, saj veš, da ne pijem!« In že se obrnem ter govorim z drugim. Cene pa izgine kot kafra. Drugo jutro pride na delo prej kot ponavadi. Stopi v vratarnico in potegne iz aktovke »požirek«, ki ga ima v litrski steklenici. »Saj veš, da ga zjutraj ne pijem,« mu oporekam. »Kar domov ga nesi! Saj je ves tvoj. Letos sem ga veliko nakuhal. Oglasi se kaj, lepa jabolka imam,« mi hiti zagotavljati in že odhaja iz vratarnice. Stopim za njim na prag in zakličem: »Aktovko pa drugič nosi prazno domov!« Komaj spravim steklenico v miznico, pride ključavničar Jože. »Ti!« pravi in se prestopica na pragu, »zdajle bo prišel voznik in odpeljal nekaj metrov starih, nerabnih vodovodnih cevi. Saj veš, vodovod napeljavam.« Pokimam. »Seveda vem, kaj me to briga! Ali imaš potrdilo?« »Imam, imam! Samo ... Ali imaš še pokvarjeno črpalko?« »Seveda, že deset dni zaman iščem nekoga, ki bi mi jo popravil?« »A, res?« se je razveselil Jože. »Jo bom pa jaz poskusil popraviti popoldne. Ne bodi preveč siten! Veš, cevi bo nekaj več, kot piše na potrdilu, a tudi stare niso. Kaj bi z njimi? Stare vendar ne bom vzi-daval v novo hišo.« Pokimam! Seveda razumem, edino bedak bi v novo hišo OBRAČUN DELA POČITNIŠKE ZVEZE Počitniška zveza naše občine je imela nedavno tega redno letno konferenco. Gradivo za konferenco je bilo skrbno pripravljeno, za kar gre zasluga predvsem dosedanjemu izvršnemu odboru. V referatu in v razpravi je ugotovljeno, da je bilo delo počitniške zveze v tem letu dokaj uspešno. Prav tako pa so na konferenci tudi odkrito govorili o slabostih in napakah pri delu. Več o tem bomo poročali v prihodnji številki Naše skupnosti. LJUDSKA KNJIŽNICA MOSTE V 1966 LETU. Knjižnico Moste in njeni dve podružnici v Jaršah in Hruiici je do decembra 1966. obiskalo 28.477 ljudi, od tega 19.851 mladine in 8 626 odraslih. Izposodili so si 96.724 knjig, od tega 15.312 poučnih, 31.390 mladinskih, 29.541 družbenih, zgodovinskih in vojnih romanov ter 20.481 lažje beletristike. Čitalnico je od maja do decembra obiskalo 782 ljudi, od tega 715 mladine in 67 odraslih. Izposodili so si 2.493 enot periodike in 1.026 itudijskega gradiva - strokovne literature. Potujoča knjižnica je delala redno v 5 krajih. V njej si je 778 ljudi izposodilo 4329 knjig. napeljeval stare cevi, ki puščajo kot rešeto. »Sicer pa imaš listek!« malomarno ugotovim. »Naloži in odpelji!« In res odpelje. Pogledam na voz, na njem so cevi; ali so nove ali stare, ne vem, saj nisem vodovodni inštalater. Koliko metrov jih je? Saj mi uprava ni kupila metra, da bi jih meril. Pogledam na potrdilo, tam piše, da so to stare vodovodne cevi v dolžini 15 m, torej drži. »Alo, i, hot! Dobro pelji!« Črpalko sem imel popravljeno še isto popoldne. Zadnjič se je ustavil pri meni direktor. Ponudil mi je cigareto in se počehljal za ušesi. »Ti, veš kaj, na delavskem svetu je bil sprejet sklep, da mi v mizarski delavnici lahko napravijo omarico za televizor.« »Vem, vem!« ga prekinem. »So vam jo že napravili?« Direktor je nemočno zamahnil z roko: »že, samo, da je iz omarice nastala cela knjižna omara. Narobe smo se razumeli. Človek se zares ne more na nikogar zanesti. Kaj hočem ...« »Seveda, seveda,« mu potrdim prav iz srca. Popolnoma ga razumem, biti direktor ni šala. Kar nas je odgovornih ljudi, to vemo. »Kar naložite in odpeljite!« Direktor je odšel, takoj sem zapazil, da je pozabil na mizi cigarete. Stekel sem za njim: »Tovariš direktor, cigarete ste pozabili!« Direktor je samo zamahnil z roko in odšel v upravno poslopje. Komaj sem zaprl vrata za seboj in se hotel poglobiti v malico, je prišel obratovodja mizarske delavnice in obstal pri vratih: »Pepe, danes bomo nekaj vozili za direktorja!« »Vem!« rečem malomarno in se pretegnem na stolu. »Knjižno omaro in nič drugega! Za knjižno omaro je imel dovoljenje delavskega sveta in kaj morem jaz zato.« Mojster je bil brez moči, potisnil sem ga ob zid. »Pepe, veš, mislil sem... pravzaprav izkoristil sem priliko in še zase naredil pomivalno mizo in vrtno klop... Mislil sem, da bom vse skupaj odpeljal z direktorjevo omaro.« »Hm, težko je! Nimaš dovoljenja delavskega sveta. To bom moral javiti tajništvu.« Lagodno potegnem iz direktorjevega zavojčka cigareto, jo prižgem in puhnem proti mojstru, ki je mencal na pragu, in nadaljujem: »Veš, ker si ravno tu, te bom nekaj vprašal, že dalj časa nameravam nekje naročiti poličko za radio. Kaj meniš, koliko bo približno stala?« Odgovora nisem dobil, dobiti ga tudi nisem mogel, ker mojstra ni bilo več med vrati. Izginil je kot blisk. Kmalu po enih, ko je direktor odšel na kosilo, so odpeljali omaro. Na tovornjaku je stala omara, ki je zavzemala dve tretjini prostora, za omaro je stala pomivalna miza in vrtna klop, prav zadaj pa se je sramežljivo stiskala polica za radio. Mizarski mojster se je nagnil z avtomobila, pomenljivo pomežiknil proti polički in vprašal: »Ali je žena doma?« Kaj sem hotel, pokimal sem mu in odprl vrata. Komaj je avto odpeljal, je prišel sekretar, ki je tudi že odhajal. »Kaj vozijo?« »Direktorjevo polico za televizor.« »Saj so jo dolgo pacali!« Zadeva je bila s tem opravljena, radio pa veselo igra na novi polički. Nove knjige v LK Moste, november 1966 Babič Ante: Bosanski heretici; Kurt Baschvvitz: Doba čarovnici C. C. Ber-gins: Džingiskan; Jovan Boškovski: Solunski atentatorji; Heinrich Boli: Klovnovi pogledi; Vera Brnčič: Ruska književnost; Ivan Cankar: Gospa Judit. Podobe iz sanj; Carlo Cassola: Bubejevo dekle; Archibald Joseph Cronin: Zdravnikove dogodivščine; Branko Čopič: Osma ofenziva. Dalmatinske freske; Denis Rouart — Momčilo Stevanovič: Nepoznati Degas I Renoir; Charles Dickens: Veliko pričakovanje; Tone Fajfar: Odločitev; Ludvig Feuerbach: čovek i bog. I. — II. knjiga; Ernest Fischer: Problemi mlade generacije; Gustav Flaubert: Tri povesti; Fran Ga-lovič: Lirika. Pripovijetke. Drame. Kritika; I. Galvan: Zivčane bolesti; Stanko Gogala: Obča metodika; Rudolph Golouh: Pol stoletja spominov. Jakob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica in druge Grimove pravljice; Andrej Heing: Gozd in pečina; Henze — Zimmermann: Naši prijatelji na vrtu in gozdu; Karen Horney: Novi putevi psihoanalize; Vladimir Hudolin: Mala enciklopedija alkoholizma; Anton Ingolič: Vrelec v planini. Istarske freske; Slavko Janevski: Tančarka na dlanka; J. Janžekovič: Smisel življenja; Miran Jarc: Novo mesto; Jemeljan Jaroslavski: Biblija za vjernike i nevjernike. I. — II. dio; Janja Kastelic: Mojčkovi kamenčki; Kiss -Szentagathai: Anatomski atlas človeškega telesa. Erič Knight: Lassie se Satire. — Humoreske. — Drama; Janko Kos: Prešernov pesniški razvoj; Zoran Kržišnik; Janez Bernik; Donald A. Laird — Eleonor C. Laird: Prosudivanje ljudi. Tehnike uspješnog zapamčivanja; Ar-mand Lanou: Poveljnik Watrin; Adam Leonhard: Primitivna umetnost; Fran Levstik: Pesmi; Henri Lhote: Predhisto-rijske freske u Sahari; Astrid Lindgren: Kljukec s strehe; France Lipičnik: Narodopisne črtice; Desanka Maksimovič: Tražim pomilovanje; Dragan D. Markovič: Ekonomsko podredivanje Afrike; Ivan Matičič: Rezinka. Skozi plamene prve svetovne vojne; Daphne du Ma-urier: Rebeka; Andre Maurois: Trije Dumas!; Mitja Mejak: Književna kronika; Herman Melville: Omu; Luc Me-naše: Zahodnoevropski slikani portret; Janez Mencinger: Zbrano delo. 4. knjiga; F. Mesesnel: Umetnost in kritika; James A. Mičkena: Sayonara; Lev Milčinski: Specialna psihopatologija; Ivan Minatti: Vse beži z oblaki in pticami; Marko Mladenovič: Porodica i porodiČ-ni odnosi; Moderno slikarstvo. 3.-5. knjiga; Marjan Mušič: Veliki arhitekti; Muzeji v Berlinu; Božidar Nedeijkovič: Savremena filmska umetnost; L’udo Ondrejov: V džunglah ob ravniku. V savanah in planinah. Oddaja mladoletnikov v tujo družino ali zavod. Peti plenum centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije; Slavica Pogač-nik-Toličič: Otrok in igra. Pomorska enciklopedija. 1.-8. knjiga. Pota in Prometni predpisi; Lovro Reič: Tifusarji; Svetozar Radojčič: Staro srpsko slikarstvo; Erich Maria Remorque: Iskra življenja. Slavolok zmage. Vrnitev; Henri Roger: Religija i moral; Braco Rotar: Lakota; Nikola Rot: Opšta psihologija. Psihologija osebnosti; Adam Schaff: Filozofija človeka; Tibor Sekelj: V deželi Indijancev; Nevil Shute: Zlomljeni val; Tone Seliškar: Mule in liščki; Se-naka: Pismo prijatelju; Franc Stele: Ptujska gora; Stendhal: Parmska kartuzija; Robert Louis Stevenson: Otok zakladov; Han Suyin: Gora je mlada; Sesti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Sesti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije; Gustav Šilih: Didaktika; Črtomir Šinkovec: Uporni svet pod Snežnikom; Ivan Spolar: Moj avtomobil; Nace Sumi: Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem; D. Tadijanovič: Večer nad gradom; Ivan Tavčar: Zbrano delo. 4. knjiga; Bogdan Tekavčič: Mladostnik in spolnost; Temeljni zakon o varnosti prometa; Umetnost srednjega veka na Slovenskem; Varstvo narave. 