Nafrcty
Ima 15,800 ■naročnikov
Naročnina:
Za člana, na leto___.10.84
Za nečlane ....................$14«
Za inoiematvo ............|S.M
NASLOV
nredatftva in npravaUtva:
«117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3912
VABILO NA PIKNIK!
ti*.
JOFFICLALORGAWf
OF THE GJtAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION
12th. 1®23 at the Peet'Offlce at Cleveland, Ohio, Under the Act of Ac
H ltll
ACCEPTED FOR
MAILING AT SPECIAL BATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OP OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON HAY 22, 1918.
Stev. 29. — No. 29.
CLEVELAND, 0„ 15. JULIJA (JULY), 1925.
Leto XL — Volume XL
NESREČA NA LOVU.
ROJAK FRANK JUSTIN NEVARNO OBSTRELJEN.
Lorain, O. 13. julija. — Zadnji torek, dne 7. julija je zadela tu živečega občeznanega rojaka Fr. Justina velika nesreča. Kot znano je Frank poseben ljubitelj narave, zlasti pa lova, in kadar mu čas dopušča, vzame puško ter gre za "jazbeci". Tako je bilo tudi označeni torek, ko se je podal z nekim prijateljem v Berlinville pogledat, kaj "jazbeci delajo". Ležal je v_yisoki travi in čakal. Ko se pa malo dvigne, da bi se vsedel, je njegov spremljevalec, ki je bil kakih 50 čevljev od njega, mislil, da se giblje jazbec, in je sprožil svojo puško. Kroglja je zadela Justina v hrbet, šla skozi rame in roko na petih mestih. Frank je začel takoj hudo krvaveti, in trajalo je dalj časa, predno je prijatelj dobil nekega vaškega zdravnika, ki je Justina tm silo obvezal, nakar so ga prepeljali v St. Joseph bolnico v Lo-rainu, kjer se nahaja pod oskrbo dr. Pitzele v jako nevarnem
položaju. Zgubil je----"
krvi. Z Mr. Justinom tedaj tudi njegovi hčerka "baby", ki se je racK nesreče očeta močno prestrašila. Vrlemu rojaku in prija-' telju želimo, da bi čimprtfj okreval in se zopet vrnil med svojo ljubo družino.
VABILO na alavnoatno blagoslovljeni« zvonov pri Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois.
Vsem cenjenim rojakom naznanjamo, da bo 19. julija slovesni blagoslov zvonov pri Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois. Zjutraj ob 10. uri po starem času (ob 11 uri po novem času) bo slovesna sv. maša in pridiga govoril bo Very Rev. P. Hugo Bren, O. F. M. provinci-jalni komisar. Pred sv. mašo bo blagoslov zvonov katere so darovali Slovenci. Veliki zvon so darovali Jolietčanje. Drugi zvon je kupilo društvo sv. Štefana štev. 1. K. S. K. J. Chicago, Illinois. Tretji zvon je kupil Mr. Frank Grill iz Chicage. Po sv. maši bo na hribu za cerkvijo vrtna veselica ali piknik društva sv. Štefana štev. 1, K. S. K. J.
Vsi dragi rojaki iz Chicago, South Chicago, Jolieta in iz vseh bližnjih naselbin ste ulju dno vabljeni, da se te slavnosti udeležite. Pridite vsi, ki Vam je mogoče od blizu in daleč, vsi ste dobrodošli.
oo. Frančiškani.
PISATELJ V ZADREGI.
V Petersboro, N. H. začasno živeči pesnik in pisatelj Maxwell Bodenheim se bo moral zagovarjati newyoriko sodni-jo, ker je nedavno izdal neko pohujšljivo novelo. Sodnik Mc-Intyre ga je stavil pod |2500. — varščine. 2 njim vred bo kaznovanj tudi tvrdka, ki je Bodenheimovo knjigo izdala.
— Peter -Zgaga, tem sodnikom! ^mm	-o-
pšeor pred
Kdor ne pozabi storjenih mu. uslug, in kdor rad ne odpušča, ne more biti vnet prijatelj.
Milwaukee-Weat Ailia, Wis.
— Ker se je že toliko storilo po slovenskih naselbinah širom Amerike glede narodnega dela in pa v prid slovenskemu narodu sploh, raditega so se društva, spadajoča pod okrilje K. S. K. J. v Milwaukee in West Allis združila, da tudi začno nekaj-in če Bog da, tudi zapo-četo končajo, — in to je, kar pred vsem potrebujemo — slovensko pokopališče.
Vsakomu je znano, da kolikor se želimo zbirati v življenju tako tudi, marsikdo, skoro da večina, želi, da bi po smrti bil pokopan med svojci. Za naselbino, kot je Milwaukee-West Allis, bi to bilo velikega pomena tudi politično, kajti Slovenci bi imeli še nekaj več ugleda in vpliva kot pa do sedaj.
Ker je ideja dobra in upanje trdno^ raditega se je na seji Združenih društev sklenilo, da se v ta namen priredf pik-, nik, katerega dobiček naj bi bil nekakšen začetek ali plod iz katerega naj bi zrasel sad.