4. del; Rene Velek: Kritički pojmov!; Nevenka Vejnovič: Historija filozofije; Herman Wouk: Voungblood Hovvke; Z očmi zazrtimi v svobodo; Emile Zola: Vzpon Rougonovih; Stefan Zeromski: Prah in pepel. 3. knjiga; Jože Žitnik: Rak bolezen naših dni; vrača; Slavko Kolar: Pripovijetke. — napredki mednarodnega sodelovanja. Leo Žlebnik: Vajino ljubezensko zorenje. NARAVNO GIBANJE IN SELITVE PREBIVALSTVA NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE Leto živo- Rojeni mrtvo- Umrli Vsi dojenč. Poroke Razveze Prise- litve Izse- litve 1961 584 9 259 14 366 31 3.746 1.519 1962 628 6 232 14 370 62 * 3.200 1.715 1963 685 4 270 17 420 55 3.312 1.812 1964 810 7 289 24 364 54 2.467 1.771 1965 720 7 276 19 404 56 2.414 1.848 PRIRAST PREBIVALSTVA NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Leto Skupaj Prirast naravni selitveni 1961 1.552 325 1.227 1962 1.881 396 1.485 1963 1.915 415 1.500 1964 1.217 521 696 1965 1.010 444 566 ŠTEVILO STALNEGA PREBIVALSTVA NA DAN 30. 11. 1966 SKUPAJ MOŠKI ZENSKE 40.457 19.406 21.051 KLICAJ — tu pomeni odkrivanje naše slabosti, ki jo je treba odpraviti! KLICAJ — govori o lastnosti, ki nas dela ljudi, pa smo pozabili nanjo — medtem ko se bojujemo, da bi dosegli čim višji standard, vseeno na čigav račun! KLICAJ — govori o odnosu do sočloveka! Rad govorim o primerih iz športa. Zdi se mi, da pri športu manj pozabljajo na sočloveka. Spomnimo se gorskih reševalcev, športnikov, klubov, ki jim priskočijo materialno in osebno na pomoč npr. ob naravnih katastrofah, šport sam goji to lastnost v pravilih raznih panog in nepisanem pravilu, ki mu rečemo fair-play. SAMO 2 ZGODBICI ODTOD Mnogo let je že minilo. Bilo nas je kakih 7 nepridipravov, dobrih športnikov, starih 16 do 20 let. Rekli so nam »banda«. Izključili so nas iz nekega društva prav zato, ker smo to res bili. Razšli smo se. 3 so odšli v neko društvo, ki jih je postavilo za vodnike vrst. 2 naju je starejši prijatelj povabil, naj začneva igrati košarko, ker da imava talent. še sva bila neresna. Trdo delo treninga nama ni odgovorilo. Sla sva v tretje društvo. Tu so nama zaupali vodstvo mlajših košarkarjev. Priključili so se nama še ostali. Dosegli smo uspehe in se navadili delati... Minila so leta, skoraj vsi so prizadevni družbenopolitični funkcionarji. — Slučaj? Tudi zdaj poznam tako »bando«. Izključili so jih iz društva, pa jih sprejeli nazaj, ker so se spomnili zgornjega primera. Toda v društvu imajo možnost za trening le enkrat tedensko. Morali pa bi trenirati 3 krat. To je šele delo. Obrnili smo se na vse možne organizacije. Pomagajte! Izkazalo se je, da ni nihče odgovoren za to vprašanje. Pa še to zvemo da so »banda« in jih ne maramo v svoje prostore. Starši so zapustili otroka. Ne vem, kaj so mu rekli ko so odšli, ali so poskrbeli zanj ali ne. Zapustili so tudi delovno mesto, kjer so delali leta in leta in odšli. Potem pa smo reagirali (mi, ljudje) takole, vsak po svoje: — šli smo do najvišjih forumov v podjetju in občini, da nam dodele stanovanje (recimo, da imamo mi slabše stanovanje) in izselijo otroka; — pisali v časopisju o njih brez vzroka v neprimerni rubriki (to je bral otrok); — obsojali starše; Prosim, kdo je stopil k otroku in vprašal, kako bo brez staršev? Ali rabijo pomoč!? — Socialna služba v podjetju ni pristojna, ker so starši izključeni iz kolektiva. — Za zavod za socialno delo še niso »zreli«, sploh pa še ni tako daleč. — šolska socialna služba je razmišljala. športni trener otroka — slučajno profesor na šoli — pa je vprašal na konferenci: »Ali veste to in to.« »Vemo.« »Ali veste, če otrok zajtrkuje in večerja.« »Ne.« Dali so mu brezplačno 2 malici dnevno, pozanimali so se za otroka, mati sotekmovalke iz društva pa je otroku pomagala pri učenju. 2 zgodbi. Ena še brez konca, ena s kolikor toliko dobrim. Obe pa le primera izmed mnogih. Obe pa klicaj! Ali smo kaj dolžni sočloveku? Kljub temu, da imamo toliko služb, da zanj skrbe! Ali ni morda v celem sistemu skrbi za človeka še kaka luknja — V NAS SAMIH? K Zakleti grad v Zalogu (Jvetna a kina KINO TRIGLAV Da, tak naslov bi dal temu sestavku, če bi bila to ena izmed pravljic, v katerih po nekakšnem pravilu vedno zmaga dobro nad zlim! Zal je to resnica, RESNICA O ZADRUŽNEM DOMU, ki so ga v prvih letih svobode zgradile s prostovoljnim delom pridne roke vaščanov — podobno kot v sto drugih krajih naše domovine. Pod geslom ZADRUŽNI DOM — ZARISCE SOCIALISTIČNEGA DELA NA VASI so zrasli temelji in zidovi mogočne stavbe, ki je bila v ponos vaščanov in naj bi v njej našle in imele svoj prostor vse organizacije in društva ria terenu. No, nekaj časa je res bilo tako: v domu so imeli svoje prostore borci, žene, TVD Partizan, mladina, DPD Svoboda pa ljubitelji knjig, pevci, v njem so bile prostrane garderobe in kulisama. Bil je prostor tudi za stanovanje hišnika in za gostilničarja. Toda družine stanovalcev so rasle, otroci so se ženili in spet imeli otroke, pokazala se je potreba po otroškem vrtcu na terenu in — »ježi so popolnoma izrinili lisice iz brloga«! Se klavir DKD Svobode si je moral, hočeš - nočeš, poiskal novo domovanje na odru! Gospodarji zadružnega doma so se v letih menjavali, vsak je samo pobiral najemnino, popravljal pa stavbe ni nihče. Pred leti se je pokazala potreba po ambulanti, zaiteresira-na podjetja so dala finančna sredstva in nekdanje garderobe so se spremenile v zdravstvene prostore, kjer so bolniki podjetij Arbo, Emona itn. lahko dobili zdravniško pomoč, pa tudi drugi vaščani so lahko dobili recept za zdravila ali si po potrebi zmerili krvni pritisk. Reforma je ambulanto ukinila kot nerentabilno, rentabilni pa so ostali prostori! Že nastanjeni bolničarki se je samovoljno pridružila še druga, s prav tako samovoljnim »prijateljem«. Da bi bila mera polna, si je ta »prijatelj v suflerskem prostoru pod odrom uredil pravi pravcati fotolaboratorij, v prostorih ob odru nad stopniščem pa nekakšno elektromehanično delavnico. Le«tu sta tudi »drvarnica« in sušilnica otroških plenic, pod stopniščem pa zasilna garaža za motorno kolo NSU-PRIMA. V tem zakletem (ali prekletem?) gradu organizacije nimajo prostora, dramska sekcija tudi trenutno uživa za svoje vaje gostoljubje osnovne šole v Zalogu, čeprav bi bilo mnogo prijetneje imeti vaje v zakurjenem lastnem prostoru v zadružnem domu! Ker vsega tega žal ni, je ostal Zalog, RDECl ZALOG, kot so ga med vojno imenovali belogardisti, — za letošnji Dan republike brez vsake PROSLAVE, kajti gledališka sekcija je že v septembru sprejela naslednji sklep Gledališka sekcija DKD Svoboda Zalog na svojem sestanku dne 22 septembra 1866 ugotavlja naslednje: 1. V zadružnem domu, ki je bil zgrajen s prostovoljnim delom vaščanov, ni prostora za organizacije in društvp; 2. celo v prostorih ob odru in v dvorani, ki so bili grajeni za kulturno dejavnost, stanujejo nezakonito vseljeni ljudje, ki pa so nekje zaščiteni! S temi prostori rešuje zdravstveni dom Moste-Polje stanovanjsko problematiko za svoje uslužbenke in njih družbo. 3. V pretekli sezoni je naša sekcija sodelovala v kulturnem programu ob proslavi DNEVA REPUBLIKE, ob proslavi DNEVA ŽENA, pripravila dramo MLADOST PRED SODlSCEM ter v sklopu krožka mladih tudi VEČER GREGORČIČEVE BESEDE (ob 60-letnici pesnikove smrti). Za pripravo tega (ce- lotnega) programa se je skupina preko šestdeselkrat sestala na vajah v prostorih ljudske šole Zalog ali pa celo v privatnih stanovanjih sodelujočih! Ker je v takih pogojih, ki so močno podobni pogojem SVOBOD v stari Jugoslaviji, uspešno delo otežkočeno (kljub ogromnemu zadružnemu domu) sprejemamo sklep da ne bomo sodelovali na nobeni proslavi vse dotlej, dokler se ne reši vsa problematika v zadružnem domu Zalog (sem spada tudi oskrbovanje prostorov)! Zalog, 22. septembra 1966 Podpisi: Marta Rože, Dora Rože, Peter Klešnik, Ljuba Novak, Aleksander Skuk, Janez Pečjak, Lili Novak, Franci Pup-pis, Marija Matjaž, Ivan Lukančič, vodja, Milica Trnič, Matej župan, Irena Tomič, Marija Peterlin, Vilma Sluga, Danica Grum. Albin Tornič ml., Stane Puppis, Franci Zidan. Opomba: Ta sklep je bil poslan predsedstvu občinske skupščine Moste-Polje, Zvezi kult. prosv. organizacij Slovenije — občin, svetu Moste-Polje, ter prebran na zadnjem zboru volivcev v Zalogu. Ker smo naleteli le na gluha ušesa, seznanjamo z gornjim sklepom tudi širšo javnost, predvsem pa vse prebivalstvo terenov Zalog-Sp. Ka-šelj-Podgrad! Zalog, 19. novembra 1966 Redna skupščina ZKPO V torek, 6. decembra je imela občinska zveza KPOS svojo redno skupščino. Poročila, referati in razprava so ugotavljali, da je zveza opravičila svoj obstoj, saj ji je marsikje uspelo poživiti dejavnost, marsikje je že živeče dokazalo sposobnost delovanja, včasih pa smo morali tudi ugotoviti, da nas čas prehiteva, da terja nove oblike in vsebino dela. Razprava, ki je bila včasih sicer preveč lokalno obarvana, je postavila vrsto vprašanj ter odgovorov, začrtala pa tudi smernice za delo v prihodnje. Jasno je bilo postavljeno načelo, naj sc kulturna dejavnost tesneje poveže z ostalimi družbenimi organizacijami, naj postane tudi njihova skrb in odgovornost. Odgovore na za stavljena vprašanja bi morali iskati ne kot pripadniki neke kulturne organizacije, marveč kot proizvajalci in samoupravljavci, ki naj kritično presodijo svoj delež. Delovni kolektiv Javnih skladišč Šmartinska c. 152 čestita vsem občanom in podjetjem v naši občini Prvi program L— 3. OROŽNIK IZ SAIN TROPEZA, francoska barvna ci-nemascopska komedija 4.— 5. INŠPEKTOR, jugoslovanski kriminalni film 6.— 9. OLD SHATTERHAND, nemško-jugoslovanski barvni cinemascopski western po Karlu Mayu 10.—11. DEKLE IZ PARME, italijanska drama 12.—13. TOVARIŠI, italijanska drama 14,—16. SVET SUZIE WONGOVE, ameriška barvna cinema-scopska drama 17,—18. MOŽJE NA KONGRESU, italijanska komedija 19.—22. ZLATA PUŠClCA, ameriška barvna cinemascopska pravljica iz serije Tisoč in ena noč 23.—25. LEGENDA O VOLKU, ameriški barvni film po zgodbi Ernesta Thompsona Setona Walta Disneya 26.-27. MORILEC IN GOSPODIČNA, poljska kriminalna komedija 28.—31. ČRNE OSTROGE, ameriški barvni cinemascopski vvestern Drugi program 10, —13. SEVERNO PROTI ALJASKI, ameriški barvni cine- mascopski pustolovski film (samo ob 20. uri!) 71.—19. HATARI, ameriški barvni pustolovski film o lovu na afriške živali (samo ob 20. uri!) 23.-27. OTROKA KAPITANA GRANTA, ameriški barvni pustolovski folm po romanu Julesa Verna (film je na programu samo ob 16. uri) KINO VEVČE L RIO CONCHOS, ameriški barvni cinemascopski west. 2. RIO CONCHOS, ameriški barvni cinemascopski west. 2. PUSTOLOVŠČINE CISCA KIDA, ameriški westrn, predvaja Jugoslovanska kinoteka 3. PUSTOLOVŠČINE CISCA KIDA, ameriški westem, predvaja Jugoslovanska kinoteka 4. — 5. VRELA ULICA, ameriška socialna drama 6, — 8. OROŽNIK IZ SAINT-TROPEZA, francoska barvna cinemascopska filmska komedija 11. —12. INŠPEKTOR, jugoslovanski kriminalni film 13. —15. DŽUNGLA LEPOTE, angleški barvni cinemascopski film 18.—19. LJUBITI, poljsko-švedski film 20, —22. SVET SUZIE WONGOVE, ameriški barvni cs film 25.-26. SALVATORE GIULIANO, italijanska drama 27. —29. ROBIN HOOD, ameriški barvni zgodovinski film KINO ZALOG 1. SALAMBO, francoski barvni pustolovski cinmascop-ski film 2, — 3. RAZBITINA LADJE MARy DEARE, ameriški barvni cinemascopski film 7. — 8. PASJE ŽIVLJENJE, italijanski barvni dokumentarni film 14, —15. NAVARONSKA TOPOVA, ameriški barvni vojni ci- nemascopski film 21. —22. MORGANOVI GUSARJI .ameriški barvni pustolovski cinemascopski film 28. -29. OSAMLJENI SO HRABRI, ameriški cinemascopski film, moderna drama KINO ZADOBROVA 1. PUSTOLOVŠČINA CISCA KIDA, ameriški vvestern, predvaja Jugoslovanska kinoteka 2. — 3. NISEM JZ CASANOVA, nemški barvni zabavni film 4. LITO VALOVITO, jugoslovanska komedija 7,— 8. PRIGODE MLADEGA ČLOVEKA, ameriški barvni film po zgodbah pisatelja Ernesta Hemingwaya 11. MIKAVNA LAŽNIVKA, francoska komedija 14.—15. TRIDESET LET SMEHA, ameriška filmska burleska 18. NABAB, francoska kriminalna komedija 21.—22. V VRTINCU, ameriški barvni velefilm (v soboto, 21. januarja je predstava samo ob 19. uri. V nedeljo, 22. januarja pa sta predstavi ob 15.30 in 19. uri) 25. BUBOVO DEKLE, italijanska drama 28.—29. BECKET, angleški barvni zgodovinski film (v soboto, 28. januarja je predstava ob 19. uri, v nedeljo, 29. januarja sta predstavi ob 16. in 18.15) DODATEK: MATINEJE V KINU TRIGLAV (jtnatincjc k« vsako soboto ob 10.30) 7. PASJE ŽIVLJENJE, italijanski barvni dokumentarni film 14. TRIDESET LET SMEHA, ameriška komedija 21. MORGANOVI GUSARJI, ameriški barvni cinema- scopski pustolovski film 28. OSAMLJENI SO HRABRI, ameriška cinemascopska drama VSEM OBISKOVALCEM IN OBČANOM ŽELI V NOVEM LETU 1967 KAR NAJVEČ USPEHOV IN SE PRIPOROČA KINOPODJETJE TRIGLAV S SVOJIMI OBRATI Delovni kolektivi _ čestitajo ob novem letu 111 © BL i ¥ LJUBLJANA—MOSTE Proletarska c. 4 Kemična tovarna MOSTE, OB ŽELEZNICI 14 Saturnus MOSTE, OB ŽELEZNICI 16 I N DOS MOSTE, INDUSTRIJSKA C. T O T R A ZG. HRUŠICA 14 AGROKOMBINAT EMONA MESNA INDUSTRIJA ZALOG LJUBLJANA Tovarna celuloze in papirja Vevče Medvode, obrat Vevče LJUBLJANA—POLJE ŽITO SMARTINSKA C. 154 ZALOŠKA C. 54 Tovarna kemičnili izdelkov ARBO Podgrad - Ljubljana Veletrgovina MERCATOR Ljubljana, poslovna enota Polje Gradimo za danes in j utri Znano jc, da snio v naši državi in še posebej v naši ožji domovini po vojni zelo veliko gradili in še gradimo, čeprav po reformi v zmanjšanem obsegu. Posebna pozornost velja gradnji stanovanjskih objektov kot ena najvažnejših človekovih potrošnik dobrin. Nemajhna zasluga za tako hitro in na široko zasnovano gradnjo gre gradbenim podjetjem. V pričujoči fotoreportaži bomo našim bralcem predstavili eno teh podjetij, in sicer SGP Zidar iz Kočevja. Nova stavba celodnevnega bivanja pri šoli Jože Moškrič SGP Zidar iz Kočevja s svo- kot npr.: sitoriks, sistem litih jlmi sektorji v Kočevju, na Re- vidnih betonov, sistem azbest-ki in v Ljubljani gradi visoke nih prevlek namesto klasičnih in nizke stavbe. S svojim pro- ometov ter uporaba modernih SGP Z I D A R Kočevje Maketa stolpnic, ki jih gradijo v soseski Selo 3 ob Zaloški cesti Stanovanjska stolpiča B-l in B-2 ob Zaloški c. v soseski Selo 3 jektivnim birojem opravlja projektantske usluge, gradi stanovanja za trg, prodaja stanovanja in gradi za investitorje. Gradnje na vseh teh območjih spremlja moderen tehnološki proces in sodobna gradbena tehnika, izolacijskih materialov. Podjetje ima močno mehanizacijo: avtomatske betonarne, žerjavna dvigala, močan avtopark in manjše stroje, ki z njimi lahko čim kvaltietneje izvedejo različne elemente. Poleg tega podjetje III SGP Zidar Kočevje želi vsem občanom, delovnim kolektivom in poslov, prijateljem srečno novo leto 19 67 ,jmfš Ht&novanjski blok B 4 in stanovanjski stolpič C 4 ob Kajuhovi c. proučuje nove tehnološke postopke, da bi bila gradnja tako še kvalitetnejša, cenejša in hitrejša. Vsi objekti so zidani po potresnovarnostnih predpisih in z maksimalno sigurnostjo, ki jo stanovanjska gradnja zahteva. Zidar Kočevje — sektor Ljubljana deluje od leta 1959. Potreba po uvajanju tega sektorja je narekovala intenzivna gradnja stanovanjskih objektov na Kodeljevem in na celotnem območju mesta Ljubljana. Tako na primer je podjetje zgradilo na Kodeljevem okrog 60 vrstnih hišic, uredilo vse cestno omrežje s kanalizacijo vred, zgradilo zaščitni nasip ob Ljubljanici in podobno. Se en podatek je morda značilen za to podjeje: od leta 1947 do danes je zgradilo na vseh sektorjih 2.200 stanovanj. Osnovna šola Jože Moškrič v Novih Jaršah »Pridi, dragi dedek Mraz!« Otroci že nestrpno pričakujejo in se veselijo dneva, ko jih bo obiskal dedek Mraz. Prinesel bo darila, tu in tam bo z njimi pokramljal, jih opozoril, naj bodo pridni in naj sc dobro učijo. Srečanje otrok z dedkom Mrazom je za njih vsakokrat posebno doživetje, ki ne bo zlepa pozabljeno. O tem pričajo tudi spisi, ki jih je naše uredništvo prejelo iz šol, v katerih otroci pišejo o srečanju z dedkom Mrazom. Koliko prisrčne iskrenosti, želja in otroške sanjavosti je v njih. Skoda je le, da niso zastopane vse šole naše občine. Najboljše spise tokrat objavljamo, uredništvo pa bo njihove avtorje tudi nagradilo s praktičnimi darili. MOJE PRVO SREČANJE Z DEDKOM MRAZOM Za nas otroke je največje veselje, če slišimo kaj o dedku Mrazu že pred novim letom, ko ga pričakujemo, ali pa tudi takrat, ko že dobimo darila. Najmlajši se veselijo daril zlasti zato, ker so prepričani, da so jih dobili za svojo pridnost in ubogljivost. Prvič sem se srečala z dedkom Mrazom, ko sem bila stara pet let. Ker sem bila še zelo majhna in sem tudi zelo veliko dobila, mi je to srečanje ostalo v spominu. Mamica me je že več dni pred novim letom opozarjala, naj bom pridna in ubogljiva, ker mi drugače dedek Mraz ne bo nič prinesel. Verjetno sem jo res ubogala. Tako sem vesela pričakovala dan, ko me je obiskal. Sedela sem v kuhinji in se spraševala: »Kaj če nisem dovolj ubogala mamice in le ne bom dobila tiste velike punčke, ki sem jo že nekajkrat gledala v izložbi?