Tozadevni piknik «e bo vršil v nedeljo dne 26. julija v splošno znanem Sa/n Sloga parku (Comer Beteft cesta In Wood-lawn Avenue). Ker bo za vse najboljše poskrbljeno, se prične piknik takoj po kosilu. Tam bodo različna razvedrila in igre, kot kegljišče ter ples, kajti dvorana je velika in izvrstna. Pekel se bo na režnju — že veste kdo, in pa po dobrem lunchu bo pa tudi dobra kaplja za poplahniti. Za izvrstno godbo je poskrbljeno, in Vi pa poskrbite za srbeče pete. Da se prepričate, da je ta akcija za splošno, vam bo dokaz močan pevski zbor združenih društev pod .vodstvom splošno znanega organi-sta brata John Kovačič-a, kar je že samo na sebi dokaz, da bo O. K. ' Rojaki in rojakinje, bratje in sestre, pomnite, da se piknik vrši v vsakem vremenu, naj bo lepo ali kislo, če tudi mokro, kajti dvorana je dovolj prostorna in za gašenje suše bo tudi poskrbljeno, radi tega se vabi te in ste prošeni še posebej, da ta piknik posetite. če bo vreme nagajalo, spomnite se na vesele obraze, kar smo prepričani, da bo zmagalo nad vremenom. Kot že omenjeno, se vrši piknik za skupnd korist; glejte, da ne bo nikogar izmed Vas, in Vaših prijateljev, da ne bi bil navzoč. Vstopnina v park prosta.
Kažipot: — Iz Milwaukee: Vzemite karo z napisom Woodlawn", ki vozi po Reed Street in Greenfield HA venue. Izstopite na koncu proge, kjer vas bodo čakali avtomobili, da Vas popeljejo na piknikov prostor. Za West Allla: Idite peš do 51 Avenue in Burnham street, ter vzemite gori označeno karo. Za avtomobiliste: •— Vzemite National ave, do Woodlawn zavijte na levo in po kratki vožnji boste pri nas, ali pa vzemite direktno Beloit cesto.
Z obilno udeležbo se priporoča:
Pripravljalni odbor Združenih društev KSKJ.
Nekaj naših znanih Cleve landčanov, ki se mudijo na obisku v stari domovini nam je poslalo tekoči teden lične razglednice z mnogimi pozdravi.
Prvi se je oglasil z Dunaja Mr. Iv. Zorman, kjer se mu bš je bolj dopade kot tukaj? Ko se vrne zopet nazaj, bo gotovo zopet kmalu izdal novo zbirko svojih poezij, kajti pesmi zlaga celo med vožnjo na vlaku. Srčna Vam hvala Mr. Zorman za Vašo pozornost.
Naš sosed in sobrat Jernej Knaus in njegova soproga sta priredila na Vidoy dan (28. junija) romanje na sv. Kum, najvišji hrib Dolenjske, visok 1219 metrov, odkoder sta nam poslala sliko cerkve sv. Neže in sv. Jošta. Kako so jo Knausov stric na sv. Kum korakali, nam bodo povedali več osebno.
Sobr. John Gornik se nas je spomnil iz Velikih Lašč sledeče1^. junija, 1925. "Domovina, mili kraj," jei pel pesnik, in resnica je. Kres slovenskih pokrajin, hribov* dolin ter planin, posebno krasne cerkvice, skoro na vsakem hribu ter
PROF. JOHN T. SCOPES,
povzročitelj znane evolucijske obravnave v Dayton, Tenn.
BRUTALEN UMOR.
17 LETNA SLOVENKA VR-ŽENA IZ AVTOMOBILA.
v vasi: *e že <ai cerkev j« pa kapelica. Dofcro se imamo;
čas mj hitro mine. Nemogoče bo pozabiti našo,/ drago nam rojstno grudo. (Naj lepše pozdrave vsemu St. Clairju. J. G.
Br. predsednik A. Grdina je nam poslal ia Lurda na Francoskem sledeče vrstice: En dan in dve noči v Lurdu (1. in julija). Na tisoče romarjev in pohabljenih je tukaj. Ljudstvo v trumah prepeva v procesijah od zunaj in sv. Rešnje Telo nosijo in bolnike blagoslavljajo. Navzočih je več škofov, številno duhovnikov in šolskih sestra; tudi mnogo Amerikancev. To je zares sveti kraj. Pozdrave vsem skupaj. A. G.
NAJVEČJI PREMOGOVNIK NA . SVETU.
West Frankfort. III., 12. juli ja. — Glede največje dnevne produkcije premoga se sme ponašati tukajšnji C. W. & F. premogovnik, ki posluje komaj dobro leto. Včeraj se je v tem rovu nakopalo in spravilo na površje v šestih urah i? šestih minutah nič manj kot 8,687 ton premoga.
- IMENOVANJE ŠKOFA.
Rim, 14. julija. — Na izpraznjeno mesto pokojnega nadškofa Moellerja v Cincinnati, O., je bil danes uradno imenovan Rt. Rev. John T. McNicholas, škof v Duluth, Minn. Ta čast je nedavno zadela že škofa Chartranda iz Jtodianapolisa, Ind., ki je pa ni mogel pravzeti na željo svojih vernikov.
POPRAVEK.
V zadnji številki priobčeni zahvali treh rojakinj iz Cleve-landa ki so se nedavno mudile v Jolietu, naj se prvo ime pravilno lita Mre. Anton Kšufek, ne pa Mr. Zahvalo izreka namreč gespa Marija Kaušek, soproga g. Anton Kaušeka.
La Salle, I«. — Noč med predzadnjo nedeljo in pondelj-kom, 5. in 6. julija je zopet pustila za seboj najgrozovitejši čin t umora, ki se je še dogodil ženskim spolom v tej oko-
o
Zgodrj xjytr*j poudetjek jdtro se je raznesla senzacionalna vest, da je bilo 17 letno dekle, Mary Sejak najdeno umorjeno ob cesti v grmovju, kake dve milje južno od mesta La Salle. Pripovedovanje o tem brutalnem umoru se čuje sledeče:
' Miss Nellie Shabat (slovensko: Šebat) pripoveduje, da je bila navedenka nekako ob 11. zvečer še skupaj z umorjeno Mary Sejak. Prišla sta dva mlada moška in povabila men da njo in Mary Sejak v avtomobil, da jima dasta malo vožnje po mestu in okolich Nekako ob 11. uri je Nellie Shabat pustila ostale in šla proti domu; omenjena moška pa sta izjavila, da bosta peljala na dom njene sestre še Mary Sejak, katera živi kake dve do tri milje od La Salle v Joneeville, mali slovenski premogarski naselbini, ta-koimenovani "Ajnzer." Policiji je Miss Shabat bolj natančno opisala, da sta ona dva fanta zvabila dekleta v avtomobil. H Podrobneje se poroča, da je v pondeljek zjutraj nekako ob 6. uri bilo najdeno truplo umorjene Miss Mary Sejak, ko je pri-vozil mimo neki Louis Yeroc, ko je šel na delo. Ležala je mrtva ob cesti v grmovju. Na levi strani na prsih je bila vsa preluknjana od neznanih bod-ljajev. Po glavi je imela par udarcev, ki zgledajo kot udarci od steklenice. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico, kjer je ležalo skoro osem ur, dokler se ni šla njene sestra, omožena Rose Tribushek, ki jo je spoznala kot svojo sestro. Na to se je začelo z zasledovanjem.