« Bilo je namreč že zelo pozno zvečer, a o dedku Mrazu ni bilo še nobenega sledu. Že sem mislila, da ga ne bo. Takrat pa mi je mamica dejala, naj grem pogledat v sobo, če je morda tam pustil darilo, ker ni znal v kuhinjo. S strahom sem stekla pogledat. V svoje veliko veselje sem zagledala na postelji tisto zaželeno punčko, okoli nje pa še veliko drugih igrač in sladkarij. Zaigralo mi je srce. Bila sem namreč zelo sladkosnedna. Stekla sam po mamico. Ko pa sem se vrnila, sem se prestrašila. Na stolu poleg postelje je sedel pravi dedek Mraz in se prijazno smehljal. Rekel mi je, naj si ogledam darila, ki mi jih je prinesel. Nato pa mi je dejal, da bom morala biti tudi drugo leto tako pridna. Najbrž sem bila, saj me je še vsako leto obdaroval. JELKA KRALJ 6. b osn. š. Vide Pregare MOJ DRAGI DEDEK MRAZI Komaj čakam, da prideš, dragi, dragi dedek Mrazi Veselim se tvojega prihoda in spremstva. Lani sem se bal medvedka, zajčkov, vil. Samo Sneguljčice se nisem bal pa lovca. Letos sem že precej zrasel. Mislim, da me boš poznal. Ca bo imel težak koš, pa odloži v šoli tudi kaj zamel Tvoj zvesti Marjan Zver iz Hru- Mitja Hočevar 3. r, os. šole Hrušica DRAGI DEDEK MRAZ! Še vsako leto si nas obiskal, predragi dedek Mraz. Upamo, da boš tudi letos ustavil svoje jelenčke pred našo šolo in nam prinesel polno lepih daril. Zato ne pozabi na nas! želimo ti srečno pot! Zate, dedek Mraz, bomo priredili prekrasno igrico, ki te bo razveselila, da boš še raje prihajal v Besnico. Veseli bomo, če boš privedel s seboj še zajčke, pingvine, medvede in druge živali. Sprejmi najlepše pozdrave od Vidke Zupančič uč. 4. r. osn. š. Besnica PRVO SREČANJE Z DEDKOM MRAZOM Ko sem bila stara štiri leta, sem prvič videla dedka Mraza. Srečala sem ga v bližnji dvorani. Stopil je na oder in začel govoriti: »Zdaj ste vsi zbrani in čakate, da vam dedek Mraz podari bonbončke, pajace, pomaranče, piškote... A dedek Mraz ne da zastonj. Le spomnite se, kaj ste vse počeli: ste šipo razbili, vodo polili, sosedovemu Jurčku fige kazali, mami sveže perilo umazali. Zdaj ko vse to sem naštel, bom bonbončke preštel: za tebe enega, za tebe enega, zame pa nobenega...« Hodil je po dvorani in delil bonbone in igrače ter se pogovarjal z nami otroki. NELA KOKALJ 4. c osn. š. Kette-Mum DRAGI DEDEK MRAZ! Težko pričakujem tvojega prihoda, ljubi dedek Mraz! Skrbno pripravljam okraske, da bi čim lepše okrasila novoletno jelko. Že od prejšnjih let sc spominjam tvojega sprehoda po mestu. Posebno živo se spominjam nekega leta, ko sem tako brezbrižno lovila tvoje balončke, pa sem se izgubila mamici. Zajček me je prijel s tačko ter peljal nekaj časa v svojem spremstvu. Tako me je tudi mamica lahko opazila. LIDIJA TRDIN 3. r. osn. š. Hrušica MOJE PRVO SREČANJE Z DEDKOM MRAZOM Ko sem bila stara štiri leta, sem šla v spremstvu očka in mamice na novoletno praznovanje. Očka mi je že doma povedal, da bom videla dedka Mraza. To je bilo prvo srečanje z njim. Zato sem se te prireditve še posebno veselila. Stopili smo v veliko in lepo okrašeno dvorano. Bila sem zelo nestrpna. Kar nisem in nisem mogla pričakati dedka, saj je bil pred njegovim prihodom še bogat program. Končno. Ljudje so vzklikali. Dedek Mraz je prišel na oder. Imel je dolgo, košato brado in rdeča lica. Na ramah pa je nosil poln koš daril. Klical je otroke na oder in jim jih delil. Tu pa tam je koga še kaj vprašal. Tedaj sem zaslišala, kako me je poklical. Zelo sem se bala. Toda ob prigovarjanju očka in mamice sem le šla na oder. Ko sem bila blizu dedka, sem se njegove brade kar ustrašila. Vprašal me je, kako se pišem in kako mi je ime. Boječe sem mu odgovo-vorila. Rekel je, da sem pridna punčka in mi dal darilo. Zahvalila sem se mu, nato pa tekla v mamičino naročje. Kmalu je bila prireditev končana. Vesela sem šla domov. Prvega srečanja z dedkom Mrazom ne bom nikoli pozabila. Vsako leto komaj čakam novo leto in z njim moža z dolgo, osivelo brado, saj prinaša otrokom novoletna darila. BOJANA ŠEFIC 5. e osn. š. V. Pregare Mole prvo srečanje Še vedno se živo spominjam prvega srečanja z dedkom Mrazom. Takrat sem bila še majhna. Z alkom« in mamico sem odcapljala na novoletno praznovanje. V lepo razsvetljeni in okrašeni dvorani smo med poslušanjem glasbe pričakovali dedka Mraza. V orkestru, ki nam je igral, je bil tudi moj atek. Igral je na klavir. Med odmori sem večkrat stekla k njemu in malo zaigrala na klavir ali na boben. Otroci smo se pričeli igrati. Med igro nam je čas hitro mineval. Končno je prišel dedek Mraz s svojim spremstvom. Bilo je mnogo medvedkov, zajčkov, snežink, klovnov, pajackov in še mnogo drugih, ki se jih ne spominjam več. Dedek Mraz nas je najprej lepo pozdravil, potem pa je začel deliti darila. Kmalu sem bila na vršiti. Čeprav sem bila malo preplašena, sem vendar sama odšla k Dedku Mrazu. Ta mi je najprej podal roko, potem pa mi je izročil darilo. Kakor v sanjah sem se spet vrnila na svoje mesto. Za menoj so se zvrstili še ostali. Nato smo se še malo posladkali, potem pa smo si ogledali sprevod. Na cesti se je kar trlo ljudi. Komaj sem zlezla atku v naročje, že se je prikazala pisana povorka. Na čelu je stopal dedek Mraz, za njim pa so se zvrstile še živali. Medvedje so stopali ob straneh kot častna straža. Neki medved z dedkom Mrazom je stopil k meni in me pobožal po razgretih licih. Prav nič se ga nisem bala, čeprav sem mislila, da je pravi. Ob raketah sem se vrnila domov. Še pozno v noč nisem mogla zaspati in sem mislila na ta nenavadni do- fiodek Jelka LAH 5. d r. csn. šole Vide Pregare PRIDI, DRAGI DEDEK MRAZ! Ko zapade prvi sneg, se vsi spomnimo dedka Mraza. Že več let prihaja med nas in vedno ga težko pričakujemo. Preden pride med nas, mu zaigramo lepo igrico. Na koncu se zasveti novoletna jelka in prikaže se dedek Mraz. Vsi napeto gledamo, kaj bo iztresel iz koša. Komaj ga prinese na oder. Začne klicati otroke. Tisti, ki Se ne hodijo v šolo, sc ga bojijo in morajo iti mamice z njimi. Nas sprašuje kaj veselega. Lani mi je rekel, naj povem kako pesmico. Bilo me je sram in sem kar molčala. Pobožal me je in rekel, da sem že pridna ter me vseeno obdaroval. Vsi šolarji smo še posebej dobili smuči in sanke. Tudi atki in mamice ga radi gledajo. Na koncu se kar težko ločimo od njega. MOJCA BERČIČ 4. r. osn. š. Javor PISMO DEDKU MRAZU Ljubi, dragi dedek Mraz zdaj, ko prišel boš do nas, te pozdravljam prav lepo, potlej prosim te za to: Najprej prosim te za knjige, tiste partizanske knjige, ki so lepe tako zelo! Najprej prosim te za to. Prinesi tudi malo sladkarij, potlej sam se odpočij in usedi se na sanke ter obišči druge stranke. Brigita Vuga III. b. osn. š. Vide Pregare MOJ DRAGI DEDEK MRAZ! Ko sem te prvič videla, si mi bil všeč. Posebno pa sla mi bila všeč tvoj zajček in medvedek. Zapeli smo ti nekaj pesmic, nato pa smo dobili tudi dve pomaranči. Vzela sem ju iz vrečke in ogledovala. Naenkrat mi je ena zmanjkala. Pogledala sem okrog sebe in zagledala pomarančo v zajčkovih rokah. No, prav, sem si rekla, a brž načela drugo, da mi še ta ne bi ušla. IVICA HOČEVAR 3. r. osn. š. Hrušica Jleto 1966 & n ali občini LETO JE BILO KLJUB TEŽAVAM, KI JIH IMAMO PKI IZVAJANJU GOSPODARSKE REFORME, ZA NASO OBČINO SE DOKAJ USPEŠNO. MARSIKAJ JE NA NOVO ZGRAJENEGA, UREJENEGA ALI PA SE UREJAJO IN GRADIJO. UTRIP ŽIVLJENJA JE TAKO HITER, DA GA SKORAJ NI MOfT ZASLEDOVATI. KLJUB TEMU BOMO SKUŠALI REGISTRIRATI NAJVAŽNEJŠE DOGODKE TEGA LETA V NASI OBČINI. Prav v prvih dneh novega 1966. leta jo delovni kolektiv živilskega kombinata Žito izvojeval pomemb- V letu 1966 so člani uredniškega odbora Naše skupnosti obiskali nekatera obrobna področja naše občine, kot na primer Klopce, Janče in Podlipoglav. O tem pričajo tudi reportaže, ki so bile objavljene v našem listu iz teh krajev. Naš reporter je ob tej priliki posnel nekaj zanimivih motivov iz vaškega življenja. Mladinska delovna brigada Ane Ziherl je pri gradnji savskega nasipa v Zagrebu prejela najvišje priznanje »Trak sedmih sekretarjev Za vaščane Klopc in Vrha je bila v tem letu življenjskega pomena gradnja vodovoda. Nič koliko težav so imeli v preteklosti, ker niso imeli dovolj zdrave in pitne vode. Se bolj pa je pomembno to, da so ga zgradili v glavnem s prostovoljnim delom in krajevnim samoprispevkom. Vaščani obeh vasi so vsi brez izjeme zavihali rokave in prijeli za lopate. Ta primer nam zgovorno kaže, da se da marsikaj narediti s skupnimi napori in z medsebojnim razumevanjem. Enako so storilo mnoge krajevne skupnosti zunaj mesta in s tem v precejšnji meri razbremenile občinski proračun. no delovno zmago. Po dveletni gradnji so izročili svojemu namenu silos s kapaciteto 22.000 ton žita. Letos so na novo zgrajene stolpnice v Mostah sprejele prve stanovalce. Ena od teh je tudi tale ob Zaloški cesti. Med letom pa je bilo zgrajenih več novih stolpnic in sta- novanjskih blokov, nekatere pa še gradijo in bodo vseljivi v naslednjem letu. Tako so mnogi občani prišli — ali pa še bodo — do ustreznega stanovanja. Letošnje parade mladosti v Mostah — edine take prireditve v Ljubljani — so se množično udeležile vse šole, društva in organizacije. Množičen nastop na športnem parku na Kodeljevem nam zgovorno priča, kako množično in vsestransko Je delovanje naše mladine. V Zalogu je bil letos zgrajen nov leseni most čez Ljubljanico. Zgradili so ga pripadniki JI.A. Ta most Je za prebivalce Zaloga in okoliških vasi zelo pomembna pridobitev. SKOJA-«. Poleg tega so Ljubljančani prejeli še 37 udarniških značk, brigada je postala trikrat udarna in prejela tudi druge pohvale in diplome. Pri tej delovni akciji je sodelovala v precejšnjem številu tudi moščanska mladina. Dragocena trofeja je v vitrini občinskega komiteja ZMS v Mostah. Obrat kemične tovarne Yulon je začel z obratovanjem. To je edina in tremi L. prva jugoslovanska to- varna te vrste. Za njeno gradnjo so prispevala sredstva mnoga jugoslovanska podjetja. Tako je lahko dragocena yulonska nit stekla. Poleg modernega silosa v Zalogu je letos zrasla iz tal nova stavba, v kateri bo skladišče za žito in Letos so pričeli z deli na ureditvi ceste Kamnica—Križevska vas. Gradili jo bodo predvidoma tri leta, in sicer največ s krajevnim samoprispevkom. Trgovsko podjetje Veletekstil iz Ljubljane je letos odprlo v Zalogu moderno prodajalno s tekstilnim blagom na debelo in drobno. Cene blaga so enake kot v Ljubljani, tako da so kupci zadovoljni. Enaka pobuda bi vsekakor veljala še nekaterim našim obrobnim predelom, bodisi da gre za poslovalnice s tekstilom ali s prehrambenim blagom. Čakanje pred železniškim prelazom v Zalogu, ki zadaja šoferjem mnogo skrbi, ne bo več dolgo tra- sladkor. Tudi to je pomembna pri- dobitev za živilski kombinat Žito, ki mu primanjkuje skladiščnega Jalo, Kajti dela na podvozu so že prostora. v teku. Osnovna šola Ketteja in Murna na Kodeljevem in osnovna šola Jože Moškrič v Novih Jaršah sta dobili letos novi stavbi za celodnevno bi- vanje učencev. V lepo urejenih oddelkih imajo otroci vse pogoje za normalno učenje in razvedrilo. Pomembno je tudi dejstvo, da je z razumevanjem občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje letos v veliki meri rešeno — ali pa bo še v naslednjem letu — vprašanje otroškega varstva, in sicer s preureditvijo ustreznih prostorov za otroške vrtce. Letos sta našo občino obiskala dva ugledna tuja državnika, in sicer predsednik državnega sveta DRN VValter Ulbricht in nekaj dni zatem predsednik revolucionarnega sveta in vlade Alžirije Huari Bumedien. Leto 19G6 je bilo uspešno tudi za ljubiteljsko gledališko dejavnost. Med najuspešnejše in najaktivnejše gledališke skupine sodi tudi sku- pina iz Zadvora, ki Je letos uprizorila več uspelih del. Posnetek kaže prizor iz Br. Kreftovih Celjskih grofov. V oktobru je začela poskusno obratovati ljubljanska toplarna; redno bo začela delovati v začetku prihodnjega leta. Toplarna je za Ljubljano, posebno pa še za našo občino velika pridobitev, saj bo toplotna para ogrevala mnoga stanovanja in dajala potrebno energijo mnogim podjetjem. GSčani pišejo... TOVARIŠ UREDNIK! V eni prejšnjih številk Naše skupnosti je Polde Ferlež omenil »zaloško huliganstvo«. Sedaj dovolite, da tudi mladina Zaloga pove nekaj besedi o tej stvari! Ker nas je Polde Ferlež imenoval »huligane«, naj vprašamo, po čem uvršča naša dejanja med huliganska. Imamo občutek, da ne ve, kaj sploh pomeni ta beseda. Pravi huligani počenjajo stvari, o katerih se nam še ne sanja, ne da bi vedeli, da tudi mi to počenjamo. Vprašajmo občane kdaj smo koga izsiljevali ali kaj podobnega. To je res, da je bil med filmsko predstavo v Zalogu nekajkrat nemir, toda Polde Ferlež je to pretirano opisal. Zadnje tri mesece je pri filmskih predstavah, lahko bi rekli, popoln mir. Polde Ferlež sploh ne hodi v kino in mu gre po glavi samo nemir, ki se je dogajal skoraj pred letom dni. Kar se tiče mladinskega plesa in alkoholnih pijač, je pa tako: Alkoholne pijače smo imeli samo takrat, ko jih je imel marsikateri mladinec in občan v občini, to je za praznovanje novega leta in pusta. Na ostalih plesih pa ni bilo take katastrofe z alkoholnimi pijačami. Ko smo gradili 45-me-trsko skakalnico v Zalogu, smo delali vsi smučarji, razen redkih izjem, ki pa imajo svoje skrbi, družino ali podobno. Ni res, da je Poldetu Ferležu kdo rekel: kar delajte, jo boste že dogradili! Kar nas je skakalcev, sem prepričan, da mu ni nihče rekel kaj takega. Za zdaj mladina v Zalogu nima nobene sobe, kjer bi se zbirala, razen telovadnice, ta pa je vedno polno zasedena od namiznoteniških igralcev. Ob tej priliki lahko sporočimo, da je naš zadružni dom v Zalogu postal stanovanjski blok in ne služi namenu, zavoljo katerega so ga gradili naši starši. To je dovolj žalostno, da mladinci nimamo prostora, kjer bi se zbirali. Polde Ferlež je omenil tudi, da si mladinec poišče vsak svojo zabavo. Skoraj vsak mladinec v Zalogu se ukvarja s kakršnim koli športom — od smučanja, nogometa, namiznega tenisa itn. Zato smo prepričani, da Polde Ferlež ne ve, kaj je to huliganstvo. Če ima kdo ovratnik pokonci, dolge lase in cigareto v ustih še ni huligan. Od nas pa še nihče nima za seboj ne vem kakšnega zločina. Kaj menite vi? Tovariško vas pozdravlja devet zaloških »huliganov« — po Ferleževem mnenju. TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO IN DROBNO »Veletekstil« LJUBLJANA MASARVKOVA 17 Želi vsem cenjenim potrošnikom srečno novo leto 19B7 in se priporoča s svojimi poslovalnicami: — Ajdovščina, Gosposvetska 1 — Cveta, Stritarjeva 6 — Veletekstil, Šiška — Moška in ženska moda, Trubarjeva 27 — Poslovalnica Zalog — Svila, Kresija II — Perlon, Čopova 12 — Cveta, Miklošičeva 22 — Črnomelj — Modna konfekcija, Tavčarjeva 1 — Svila, Kresija I CENE KONKURENČNE, STROKOVNA POSTREŽBA, BOGATA IZBIRA ^la pvatju itmreijm Leta Staro leto se poslavlja, pričenja se novo leto ... tako gre to že tisočletja, odkar obstaja naš planet, oziroma odkar je človek pričel šteti dneve. Ljudje na vseh meridianih in paralelah ga slavijo na različne načine, toda vsi z eno samo mislijo in željo: da bi bilo vsem v novem letu lepše, boljše, da bi bili zdravi in da bi živeli v miru, sožitju in se posvetili ust-j varjalnemu delu za dobro človeka samega. To si enako želita i brezpravni črnec v Južnoafriški uniji kakor pristaniščni delavec v Hamburgu, vojak južnovietnamske osvobodilne fronte kot naš vojak JLA, filozof Bcrtrand Russcl kot Eskim na dalj-njem severu. V enem samem kratkem odstavku je zgoščena želja vseh ljudi: Srečno novo leto! Svet, v katerem živimo, je velik, pa vendar tako majhen, da smo kot majhne družine v brezkrajnem vesolju, v katerega smo začeli zadnje čase prodirati. Kljub temu, da je bil človek v preteklosti — in je na žalost še danes žrtev različnih ideoloških, filozofskih, verskih, rasnih in drugih nasprotij, vse bolj razdira prav človek sam te številne umetne pregraje, ki so ga ločile skozi stoletja in zaradi česar je plačal in še plačuje krvavi davek, ter vse bolj teži k sožitju. Mnogo je še tega, kar ljudi razdvaja, toda še več je tistega, kar nas spaja v skupnem hotenju, da gremo miru, sožitju in napredku nasproti. Vse, kar je velikega in vrednega storjenega do danes, je storjeno v imenu človeka in za človeka. Ko smo povprašali naše občane o tem, kaj menijo o starem in novem letu je morda nehote vse hkrati prevejala ista misel in želja: mir in sreča za vse ljudi! Poglejmo, kaj so povedali! MARIJA MIHELIČ, učiteljica Skoraj 30 let sem služila pri tuna osnovni šoli v Zalogu: jih ljudeh. Na staro leto sem »Kaj naj rečem o letu, ki mineva? Predvsem želim poudariti to, da sem najbolj vesela, ko vidim, da moji učenci lepo napredujejo, najbolj pa razočarana, ko vidim nekatere, ki bi se lahko bolje učili, pa se nočejo. Letos sem končno prišla tudi do televizorja. Vesela sem tudi tega, da je moja nečakinja uspešno končala srednjo tehnično šolo. Skrbela sem zanjo, kot sem pač mogla. In v naslednjem letu? Želela bi, da vsi starši, ki odhajajo v inozemstvo za zaslužkom, malo bolj skrbijo za svoje otroke. V razredu imam namreč nekaj takih otrok, ki se jim vidno pozna, da niso delež- ni toplega domačega ognjišča’ Poleg tega pa bi želela postati lastnik stanovanja, v katerem stanujem in katerega sem preuredila z mnogo truda in odrekanja. In še nekaj želim pripomniti: da bi bila razmerja in razlika v osebnih dohodkih malo boli človeška, ker to ustvarja pri ljudeh nezadovoljstvo.« ALOJZIJA SMREKAR, Sadinja vas pri Zadvoru: »Kljub temu, da sem letos izpolnila 85. leto starosti, sem še kar zdrava, le noge me več ne poslušajo. Nikoli nisem bila pri zdravniku. Ko sem bila mlada, nismo tako praznovali novega leta kot se praznuje danes. šla preprosto spat, ker sem bila utrujena od napornega dsla. In želje v novem letu? Da bi mi socialno podporo, ki sedaj znaša borih šest tisočakov, zvišali še za kak tisočak. In pa seveda zdravja si želim in da ne bi bilo vojne.« ERANC JERANČIČ, avtomehanik, Zaloška 173: »Dela imam vedno dovolj, ker poslujem po načelu takojšnje usluge. Letos sem precej izpopolnil razne garniture orodij iz uvoza, ker jih pri nas ni dobiti. Težave imam z vajenci, ker bo sedaj vajenska šola trajala šest mesecev in se bodo tako vajenci precej odtujili. V naslednjem letu si želim predvsem zdravja družini in sebi in da bi razširil in še bolj moderno opremil delavnico.« MIRAN DINTINIJANA, dijak IV. c razreda VI. gimnazije v Mostah: »Mislim, da so se zahteve po resnem delu in učenju v tem letu na naši šoli in na sploh pri nas bistveno zaostrile. Obenem pa menim, da so se tudi materialni pogoji na naši šoli zboljšali, posebej z uvajanjem sodobnih učnih pripomočkov in s sistemom kabinetnega pouka V naslednjem letu želim, da bi vsi dijaki četrtega letnika us- pešno opravili maturo ni si zagotovili mesto na fakultetah ali pa se primerno zaposlili. Zavedam se, da je vedno težje prodreti na fakulteto ali se zaposliti. vsako leto se zahteva več in ta proces se bo verjetno še nadaljeval.