Morilca aretirana.
S pomočjo neke mlade žene sta bila dne 9. julija popoldne, blizu Chicaga aretirana oba spremljevalca umorjene Mary Sejakove; prvi -se piše Peter Delphin, drugi pa Leonard Bor-oac, stare sta 19, oziroma 23 let, oba iz Peru, Ul. Do aretacije je prišlo takole:
Označeni čas sta oba osumljenca stala na 63. cesti fat Ar-
DEMOKRATI ZBORUJEJO.
NAČRTI ZA PRIHODNJE PREDSEDNIŠKE VOLITVE
Indianapolis, Ind., 12. julija. — V tukajšnjem Ciaypool hotelu se je zbralo danes številno demokratov iz naše države, ki so se posvetovali glede nastopa pri prihodnjih kongresionalnih volitvah (leta 1926), zaeno pa tudi v svrho bodočih volitev za predsednika leta 1928.
Kot glavni govornik je nastopil kongresnik A. Oldfeld iz države Arkansas. Med drugim je svojim političnim pristašem priporočal, da naj enkrat za vselej pozabijo medsebojne spore, male razlike iA verske točke. Rekel je, da imajo baš sedaj demokratje lepo priliko imagati pri prihodnjih kongresionalnih volitvah; in če to dosežejo, jim je zmaga tudi pri volitvah za predsednika zago-tovljepa ?!
Pač je že danes zelo važno, Ja ne izdajo prekmalu v javnost svojega predsedniškega kandidata kakor se je to vršilo leta 1924. 2e po strani je pač govornik omenil tri imena najbolj uplivnih in znanih voditeljev demokratom, ki bi bili sposobni za predsedniški urad in ti so: newyorški guverner Alfred E. Smith, bivši državni blagajnik McAdOo in guverner države Ohio, Vic Donahey.
•	o ■">.....i --v.-',
NOVI MOST PREKO REKE.
Dne 7. julija t. 1. so v mestu Bellaire, O. pričeli kopati temelj za novi most ki bo čez reko Ohio vezal dve državi in sicer do mesta Benwood, W. Va.
CLEVELANDSKE NOVIGE
ZANIMIVA OBRAVNAVA.
—Zadnjo nedeljo v tem me- EVOLUCIJSKA OBRAVNAVA
cher Ave., nedaleč od mesta Argo in Chicago. Slučajno ju je opazila Miss Mary Cerne Cerne (Czarnyo) iz La Salle, lil., ki se je nahajala na obisku pri njenih znancih v Argo. Tej Lasallečkanki je bilo dobro znano o umoru Sejakovega dekleta in da morilca oblasti zasledujejo. Ker je navidezno poznala ona dva fanta, ju je ovadila policijskemu kapitanu Foranu, ki je oba aretiral in ju odvedel šerifu v La Salle.
Po daljšem izpraševanju se je prvi udal Bornac, pri po zna v-Ši, da sta oni večer z Delphinom vozila označeni dve mladenki v avtomc^bilu. Šofiral je Bornac, med tem, ko je njegov prijatelj Delphin sedel zadej pri Sejako-vem dekletu. Ko jo je Delphin držal v objemu, je razburjena deklica hitro vstala in z glavo padla na rob vrat pri avtomobilu; zatem se je pa nezve-stna zgrudila na cesto z glavo naprej, kar ji je povzročilo smrt.
Cemu sta ona dva lopova pustila nesrečno deklico ležati na oni samotni cesti, nočeta povedati.
Obdukcija je. dognala, da Sejakova ni bila obstreljena, dasiravno je kazala več znakov vbodljajev na prsih; dekle se je opraskalo in ranilo ob bodeče trnje tik ceste. Oblasti bodo sedaj skušale dognati, če sta označena fanta v resnici umorila nesrečno deklico ali ne. r
secu dne 26. julija priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 (Nottingham) svoj prvi piknik na znani Močilnikarje-vi farmi. To, komaj 4 mesece staro društvo lepo napreduje; pri zadnji seji je pristopilo kar 14 novih članov; skupno število sedaj znaša že 67 čl.
Za prvi piknik tega vrlega društva se delajo že danes velike predpriprave. Kdor še ni označeno nedeljo namenjen pohiteti venkaj iz mesta naj se udeleži tega piknika; več o tem boste čitali v posebnem oglasu prihodnji teden.
—Umrl je v sredo, 8. julija rojak Frank Malnar, star 68 let, stanujoč na 1030 E. 64th St. Doma je bil iz vasi Pod-kianec pri SodražicL V Ameriki je bival 30 let. »Tu zapušča soprogo, d*e hčeri in sina. Bodi mu hladna' ameriška zemlja!
—V sredo, 8. julija zjutraj je umrla Anna Intihar-Lon-gar, stara 49 let. Doma je bila iz Puzelja, fara Velike Lašče. V Ameriki je bivala 26 let. Tu zapušča soproga in tri otroke, štiri sestre in dva brata., Bila je članica dr Maeeabees,. dr. sv. Ane, št. 4 SDZ in dr. Srca Marije (novo), Pogreb se je vršil dne 11. t. m- zjutraj iz hiše žalosti na 6416 Carl Ave. Naj počiva v miru I
—Te dni odpre svoj urad naš novi slovenski zdravnik, dr. Louis J. Perme. Svoj urad bo imel sk,upno z znanim slovenskim zobozdravnikom, Dr. William J. Lausche, v poslopju Slovenske posojilnice na 6233 St. Clair Ave. Dr. Perme se posebno zanima za operacijska dela.
—Včeraj popoldne nas je sbiskala v naši pisarni soaestra Mary Oblak, tajnica dr. sv. Vincenca št. 182 v Elkhart, Ind. v spremstvu njenega moža in hčerke. Oblakovi so prišli v Cleveland na kratek obisk svojih sorodnikov in znancev.
—Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 v West Parku je minulo nedeljo popoldne priredilo lep družaben sestanek svojim članom in povabljencem povodom 3 letnega društv. obstanka. Te prireditve se je udeležil tudi gl. nadzornik .br. Zulich, urednik "Glasila" in predsednik dr. sv. Vida, št 25 br. A. Strniša; navdušeni govori ustanovnikov društva in pohabljencev so zelo poveličevali to prireditev, izborne kuharice iz West Parka so pa to pot zopet pokazale, da so prave mojstrice *pri pripravah fine pečenke, potic itd. Označeno društvo je bilo pred 3 leti usta
JE V POLNEM TEKU.
Dayton, Twin., 10. julija. — Nepričakovana borba med znanostjo in antievolucijsko postavo v držaVi Tennessee se je pričela danes v dvorani tukajšnje sodnije. Sodnik Roulston je točno ob 9. uri otvoril obravnavo, nakar je metodistovski duhovnik Rev. William Cart-wright opravil lepo molitev za uspešen zaključek pri tejsobrav-navi.
V dvorani se je zbralo polno poslušalcev od blizu in daleč ; samo časnikarskih poročevalcev iz raznih držav je okrog 100. Glavno pozornost zbuja zagovornik fundamentalistov William Jennings Bryan in zagovornik evolucije, Clarence Darrow, ki bosta skušala doseči vsak svojo zmago.
Zatem je okrajni generalni pravdnik navzočim razložil, da država razveljrje prvo obtožbo napram 24 letnemu profesorju Scopesu vsled kršitve antievolu-cijske postave radi neke važne pomanjkljivosti, vsled česar naj se označenega obtoženca ponovno stavi pred,veliko poroto. ' Tekom ene ure je bfy v to svrho odbranih 12 porotnikov, katere sta obe stranki odobrili.
Ko je Clarence Darrow zahteval, naj se pozove k obravnavi znanstvenike in učenjake v svrho obrambe njegovega kli-jenta (prof. Scopesa), ki naj bi kot kompetentne priče pojasnile kaj je evolucija, je državni pravdnik to zahtevo odklonil, češ, da država nima te pravice. Darrowu bodo pomagali pri za-govorništvu Mr. Thompson A. Garfield Hays in Dudley Field Malone; Bryanu pa njegov sin ter številno drugih.
Predlog Darrowa propadel.
Dayton, Tenn.. 13. julija. — Pri današnji evolucijski obravnavi je zagovornik prof. Scopes odločno zahteval, da naj se opusti običajno molitev pred vsako otvoritvijo obravnave; nato mu je pa sodnik Raulston odgovoril, da je na onem sodišču že več let tak običaj, in da se bo tudi sedaj molilo.
V obče je tukaj mnenje, da bo ta zanimiva obravnava zaključena že v treh dneh in da boHn Tundamentalisti, ki obso-iajo evolucijo, zmagali.
SVOJI K SVOJIMI — DRSITE SE VBDNO TEGA GESLA!
pa že največje v dotični naselbini, za kar gre največja zasluga neumornemu bivšemu predsedniku in sedajnemu tajniku br. Jos. Grdina. čast in priznanje West Parku!
—Prihodnjo soboto, dne 18. t. m. bo v cerkvi sy. Vida poročena gdč. Mary Srnovršnik, starejša hčerka organiata cerkve sv. Vida. Mr. Peter Srno-vršnika in zborovodji pevs. dr. "Lira".
Zakonsko zvestobo bo ob-
ZNAMENJA ZA TURISTE.
Columbus, O. — Vsled določbe guvernerja Donahey so s 1. julijem letos pričeli postavljati svarilne bele lesene križe ob vseh državnih cestah, kjer se je kdaj pripetila kaka avtomobil-a-«Uka nesreča. Za vsako ponesre-novljeno 8 samo 12 čl., danes je čeno osebo bo postavljen en
križ s primernim svarilom neprevidnim avtomobilistom. Na križu bo označeno tudi ime žrtve in datum njegove smrti. S temi novodobnimi svarilnimi znamenji se namerava omejiti število avtomobilskih nesreč.
ljubila svojemu izvoljencu Mr. Anton Potočniku; nevesta je bila rojena v Waukegan, 111., ženin je pa iz litijskega okraja. Iskrene čestitke! Bilo srečno!
Društvena naznanila in dopisi
VABILO NA PIKNIK! Iz urada društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111.
V	imenu našega društva ponovno vabimo vse cenjene so-
brate in sosestre K. S. K. Jed-*
note v Chicagu, So. Chicagu, Jo-lietu, Aurora, Elmhurst, Wau-kegan. North Chicago, Argo in Summit, kakor vse druge cenjene rojake, na veliko vrtno veselico ali piknik, katero priredi naše društvo v nedeljo, dne 19. julija, na farmi čč. oo. frančiškanov v Lemont, 111.