« JOŽE HREN, upokojenec, 87 let: V Mostah stanuje že od leta 1909 in nedvomno spada med najstarejše Meščane. Kljub viso- ki starosti je še krepak in delaven ter ga lahko ob lepem vremenu vidimo, kako pazi na kolesa in — se vozi s kolesom. »Da, leto 1966 sem preživel tako, kot že mnogo drugih let. Z veseljem sem opravljal svoje delo v zdravstvenem domu Moste, kjer še sedaj pazim na kolesa. To bi rad opravljal tudi drugo leto, saj brez dela ne morem biti. Pa tudi vsak dinar, kj ga zaslužim, se nama z ženo, ki je že dlje časa bolna, pozna v najinem proračunu. V letu 1967 želim le, da se nama z ženo ne poslabša zdravje, da bom lahko še opravil to in ono. Za Novo leto bom doma in popil kak kozarček cvička.« ZDENKA ZUPAN, gospodinja: Leto 1966 me je v marsičem razočaralo. 2e lansko leto sem prosila za priznavalnino, pa prošnja ni bila rešena. Upam, da bIŠ, ZRAVEN ŠE KISLI PRODAJALČEV OBRAZ, PATE V 1TIPU STJEESC MRAZ. KAJ POČELE BODO SEDAJ PODGANE, KO OSTALE KMALU BODO BREZ ttRAME i TUDI MRČESU BO TRDA PREDLA SLEJ KO PREJ,« RO NE BO VEČ PASA KOSTNI KLEJ. TA TUDI MOSCANI BOPOSE. ODDAt+NILI, KER DOVOLJ SMRADU SO SE NAUŽILI. ZA VZGOJO MLADINE,KDO NAJ SKRBI? LE KPO NAJ USMERJA MLADE LJUDI i VPRAŠANJE MORDA JC DOCELA ODVEČj. PA VENDAR VSI KOTDEMOKLEJEV MEC. »• STARŠI »NIMAJO ČASA,, ZA TAKE REČI ttONORARJI,ZASLUŽKI NJItt SO SKRBI, ZATO ULICA JE TISTA, KI NAM MLADE AAAMI IN SČASOMA POSTANEJO NAM-ttULIGAMI. PRAVI ŠPORTNIK NE TRPI PIJAČE, _ ZMEREN MORA BITI TUDI DO JEDAČE, MARSIČEMU MORA SE ODREČI, ČE f+OČE VEDNO DOBRO TEČI. REDNI TRENING IN PA DISCIPLINA, Športnika je pravega vrlina. TODA TAKin JE LE MALO, KI NE JEMLJEJO ŠPORTA ZA SALO. PRUČI NOČEJO ODREČI SE UŽITKOV, KAJ JIM MAK, ČE SO DELEŽNI TUDI OČITKOV J NAJ PRED TEKMO BO-ALI PO NJEJ, •hajd v gostilnico - jurtej! ^ KOŠARKARICE VRLE, CVET SLOVANA IN PIONIRJI PARTIZANA UŽILI ALKOttOLA SO OBILICO, DA MORALI SO KLICATI - MILICO. ZADRUGE KMETIJSKE V POLJU NI VEC, 5» NOTRANJIH TEŽAV IMELA JE PREVEČ, ZATO PRIKLJUČILA SE JE K BARJU, MORDA TAM LAŽJE KLJUBOVALA BO VIHARJU. . KODELJEV GRAD NEKOČ JE BIL NA GLASU, ŽLAHTNE GOSPE SO SPREHAJALE SE TOD OB VSAKEM ČASU, SEM PRIHAJALI SO ODLIČNIKI OD VSEPOVSOD, LEPOTI TEJ SE DIVIL JE HABSBURŠKI ROD. ^ SEDAJ Sl ZAPUŠČEN IN VES BETEŽEN, KDOR BI TE OBNOVIL, BIL BI MU HVALEŽEN, V TVOJI NOTRANJOSTI _BREZDOMCI NAŠLI SO UTEHO, LE ZAKAJ SPREJEMAŠ VSAKOGAR POD SVOJO STREHO! f' KO ŽE_SMO CELO OBČINO OBRALI SMO SE PRI NASI SKUPNOSTI PRISTALI, NAJ NJEJ VELJA BESEDA ALI DVE, PRED JAVNOSTJO NAJ SE TOKRAT IZPOVE! ZADNJE ČASE BRIGE 535SPE IMAŠ, S FINANČNIMI TEŽAVAMI SE KAR NAPREJ REttAŠ, ALI NA OSEM,ŠEST ALI DVANAJST STRANI, ODVISNO OD FINANČNE BO PLATI. , Z DEŽELE MALO-KDAJ DOBIŠ VESTI, } KI POPESTRILE TVOJE BI STRANI, » 'ZATO OBČANI IZ OBROBNIH VSEH VASI, PERO V ROKE,PIŠITE ZA MASO SKUPNOST VSI. 'S TEM LETOŠNJO BI KRONIKO KONČALI, ČEPRAV NISMO SE VSEH RAČUNOV PORAVNALI. / NE BOMO MLELI VEČ, KAR JE PREMLETO, / . MAPA K P>l TD Ril O-FP-FSKIFTO mmmm MRKIMA Kaj pripravljajo za novo leto Mnogo misli so poraja ob prihajajočem novem letu, med te pa se, ob željah za čim srečnejše leto 19(i7, prepletajo tudi misli o tem, kako bodo naši občani, od najmlajših do starejših, od mladine do delavcev, preživeli praznične dni pred prehodom v leto 1967. To nam je navrglo idejo, da povprašamo po naših šolah in podjetjih, pa po gostinskih obratih, kako bo s praznovanjem. Povprašali smo tudi nekatere posameznike in to zbrali v ta sestavek, ki govori o vseh teh prazničnih dneh. Dobili smo kaj zanimiva pojasnila. Podjetja po večini pripravljajo obdaritev otrok svojih delavcev, šole so pripravile ustrezne programe, mnogokje pa bo prišel na obisk tudi dedek Mraz. Vse kaže, da bo prav pri najmanjših v naši občini najvedrejše razpoloženje, seveda v pričakovanju prihoda dedka Mraza, ki naj bi prinesel poln koš daril. Pa poglejmo, kaj so nam povedali tu in tam. PRAVLJIČNE IGRE Kot rečeno, bo bržkone v šolah najprijetneje. Obrnili smo se na nekatere od šol z vprašanjem »Kaj pripravljate ob novoletni jelki za svoje učence?« — Poglejmo odgovore: OSNOVNA SOLA SOSTRO: Učenci so s pomočjo učiteljev naštudirali igrico, ki jo bodo izvajali za šolo in tudi za predšolske otroke v zadružnem domu v Zadvoru. Najmlajše bo obiskal dedek Mraz in jih obdaril. Višji razredi bodo imeli medsebojno obdaritev po razredih. OSNOVNA SOLA HRUŠICA: Dedek Mraz bo prišel v posamezne razrede v četrtek, 29. decembra. Učenci bodo imeli program. V petek bodo predšolski otroci imeli svojo igrico, nato spored risanih filmov, obiskal pa jih bo dedek Mraz. Mraz bo prišel iz Mestnega gledališča v kolektiv, kjer bo za otroke tudi program. SATURNUS: Kot vsako leto, bomo tudi letos s strani sindikata obiskali bolne delovne tovariše, upokojence, ki so letos zapustili podjetje, pa bodo povabljeni na zakusko, vsi pa obdarovani. Sola Vide Pregarče-ve nam pripravlja v Titovem domu igrico za otroke naših delavcev, ki jih bo dedek Mraz obdaroval. JAVNA SKLADIŠČA: Ko- lektivne proslave ne bo. Obdarovali pa bomo 150 otrok do 10. leta starosti v šoli Jožeta Moškriča, ki nam bo tam pripravila tudi program in bo tudi dedek Mraz obdaroval naše otroke. Soli pa smo namenili nekaj sredstev kot novoletno darilo za njihove pionirske krožke. TEOL: Proslave ne bomo imeli. Za otroke delavcev smo izdali naročilnice, da bodo njihovi starši po svoji uvidevnosti in potrebi kupila darila. IZOLIRKA: Obdarovali bomo otroke do 12. leta starosti, posebne prireditve zanje in tudi za kolektiv ne bo. TOVARNA CELULOZE VEVČE: Dedek Mraz bo prišel v kino dvorano v četrtek 29. decembra. V tem tednu bo tudi več filmov za otroke. Obdarovali bomo nad 400 otrok naših delavcev. Tudi bolnike bomo obiskali in jih skromno obdarili. INDOS: Obdarili bomo 185 otrok naših delavcev do 10. leta starosti. Prireditev bo v Mestnem gledališču, kjer bo tudi dedek Mraz. Obdarovali bomo tudi šolo v Dolskem, kjer ima- mo patronat, z opremo za šolsko kuhinjo, ki je sedaj nimajo. ŽITO: Kombinat Žito ne bo posebej obdaroval otrok svojih delavcev, pač pa je namenil nekaj sredstev šoli »Jože Mo-škrič«, nad katero ima patronat. Sredstva bodo porabili za pionirsko dejavnost. Tako torej delovni kolektivi. Nič skupnih proslav, vendar pa primerna skrb za otroke delavcev in tudi za nekatere šole. Pohvalno in spodbudno. Kaj pa nekateri posamezniki? G. R. iz Proletarske ulice: Kam naj bi šla na praznovanje? Saj je vsepovsod predrago. Ljubo doma, kdor ga ima. Ob televizorju bo tudi prijetno, vsaj kot sem brala v Ljubljanskem dnevniku. Ce bo vse to res, bo program na letošnje Silvestrovo kar užiten. Tako bom najbrž najuspešneje proslavila vstop v novo leto. Želim si seveda v prihajajočem letu mnogo dobrega, kot tudi vsem delavcem in občanom naše občine. M. S. iz Šmartinske ceste: »Kam naj bi šel? Malo sem mislil na »Leva«. Tam bo menda »najceneje«, pa sem zamudil rezervacijo ... Povsod drugod sem se tudi uštel. No, ja, kje ga bomo že malo dali »na zob«, da bomo bolj veselo in korajžno zakorakali v novo leto. Kaj pa gostinski obrati? Vprašali smo v Gostinskem podjetju v Mostah, pa so povedali: Posebnega programa ne bomo pripravljali, prav tako ne bomo imeli žive glasbe, ker se nam to ne izplača. Prilagodili se bomo pač obisku gostov. Kakšnih posebnih programov pa res nima pomena organizirati, ker najdejo ljudje tega dovolj v mestu. Vse kaže, da tudi v drugih gostinskih obratih naše občine ne bo drugače, ker ni za to primernih prostorov, pa verjetno tudi malo zanimanja s strani gostov. No, tako smo malo pobrskali po področju naše občine in nanizali nekaj misli ob tem, kako bodo* proslavljali novo leto. Vsem želimo mnogo zabave in veselja, še posebej pa SREČO IN ZADOVOLJSTVO V LETU 1967! T. HIC OSNOVNA SOLA POLJE: Pripravili smo igrico »Čudežni pisalni strojček«, ki jo bodo igrali šolski otroci za svoje sošolce, za predšolske otroke in tudi za starše. Vsakokrat bo prišel na obisk dedek Mraz. Ena skupina z dedkom Mrazom in živalicami pa bo obiskala še otroke podružničnih šol Janče in Prežganje. V nižjih stopnjah bo tudi razredno praznovanje, vsaka šola pa bo imela praznovanje zase. Šola Zalog bo, kot smo obveščeni, obiskala Kolinsko tovarno, ki ima nad njo svoj patronat. OSNOVNA ŠOLA »V. PREGARO«. Pripravili bomo novoletno jelko, združeno s programom, ki ga pripravljajo učenci sami. 30. 12. bo v vseh razredih proslava novoletne jelke, ki jo bodo učenci sami okrasili, potem bo zabavni program in prihod dedka Mraza. Učenci bodo tudi pogoščeni. V domu v Zeleni jami pa bomo priredili igrico »Meh za smeh« in baletni splet »Sneguljčica« za otroke tovarne Saturnus, ki ima patronat nad našo šolo. OSNOVNA ŠOLA »JOŽE MOŠKRlC«: Pri nas bomo imeli centralno proslavo, ob kateri bo dedek Mraz prinesel darila, ki so jih dali patronati Javna skladišča in Žito. Darila bodo rekviziti za razne pionirske dejavnosti naše šole. 30. in 31. decembra bomo imeli še posebej program z lutkovno igro, posebej za Javna skladišča in posebej za predšolske otroke terena Nove Jarše. Vsekakor pestro, zanimivo razgibano, kot nalašč za mladino ob novoletni jelki. PROSLAV V KOLEKTIVIH NE BO Zanimali smo se prav tako pri raznih podjetjih, kakšne načrte imajo ob prihodu novega leta. Predvsem ne bo nikjer kolektivnih proslav v podjetjih, imajo pa namen obdarovati otroke delavcev, nekje tudi bolne člane kolektiva. SAP _ SREDIŠKA ULICA: Za otroke članov kolektiva smo pripravili obdaritev. Dedek Počitniška zveza v Gradisu V letošnjem letu je bilo v podjetju Gradis na pobudo nekaj mladincev ustanovljena družina Počitniške zveze. Družino so ustanovili mladinci kovinskih obratov in OGP. Kakšne rezultate je v tem razmeroma kratkem roku dosegla ta mlada družina PZ? že takoj po ustanovitvi se je videlo, da bo družina delavna. In res je tako. V članstvo smo uspeli pritegniti 79 mladincev. Njihova izobrazba je dokaj različna, vendar jih to ne moti, da bi med sabo tovariško ne sodelovali. Do sedaj so organizirali že 19 izletov, skupna udeležba na teh izletih pa presega število 400. Pred kratkim smo organizirali 2-dnevni izlet na Mrzlico nad Trbovljami. K sodelovanju smo povabili družine PZ Saturnusa, Totre, žita in Kolinske tovarne. Vabilu pa so se žal odzvale samo družine Samoprispevek za V Šmartnem ob Savi je bilo letos nekaj konkretnih delovnih načrtov Krajevne skupnosti, med njimi pa prav gotovo najpomembnejši — ureditev ceste, ki pelje od Starih Jarš skozi vas do priključka na Šmartin-sko cesto. Podjetje Slovenija ceste je nekje sredi leta delo dobro zastavilo in potegnil se je precej dolg asfaltni trak — toda samo do sredine Smartna, tam pa se je nenadoma ustavilo! Zakaj? Zgodila se je pomota — po čigavi krivdi, ne vemo — in delavci Slovenija cest so začeli asfaltirati cesto na predelu bežigrajske občine ob začetku Starih Jarš, nakar je seveda zmanjkalo sredstev za nadaljevanje skozi celo vas Šmartno. Dela so bila zaradi tega prekinjena in cesta skozi Šmartno ni bila dokončana. To je seveda pri prebivalcih PZ Totre in žita, medtem ko se je pri Saturnusu in Kolinski tovarni, s katerimi smo sicer stalno sodelovali, tokrat nekaj zataknilo. Pri organiziranju izleta pa nam je ponagajalo vreme. Dan prej je na Mrzlici zapadel sneg ni bili smo prvi, ki smo se prebili skozi sneg do koče na Mrzlici. Za večino je bila pot (6 km) res malo prenaporna in so izčrpali skoraj vse moči, preden so bili na vrhu. Toda dobra volja in tovarištvo, ki sta se posebno pokazala pri zadnjih nekaj sto metrih, sta pripomogla, da se je pot srečno končala. cesto v Šmartnem Šmartna vzbudilo silno nejevoljo, sploh zaradi tega, ker so skupaj s Krajevno skupnostjo zbrali samoprispevek v znesku 3,700.000 S dinarjev, od tega ljudje sami okrog 900 tisoč S din. Kasnejša intervencija je končno pomagala in cesta je bila V začetku novembra dokončno asfaltirana vse do šmartinske ceste. Dolžina asfaltirane ceste znaša 1250 m. Del sredstev je prispevala tudi skupščina Moste Polje. Sedaj ima KS Šmartno v načrtu še obnovitev Gasilskega doma, zraven pa tudi prizidavo kulturnega doma in so že dali izdelati načrte. Tudi za to gradnjo so dali občani Šmartna precej samoprispevka v denarju in materialu, nekaj sredstev je prihranjenih še od prej in tako bodo najbrž že prihodnje leto začeli z zidavo. Program dela družine PZ Gradis pa ne vsebuje samo izletniške dejavnosti, marveč tudi druge oblike. Tako bomo pozimi za svoje člane pripravili več predavanj z diapozitivi, pripravili literarne večere in poizkusili organizirati ples ferialcev. Toda pri izvedbi programa dela vedno naletimo na neprijetno vprašanje: kje dobiti de- nar za izvedbo zastavljenih nalog! Za izlete krijejo stroške člani sami, ostanejo še predavanja itd. Upamo pa, da nam bo pri tem priskočilo na pomoč podjetje. Načrtov za nadaljnje delo družine PZ Gradis torej ne manjka in upamo, da jih bomo z dobro voljo in vztrajnostjo tudi uresničili. Ernest Jazbinšek Samski dom milice v Kotnikovi ulici — Izvajalec SGP »Zidar« Kočevje Leto uspehov mladih v športu BERNARDA MULLER IN SLAVKO BELIČ nafboljia mlada telovadca v občini V prvem delu prvenstva šol naše občine v orodni telovadbi je bila pri dekletih daleč najboljša starejša, Bernarda Miillerjeva, med fanti pa je bil najboljši Slavko Belič iz Jarš, ki ima šibko točko le v slabem preskoku. Tu je zmagal Dušan Hace s šole Vide Pregare. Ekipno je v obeh konkurencah zmagala šola Vide Pregare. Posebno poglavje so dekleta te šole. ki so osvojila prvih 10 mest. Pohvaliti moramo med njimi Barbko Jankovič, mlajšo sestrico Bernarde — Jožico Muller, Lajovčevo, Končnikovo in Jurječevo. Pri pionirjih sta izstopala še Branko Švare in Boris Košenina iz Polja, Marjan Fister s šole Vida Pregare in Bojan Gec s šole Jože Moškrič. Kvaliteta tekmovalcev je bila odlična, grajati pa je treba šolo Ketteja in Murna, ki kljub najboljšim pogojem za orodno telovadbo (to kažejo najboljši uspehi v vseh drugih športnih panogah) na tekmovanju sploh ni nastopila. NAMIZNI TENIS Prvenstvo osnovnih šol za posameznike V I. delu prvenstva za posameznike, kjer so nastopili tekmovalci vseh šol občine Moste-Polje, so imeli proti pričakovanju največ uspeha šolarji Vide Pregare, čeprav so bili veliki favoriti Poljani, lanska prvakinja Mul-lerjeva je tudi letos osvojila prvenstvo. Vrstni red: Pionirji: 1. Brezigar (Vida Pregare), 2. Cerar (Polje), 3. Kožuh (Kette-Murn). Pionirke: Muller (Vida Pregare), 2. Lautar (Polje), 3. Mikluž (Vida Pregare). Vse šole so imele pred tem izbirna tekmovanja in se je uvrstilo z vsake šole na občinsko prvenstvo le po 5 najboljših (pri pionirkah po 3). Sindikalna občinska liga Letos je prvič v naši občini tudi tekmovanje kolektivov v obliki lige. V nekaterih tekmovanjih nastopa več ekip, v nekaterih športnih panogah pa manj. Ker pa je to tekmovanje letos prvič, kaže da se bodo tudi v drugih kolektivih ogreli za to. Največ ekip sodeluje v namiznem tenisu, in sicer 10. Tekmovanje še ni končano, v vodstvu pa so ekipe Zaloga, Dolskega, Emona in Slovenija ceste. Ljubljansko consko prvenstvo v Zalogu To namiznoteniško tekmovanje je bilo letos v Zalogu. Znano je, da so v moških konkurencah zmagali tekmovalci Olimpije, v ženskih pa tekmovalke Ilirije. Domačini iz Zaloga so osvojili pri članih ekipno 4. mesto, medtem ko je večji uspeh dosegel Žabkar z uvrstitvijo na 4. mesto med posamezniki. Od ekip iz naše občine s6 nastopili še tekmovalci iz Dolskega, ki pa so se slabše odrezali. SAH Tudi v šahu tekmujejo sindikalni aktivi naše občine v obliki lige. Tu je bilo sicer pripravljenih 7 ekip, vendar so ostale le 4. Tekmovanje je pred zaključkom in šele konec bo prinesel odločitev o jesenskem prvaku. Ce ekipa Javnih skladišč v zadnjem srečanju s Teolom zmaga vsaj s 3 : 1, bo ujela vodečo ekipo gimnazije Moste. KEGLJANJE V občinski sindikalni ligi v kegljanju občine Moste-Polje. ki je veljala kot zaključno tekmovanje za I. 1966, je ob koncu prišlo do komplikacij. Ekipa Saturnusa je zmagala vse tekme, vendar je v II. kolu nastopila z igralcem, ki po propozlcijah (ki niso bile dobre), čeprav je član tega kolektiva, ni imel pravice nastopa. Ker propo-*icije ob koncu tekmovanja ni mogoče spremeniti, jih je stalo to zaslu- ženo prvo mesto. Tako je prvo mesto zasedla ekipa Tehnike, tretji je bil Sap, četrta Izolirka, sledita pa še Gradis in papirnica Vevče. ORODNA TELOVADBA V Partizanu Zelena jama so uspešno izvedli že drugo jesensko prvenstvo pionirk v vajah na orodju. Tudi tokrat je nastopilo prek 30 tekmovalk, kar je izreden uspeh. Zopet je bila zmagovalka Teja Kreuzer, medtem ko sta drugo in tretje mesto zasedli Ada Lajovic in Joža Muller. Za odlični mladinkami raste, kot kaže, v tem društvu Še boljši mladi rod tekmovalk. ROKOMET Zaključen je jesenski del občinske rokometne lige osnovnih šol občine Moste-Polje. Kot vedno, je bilo tekmovanje tudi letos zanimivo. Favoritov ni nikoli in lanski prvaki iz Jarš so na zadnjem mestu, lanski tretji (Kette-Murn) pa so za razred boljši od ostalih. Pri pionirkah so še vedno premočne igralke s šole Vide Pregare, vendar jim bodo verjetno že prihodnje leto enakovredne ekipe Kette-Murn in Ledina. Pohvaliti moramo šolo Sostro, ki kljub temu, da nima igrišča, vedno pripelje dobro ekipo. Lestvice: Vaš poklic je delo v telesni kulturi. Kako, da ste poleg delovnega časa odločili za vzgojo mladih tudi v prostem času? Z orodno telovadbo se bavim že od mladih nog. Bil sem tekmovalec, toda po daljši bolezni sem se moral delno posloviti od tekmovanj. Tako sem se začel ukvarjati z vadbo mladih, kar me je tudi pripeljalo v poklic. Pri redni šolski vadbi sem opazil nekaj talentiranih, samim sebi prepuščenih deklet. JOŽE MAVRIC Orodna telovadba je šport, kjer Je potrebna izredna volja in mora biti trening vsakodneven. Zal mi je, bilo, da ne bi mogel nuditi razvoja mladim ljudem, ki so bili pripravljeni posvetiti se temu športu. TVD Partizan Zelena jama in občinska