Dopoldne ob 10. uri po starem času (ob 11. uri po novem času) bo slovesna sveta maša, katere se bo naše društvo korporativno vdeležilo. Sveto mašo in govor bo imel Very Rev. Dr. Hugo Bren, O. P. M. Pred sveto mašo bo blagoslov zvonov, katere so darovali Slovenci. En zvon je kupilo naše društvo in enega je kupil naš sobrat Mr. Frank Grill, blagajnik našega društva.
Po sveti maši in blagoslovlje-nju zvonov, se bo pričela na hribu velika vrtna veselica ali piknik našega društva. Na to društveno zabavo še enkrat vabimo vse cenjene rojake od blizu in jjaleč. Pridite vsi. Vsi ste dobrodošli. Za dobro postrežbo za vse cenjene goste bo skrbel veselični odbor. »
Vsi, kateri se želite voziti z trucki, ste prošeni, da se zgla-site najkasneje do petka, dne 17. julija pri tajniku Louis £e-leznikarju, ali pa pri-'sobratu Anton Gregoriču, da se zamore naročiti zadostno število tru-ckov ter da se preskrbi prostor za vas. Cena voiiyi bo Jako nizka: za odrastle bo 71 ččtftoV, za mlajše od 12. do 16. Jgta , % centov, manj kot 12 let stari 25 centov. Otroci v naročju so prosti. Označena cena' bo zadostovala za tja in nazaj. Trucki bodo čakali na 22nd in Lincoln St., pri Tomažiču. Iz Chicaga bodo odšli točno ob 9. uri dopoldne. Zatorej skrbite, da boste ob pravem času na določenem mestu. Kateri se boste vozili po ulični železnici, vzemite v Chicagu Archer Ave. karo do City Limits, kjer dobite Lemont ali Joliet karo. Listek kupite do St. Mary's ali St. Francis College, Lemont.
V	Jolietu pa vzemite karo, katera vozi v Chicago. Vsaka se ustavi pred cerkvijo Marije Pomagaj.
Na svidenje, dragi rojaki, v nedeljo, dne 19. julija pri Mariji Pomagaj, v Lemont, 111.
Naše društvo vam bo hvaležno za vaš poset in vam že danes kliče: dobrodošli!
' Odbor.
HI I I I
Seja se prične ob pol štirih popoldne. Z bratskim pozdravom, August Cepoft, tajnik.
VABILO NA PIKNIK.
Iz urada društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., se naznanja članom in članicam, da se bo vršila društvena veselica (piknik) dne 19. julija na zganem prostoru Antona Gorišeka na Green Rd., Randall, O.
Dolžnost je vsakega člana, da se te veselice vdeležL Zapomni naj si pa vsak: Jcdor se iste vdeležil ne bo, se bo ž njim postopalo po ukrepu društva, kap. pomeni, da bo moral plačati gotovo svoto v društveno blagajno. Torej, da se izognemo sitnosti, le vsi na ta piknik!
Bratski pozdrav,
Anton Kordan, tajnik.
NAZNANILD.
S tem naznanjam vsem članom društva sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna, Pa., da bomo imeli društveni piknik dne 19. julija na Carevi farmi, West Etna.
V svrho izleta na ta prostor bodo članom, živečim v Pittsburgh na razpolago vozovi (trucki), in to ob 12:30 in ob 1:30 popoldne. Truck bo čakal v Pittsburghu na 48, 51 .Butler Stp Iz Etne bo vozil truck vsako irfro in to od 9. ure zjutraj do 3. popoldne. Vozpyj.v Eetne bodo stali na. 110 bridge $t„;na W. Etna R. RL Crossing.
Toliko vsem članom in.nečlanom naznanje in na veselo svi
tfenje na pikhiku ! s Vsi Stoveg- m6fcu več biti t>olji nek je sam. ci»h> "Hrvatje dohro dpili! • i»
John Skoff, tajnik, r
Iz urada društva sv. Ane, št.
105, New York, N. Y.
S tem naznanjam čtariifcam našega društva, da se vrši društvena sveta maša na čast naši patroni, svr Ani za vse mrtve in five sosestre društva v nedeljo, dne 26. julija ob 9. uri dopoldne v cerkvi na 62 St. Marks Place, New York.
Torej ste drage mi članice uljudno vabljene, da se te svete maše za gotovo vdeležite. Pridite v dvorano v pritličju cerkve ob tričetrt na 9, odkoder skupno odkorakamo k službi božji; prinesite s seboj tudi društvene znake, da pokažemo, koliko nas je in kako se zanimamo za društvene stvari.
Vas iškreno pozdravljam, kakor tudi vse članstvo naše cvetoče Jednote.
Mary Wilier, tajnica.
Društvo sv. Vida, št. 25, Cleveland, O.
Ker smo prejeli povabilo od našega sobratskega društva v Newburgu, društva sv. Lovrenca, št. 63 na njih piknik, vršeč se prihodnjo nedeljo (19. julija), na vrtu rojaka Anton Goriška na Green Road, Randall, O., zato vas canjeni bratje prosim, da bi se temu vabilu polno-številno odzvali. Kje je Goriško va farma, je gotovo vsakemu znano; zabave in razvedrila bo dosti na razpolago. Torej ne pozabite tega piknika!
S sobratakim pozdravom, k
Anton J. Fort una, tajnik.
Iz urada društva sv. Jožefa, it.
53, Waukegan, ffl.
Opozarjam vse člane našega društva, da se vdeleže seje dne 19. julija, katera je bila preložena od zadnje nedelje.
Ker je to ravno polletna seja in bodo prebrani računi in bo tudi več drugih važnih točk na dnevnem redu, je prošen vsak član, da se te seje vdelefi.
Vabilo na sejo.
Članice društva sv. Ane. št. 150, Cleveland, O. (Newburg), so prav ljudno vabljene, da se kolikor mogoče v obilnem številu vdeležite prihodnje seje, ki se vrši v navadnih prostorih in ob navadnem času.