zveza za telesno kulturo sta mi pomagala, da Je bilo moči to uresničiti. V kakšnih pogojih delate? Pogoji za samo vadbo so dokaj dobri, če izvzamemo, da Je telo- Pionirji: Kette-Murn 74 : 32 8 točk Vida Pregare 34 : 35 5 točk Sostro 37 : 33 4 točke Polje 17 : 24 3 točke Jarše Pionirke: 23 : 61 0 točk Vida Pregare 35 : 12 8 točk Kette-Murn 29 : 19 8 točk Sostro 14 : 14 4 točke Jarše 15 : 32 4 točke Ledina 14 : 11 2 točki Polje 10 : 29 0 točk Ledina ima 2 tekmi manj. nastopa pa kot gost. Strelci: Husar (KM) 34, Osolin (S) in Ivačič (VP) po 19, Robičeva (VP) 23, Jugovič (J) 13. Klasič (KM) 12. KOŠARKA Tudi košarkarji naše občine — šolarji — tekmujejo v okviru občinske lige. Zal nimajo vse šole pogojev za to panogo ter tako ne nastopata šola Polje in delno tudi ne šola Sostro, ker nimata ne igrišča ne telovadnice. Presenetljivo so letos v obeh konkurencah v jesenskem delu prvi tekmovalci šole Kette-Murn. Doslej so bila namreč prva mesta tako rekoč rezervirana za šolo Vide Pregare. Jar-šani, kjer je šola šele drugo leto, še vedno ne morejo pripraviti dobrih ekip. Lestvice: Pionirji: Kette-Murn 167 : 48 6 točk Vida Pregare 75 : 61 4 točke Sostro 57 : 122 2 točki Jarše Pionirke: 62 : 137 0 točk Kette-Murn 67 : 31 4 točke Jarše 35 : 42 2 točki Vida Pregare 23 : 52 0 točk Strelci: Lampe 40, Gričar 34, Muz- lovič 30 — vsi 28 (obe KM), KM, Pogačar 35, Kavčič Jugovič (J) 17. vadnica premajhna za celotno vajo v parterju. Ne vem pa, kako bodo zdržale tekmovalke. Njihov trening je vsakodneven in večuren (v naši občini ni športnikov, ki bi trenirali toliko op. p.). Te tekmovalke pa sodijo že v širši zveani kvalitetni razred. Toda ob tem bi potrebovale močnejšo prehrano, drese (te kupujejo same), trenirke in ostalo. Tudi natekmovanjih si plačajo hrano same. Verjetno so pogoji brez primere. Menim, da je to krivično ob primerjavi, v kakšnih pogojih delajo drugi športniki in Športi, pri katerih je mnogo večji poudarek na razvedrilu. Kakšne načrte imate za svoje delo? V vseh športnih panogah začenjamo pri nas prepozno z načrtnim delom. Rad bi dosegel, da bi mlade o pravem času navdušil za o-rodno telovadbo. S tako pripravljenimi tekmovalci bi bilo moč dosegati vrhunske uspehe, na kar pa trenutno še ne mislim, ker je moje delo posvečeno za zdaj tej, osnovni stopnji. Ob vsem tem pa skušam vcepiti svojim varovankam tako ljubezen do tega športa, da bodo ne samo tekmovalke, ampak ob primernem času tudi vodnice mlajših. Tako moje delo je nadvse nujno, kajti strokovnjaki, pripravljeni delati v športu, nam povsod kritično manjkajo. Kakšno mesto zavzema orodna telovadba v naši občini? Pred kakimi desetimi leti je bilo v naši občini nekaj dobrih telovadcev. še malo nazaj pa je v Dolskem deloval olimpijec Karel Janež. Potem je vse zamrlo in sedaj začenjamo znova. V našem društvu smo že kar precej daleč. Prebujajo se tudi v Dolskem. Tudi v Mostah so vseskozi aktivni, toda ne najdejo zavzetih sposobnih vadnikov, ki bi vadili orodno telovadbo. Plavalci — atleti — telovadke — košarkarice — pionirji in mladinci — prvaki in rekorderji Slovenije. Ce hočete, je to kronika športa za leto 1966. Vsebina pa takšna, da jo bo z veseljem bral vsak, ki vidi v športu načrtnost in čuti kaj je šport. To pa ne bodo tisti, ki jim je to leto črno, ker so iz II. zvezne lige izpadli nogometaši Slovana iz I. zvezne košarkarji Slovana. Letošnje leto je bilo leto mladih. Začnimo najprej z edino črno piko. S tem, da so se člani — nogometaši Slavije uvrstili v I. slovensko ligo, so iz nje izpadli mladinci. Vsa pohvala članov, ki se drže dobro, toda škoda za mladino. S tem, da so košarkarji izpadli iz zvezne lige, kamor se bodo na zimo 1967 zanesljivo vrnili, pa ni neuspeh kluba. Članice kluba so letos prvakinje Slovenije, prav tako mladinke, mladinci so v Sloveniji drugi, pionirji pa tretji. Kdo se lahko še tako pohvali? Sedaj pa se začne plejada uspehov same mladine: Komaj 3 leta obstoječi plavalci Slavije iz Polja, vsi mladinci in pionirji so osvojili republiški pokal v plavanju za članske vrste. Kandidati so za II. zvezno ligo v plavanju, Niko Potočnik 4. na državnem prvenstvu članov, v 2 disciplinah pa je mladinski državni repre- Kaj menite o drugih Športnih panogah v občini? Dokler ne bodo društva TVD Partizan urejena tako, kot je treba, ne morem govoriti o drugih. Tako pa je mogoče reči še marsikakšno pikro na račun dela v naših društvih. Omenil pa bi le rokometni klub Slovan. V tem klubu imajo dober sistem dela. Ta sistem začenja s široko množičnostjo — in tako je prav. Zdi pa se mi, da zadnji čas stagnirajo in ne iščejo novih poti. zentant (med košarkaricami pa Sonja Goršič). Pionirji Cvetkovič, Jurman, Potočnik ml. in Liberšarjeva so pionirski prvaki Slovenije. Kaj vse bi še lahko pričakovali od njih, če pa nimajo bazena. Poleti trenirajo od 7. do 10. in od 18. do 21, ure, pa še to v 33-m (pravilno je 50 m) dolgem bazenu. Nujno potrebujejo večji in morda pokrit bazen. To je največja novoletna želja trenerja Janeza Gašperina in predsednika Toneta Novaka. Nista še minili 2 leti, kar sta začela v Partizanu Zelena jama z načrtno vadbo orodnih telovadcev Jože Mavrič in Marjan Gostinčar. No, letos sta Maja Lakovič in Vida Perišič 1. in 2. v Sloveniji in 7. ter 12. v Jugoslaviji. Za njima pa so še tri generacije po 30 talenti- ranih telovadk — vse z novoletno željo, da bi kot šolarji in telovadci (oboji uporabljajo isto, 6 m široko telovadnico) dobili v Zeleni jami novo telovadnico. Po polletnem (ali še manj) obstoju atletskega kluba Mladost so mladinke na republiškem prvenstvu premagale vse ljubljanske in mariborske ekipe, še celo Kladivarja in osvojile tretje mesto. In prav vse so še pionirke. Poleg učiteljev predvsem s šol Kette-Murn, Jarše in Vide Pregare sta največ zaslužna za to trener čika Gusti in Ob ZTK. Sedaj se selijo v nove garderobe. Toda pri njih imamo mi svojo novoletno željo — da bi delali naprej tako, kot so začeli. Peta svetla točka (saj je vse svetlo, kot kaže — in kako ne bo, ob novem letu) so smučarji. Minulo zimo so prvič nastopili pod imenom Golovec. To je zopet klub, ki se ima zahvaliti za svoj nastanek učiteljem telesne vzgoje in Ob ZTK, za delo pa predsedniku Vojku Fakinu in trenerjema Andreju Pirkmajerju in Franciju Bergantu. V klubu so najboljši šolarji —-pionirji iz naše občine. Srečno novo leto vsem športnikom, ki vidijo v športu šport! Besedo ima trener Jože Mavrič je duša TVD Partizana v Zeleni jami. Njegova specialnost je ženska orodna telovadba. Tu je pravkar v vzponu (seveda kot trener) in njegove tekmovalke dosegajo že lepe uspehe. Po prihodu z odsluženja vojaškega roka pred 2 letoma, je začel z pionirkami, od katerih sta 2 letos že nastopili v mladinski slovenski reprezentanci, kaže pa ,da jih bo v reprezentanci še več. Cez čas seveda tbdi v članski, če rečemo, da jih bomo morda videli tudi v dresu z državnim grbom. No, to je še bodočnost. Jože je že 10 let član tega društva. Prej je bil telovadec, potem Je postal profesor telesne vzgoje in sedaj uči na šoli Vide Pregare. Pred dvema letoma pa je začel načrtno delati v orodni telovadbi. Novoletna nagradna križanka Bralcem, naročnikom in sodelavcem želi uspehov polno in srečno novo leto 1967 Uredništvo \sk Med reševalce, ki bodo poslali pravilne rešitve, bomo razdelili pet nagrad v skupnem znesku 200 N din, in sicer: 1. nagrada 100 N din; 2. nagrada 40 N din; 3. tri nagrade po 20 N din. Rešitve pošljite na izrezanih ali točno prerisanih likih na naslov: Uredništvo Naše skupnosti. Ob Ljubljanici 42-11. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Vsaka rešitev naj bo v posebni ovojnici. Rešitvam ne prilagajte drugih dopisov ali obvestil. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do sobote, 7. januarja 1907. UREDNIŠTVO NsK ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Ljubljana Moste-Polje žeCifo asetn abčamin in cianam diCamih katiktivav scečna nova Četa ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t I ♦ ♦ ♦ ♦ CICIBANI SO PIONIRJI V prazničnih dneh pred Dnevom republike je bila v šoli »Jože Moškrič« v Jaršah pomembna slovesnost. Pionirska organizacija šole in učiteljski zbor sta organizirala sprejem 105 cicibanov v pionirske vrste. To je bilo posebno doživetje za najmanjše učence te šole, tembolj zato, ker so jim starejši sovrstniki pripravili zelo prikupen program, nato pa jim podelili pionirske značke, čepice in rute. Na tem sprejemu je bilo tudi precej staršev, ki so z zanimanjem spremljali celoten program, nato pa so bili najmlajši tudi pogoščeni. Prav gotovo jim bo ta dan ostal v najlepšem spominu. AA f~i SkUPHOBT • M.ASII.O •5ZOL UMIOUIANA AŠORTfi.PO|ajf Ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, I.jublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980. Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Mostc-Poljc, Naša skupnost 503-8-211. Celotna naročnina 3,00 N dinarjev, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. T. B.