Pri tej seji bo prečitan polletni račun, zato bodite vse navzoče, da boste videle, v kak-šnehi stanju je naša drlištjpena blagajna; saj v nedeljo popoldne si vsaka lahko odtrga eno uro, da se vdeleži seje. Na tej seji pride tudi na' vrsto nekaj stvari, kar ne tli ore samo odbor rešiti, ampak mu morajo Članice pomagati. To ni prav, in tudi lepo ne, ako ne pridete tta sejo, da potem, če de kaj ukrene zabavljate. "T» ni prav, in to ni prav." Vdeležite se seje, kjer imate besedo; tam povejte kar ni prav, ne pa izven sej.
Pa še nekaj bi vam rada priporočila, drage mi sosestre. Ko pridete na sejo, pomnite, da niste doma. Povejte, "kar imate za povedati, potem pa tiho; pa ne vsetn naenkrat govoriti, da se nič ne zastopi. Kar seift jfe pri društvu (llekako osem let),
"GLASILO K. S. K. JgpftOTE" M. JTJLUA. 1925. .
nisem še bila pri seji, da bi*se lahko reklo: "banes je bila .pa seja v redu." Govori se vse, eha čez drugo in nazadnje pa
odbor nič ne ve, kje je in kaj bi začel. Pa bo katera rekla: "Zakaj je pa predsednica?" To je že res; predsednica mora paziti na red. Pa mislite, da bi se katera ne dobila, ki bi rekla: "Glej, komaj je prišla v odbor, pa že hoče nas ustrahovati; nas, ki smo že bolj dolfco pri društvu kot pa ona?" Povem vam, da bom od sedaj naprej bolj zahtevala, da je pri društveni seji mir in da se dostojno obnašate. Govori se le takrat, kadar se dobi dovoljenje, ne pa vse kmalu.
Naj ta dopis ne naredi nobene zamere pri članicah; saj je vse res, kar sem" vam povedala. Opominjam vas še enkrat, vdeležite se sej, ne pa pošiljati samo otrok, ker pri otroškem oddelku še ne potrebujemo sej.
Pozdrav vsem članicam našega društva in vsemu članstvu Jednote. i. Theresa Glavich, predsednica.
Iz ureda tajnika društva sv. Mi-halja, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Tem putom dajem naznanje članom i članicam zgora imeno-vanog društva, osobito onima, koji niste bili na prošloj sjed-nici 12. julija, da bute znali, da ču ubirati uplatu do 25. svake-ga mješeca. Stoga brača i sestre, koji niste bili in uplatili svoja asesmenta pri društvu 12. jula, požurite se, da stvar uredite in podmirite do 25. julaja.
Bračo, istina slabi su časi, a je dosti e nemarnosti pri neko-jih. Znate da se bote našli uvrijedni ' u šus^endaciji ;ali mene ne krivite; ja vam dosti pu&km i, na volju dajem; ali što je pre fee, ne može se pod-neti. Verujte rili, da vahi ne
Zato jbš' jedari put, da bute znali: koji'mi se ne javi do 25., koji duguje višfe od jednOga mješeca, bude šust>ertdfran;' a posledice sebi saifti;' pftfpfšite. A znate, da u suspendaciji izgubi sVaki član pravo na potporu, operacij u i na osmrtninu. Ovo vam neka služi za uvijek. Dok bute pri društvu, ne zaboravite označenega dana.
' S tem vas prisrčno pozdravljam. vam udahi
Matt BrOZenič, tajnik.
Iz urada društvk Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo.
S tem prosim vse članice našega društva, da se vdeležite prihodnje seje dne 26. julija (četrto nedeljo), ker bo dosti važnih točk na dnevnem redu. Zadnji mesec ni bilo nič seje zaradi premajhne vdeležbe članic. Res je nas še malo, ker je to društvo še mlado; pa vsaj me bi se morale enkrat na mesec skupaj sniti, da bi se malo pomenile v prid društva in naše dične Jednote.
Pri tej priHki tudi prosim, da bi agitirale za nove kahdidati-nje, da bi naše društvo bolj ra-stlo. Kakor nas poziva glavni tajnik' brat Josip Zalar, da bi itaj pridobili 1000 novih članov T tem času, ko je naš^ glavni predsednik, brat Anton Grdina na obišku v stari domovini, da mu naredimo veselo presenečenje, ko se vrne nazaj. Jaz apeliram vsled tega na vsa društva K. S. K. Jednote, da bi še tako agilno zanaprej delovali kakor ste doeedaj.
že leča vsem skupaj mnogo uspeha, ostajam s sosestrskim pozdravom vdana
Mary Parme, tajnica.
Bridgeport, O. — Spoštovani sobr. urednik: Kakor ste že poročali v Glasilu, da sta vas v pisarni obiskala na Ženite vanjskem potovanju naš vrli tajnik dr. sv. barbare št. 23 in manager naŠe*a znanega k, S. fc. J. ipgometnega kluba br. Ludvik Hoge ih njegova izvo-ijenlca Mary, naj omenim še to, da se je poroka vršila v tukajšnji cerkri »v. Antoaa »slovesno sv. mašo t leviti, pri ka'
teri sta stregla tudi dva ženi-nova brata: starejši je bil bo-goslovec redovni brat Benedikt OFM. kot deakon, mlajši, Stanko pa kot strežnik.
Kako pi^ljubljena in spoštovana je Hogetova družina in novopbročenca tu in v okolici, je pričalf mnogoštevilna udeležba sorodnikov in prijateljev pri sv. maši in tako tudi po cerkvenem opravilu ko smo se zbrali na domu ženinovih sta-rišev, kjer so nam Hogetova mati in izborne kuharice nad vse imenitno postregle. Tudi iz Canonsburga, Pa., odkoder je nevesta doma so prišli poleg njenih sorodnikov (mati Helena Turk in sestre) tudi Mr. Mihael Tomšič, hčerka Mary in Miss Frances Mohorich, znana navdušena katoliška delavka na društvenem polju v Canons-burg. .^Razume se, ^a smo se imeli do^ro v tjako prijazni in veseli družfn; zato se na tem mestu prav iz srca zahvaljujemo Hogetovi družini zfi vso postrežbo in uljuden sprejem; novoporočencema pa še enkrat iskreno Želimo, da jai se vse uresničilo, kar smo jima voščili. Nil j ju spremljata Božji blagoslov in sreča vse dni do konci življenja; dan te poroke (29. junija) bo tudi nam ostal v trajnem spominu. Naša nova zakonska dvojica si je napravila svoj dom v Boyds-ville; v ta namen je kupil Lud-. vik že pred poroko lepo posestvo in hišo od rojaka Martin Potnika poleg društvene dvorane. Upamo, da bo zdaj, ko je dobil vrlo tovaršico in si napravil svoj dom, še bolj vneto deloval na društvenem polju in v korist naselbine.
Delavske, razmere so tukaj še vedpo daleč od normalnosti; dva velika prenjogorova "Wheeling Creek" in "Lansing" tukaj že 7 mesecev počivata; tak;o je tudi več drugih rovpy v okoJ^ci zaprtiH; le raa-lb jih, posli^jp, . pa še isti ne vsak dap.	polovico časa,;
Tako slabuf delavskih razmer res še ne pomnimo tukaj na£ bolj stari naseljenci. Vsled teh neugodnosti se je že več naših vrlih rojakov preselilo drugam, kar je jako občuten udarec za društva, osobito za naše dr. št. 23 in Dramatično društvo. Mi zato iskreno želimo, da bi se težko pričakovani časi prosperitete res kmalu vrnili v splošni blagor delavcev in njih družin.
Dne 28. junija je po večmesečnem bolehanju vsled raka na želodcu tukaj umrl znani rojak Viktor Salar(Zalar) v starosti 47 let. Tu zapušča ženo, 3 otroke ter brata in sestro ^iekje v državi New York; za več sorodnikov mi ni znano. Doma je bil iz Bloške fare; v Ameriki je živel 25 let, tu v naši naselbini 18 let. Spadal je k društvu "Edinost" št. 13. SNPJ., ki mu je priredilo primeren civilen pogreb.
Razne druge drobne novice:
Bogoslovec Benedikt Hoge se je podal dne 3. julija v slovenski kolegij v Lemont, 111., kjer bo nadaljeval svoje študije še tri leta zaduhovski stan. -r- V. Clevelahdu se nahajajo na obisku pri Sorodnikih Mrs. Gorenčič in Miss Mohorciph.— Naš znani trgovec Anton Hočevar si je postavil lepo moderno hišo blizu cerkve sv. Antona. ~ Louis Sustaršič si je napravil svoj dom in veliko hišo na novem prostoru Stop 23 Barton Line. — Martin Potnik se je preselil iz Boydsville v svoj novi moderni dom na Goose-town. — Naši KSKJ. žogarji se izvrstno postavijo; tupatam se jim včasih malo ponesreči, da zgube kako bitko, ki so pa jako redke; večinoma prihajajo le zmagoslavni z boja, domov. Razume se, da smo ponosni na naše športne junake bolj kot je bil morda Hinden-burg na svoj,o nemško armado v začetku svetovne vojne. Želeti bi bilo, da bi bilo za to igro več zanimanja tudi po drugih naselbinah kjer so naša
krajevna društva. Ce hočete imeti izvrstno reklamo za društvo i nnašo Jednoto, ter veselo navdušenje za ta krasen ameriški šport, ustanavljajte KSKJ. Žogometne klube. Ne bo vam žal, $ajti vaši slovenski sinovi bodo znali bolj ceniti svojo narodnost in društvo, in pri drugih ljudeh pa dose-žete tudi večji ugled in spoštovanje. — V tukajšnjem bližnjem mestu Bellaire začnejo ta teden graditi velikanski most čez reko Ohio, ki bo zvezan- z .mestom Ben wood in Wheeling v državi W. Va. Most bo stal na mestu, kjer se že več let prevaža blago in ljudi na parnikih; veljal bo poldrugi milijon dolarjev, kar bo gotovo izboljšalo industrijski položaj v teh naših bližnjih mestih in^okolici.
» H koncu izražam yVjuden pozdrav vs^m dobro mislečim Slovencem, osobito pa članstvu naše KSKJednote in tudi vam, sobr. urednik.
Mihael Hočevar.
rem poročati; glede dela je tudi tukaj prav slabo, ker največja tovarna ne obratuje že pet mesecev, v mestu je pa tudi bolj malo dela.
Naj mi bo dovoljeno omeniti, da je bila tukaj pri meni na dva in pol tedenskem obisku moja svakinja, Mrs. Helen Rppar iz Eveleth^ Minn., od tukaj je pa odpotovala v Chicago, Joliet in k Mariji Pomagaj v Lemont, nakar se je vrnila domov v Minnesota k svoji ljubljeni družini. Mrs. Repar je prijazna, pa tudi radodarna. Želim, da bi nas prihodnje leto zopet obiskala, če bomo še živi.
Srčni ji pozdrav od mene in moje družine. Z Bogom, dokler se zopet ne vidimo!
F. Slabe.
Canonsburg, Pa.—Ni še dolgo od tega časa ksr se je tukai ustanovilo novo žensko društvo "Kraljica Majnika", pa se že vidi bolj živahno gibanje v naši naselbini. 2e v 2. št. "Glasila" smo čitali dopise od tukaj in celo v eni številki s(a bila kar dva. Res, tako jim gre za dopise. , Znajo, znajo, samo če hočejo; le lotiti se je treba, pa gre.
Ali ni tako lepo, da se večkrat kaj pogovorimo v našem Jednotinem glasilu; saj zato ga imamo,'kaj ne? Zato pa od sedaj naprej za trdno skleniti, da ]jo katera i^me^d vas za vsako štev. kak dopis poslala, saj novic je vedno dovolj; če že ;ne bo drugega posebnega, novico, da je ta in ta ko^oš znesla jajca z , .dvema* rumenjakoma, samo da bo zanimivo. , .
Štiri- mlade,i) brhke Članice so se preselile ,6d . našega društva sv. peroni m/t .k,/d^u£tvu
Kralj. Majnika*. Dokler smo bili mladi, smo bili dobri, toda na starost nas'pa vse zapušča! Tak je dandanašnji svet! — Magari tudi če vse sledite onim štirim, saj nas'tudi potem ne bo strah, da boste znale J.,
Gosp. urednik : — Dobro ste "naprednjakom", zasolili zadnja vprašanja pod Člankom "Neumestna baharija". Kaj pa sploh koristi, ker bodo za dela ob gluha ušesa?! Prav je pisal Rev. Trunk v A. S. in E.: "Ne pišem radi vas, pišem radi tistih ki so napol vaši, napol naši." Ali pravi kaj preveč naš gl. predsednik br. A. Grdina ko omenja: "Mi nočemo nič drugega, kot tisto nazaj, kar je bilo enkrat naše! "Naravno je, da ga zato po raznih listih blatijo. Kdaj pa je še tat policaja hvalil? Stvar se mora pravilno razumeti. Zato pa mi člani naše Jednote, ako nam pride kak tak list v roke, bodimo previdni. Tako lahko spoznamo, da so isti, katere oni najbolj napadajo OK. možje. Koliko črnila so že porabili, da bi očrnili za vero in narod neumorno delavnega Rev. K. Zakrajška. Cemu ? Zato, ker je on varoval pred njimi naš narod rekoč: "Ne sledite jim, ne poslušajte jih, ker so nogood!"	\
Ali mu pa niso v resnici, tudi vsi ohi danes hvaležni, katere je obyaroval pred volkovi milijonskega sklada? Kar cele Liberty bonde so jim metali za tiste gumbe in ničvredni diplome!
N&j k sklepu še omenim, da se je naš piknik 4. julija prav dobro obnesel; hvala vsem skupaj, če bo kdaj še kaj več življenja v naselbini za dobro stvar kot je sčdaj, vam društvo sv. Jeronima jamči, da bp imela korist od tega vsa našel: bina.
S sobratskimi in prijateljskimi pozdravi, John PeMian.
Plymouth, Wis. — Posebnih novic it naše naselbine ne mo-
Joliet, 111. — Večkrat čitamo bolj žalostne novice iz Jolieta; za danes vam poročamo pa nekaj bolj veselega.
Morda še ne veste, da imamo ameriški Slovenci tudi svojega kralja, toda brez prestola, že-zla in krone. Ta naš kralj živi v St. Louis okraju v Minnesota kjer ga poznajo vsi Ame-rikanci pod imenom Potato King (krompirjev kralj). Svoje kraljestvo (lepo farmo), ima v bližini mesta ChisholmrMinn., in blizu Hibbinga. Ta časten naslov je dosegel s tem, da je dobil na raznih razstavah vedno prvo nagrado za svoj najlepši krompir in radi tega mu pravi jo Amerikanci "Potato King.' In ker je bil navedenec že več kot deset let vdovec, torej brez kraljice, si tje iskal že dolgo časa po minnesotskih farmah novo spremljevalko v življenju Kdor dolgo išče, ta najde! , u , Mr. Jakob Stukel, tako je pravo ime označenega kralja, si je izbral za svojo novo družico
veliko bolnikov, se potrebuje denarja, zato je bilo na seji dne 5. julija soglasno sklenjeno, da se kupi kakšen dobitek in se ga da na srečkanje. Tako je bil predlog odobren, da mora vsak član vzeti pet tiketov, ki stanejo 50 centov. Torej člani, oglasite ae za tikete zadnji teden pred piknikom pri tajniku, da dobite iste; lahko jih boste tudi dobili na pikniku v "Zeleni dolini." V slučaju, da se kateri član ne bi oglasil za tikete, bo njegovih pet tiketov šlo vseeno na srečkanje in se bo kolek-talo 50 centov na prihodnji seji poleg asesmenta, če zadene srečko ali ne, če pa kateri član želi kaj več tiketov prodati, se lahko oglasi pri tajniku, kjer jih ima nekaj več na razpolago.
Še enkrat v tmenu društva vabim vse, kar leze in gre v Zeleno dolino" na naš piknik, dne 26. julija, 1925.
Z rojaškim pozdravom za društvo sv. Cirila in Metoda, John Udovich, tajnik.
Chicago. III. — Mrs. Helena Repar iz Eveleth, Minn, se je mudila nekaj dni na obisku v Chicago, na potu iz Plymouth, Wis. kjer je obiskala svojo sestro Mrs. M. Slabe, na obisku je bila tudi V Sheboygan, Wis. V Chicagi je obiskala prijateljica Miss Jennie Slabe s katero se niste videle iz za šolskih let. Dne 5. julija sti skupaj romale k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois. Mrs. Helena Repar se je izrazila da ne bo pozabila celo življenje tega srečnega dneva. Iz Lemonta sta se podale v Joliet kjer sti obiskale dr užino Math Za goda . Mr. in Mrs. Pire. Mrs. Petrovčič in družino Sekola. Vsem cenjenim prijateljem in
prija'teljicam, kateri šo ju obis-in kraljico Mrs. Mary Jakša. i kale in so ju lepo sprejeli in tudi vdovo, . živečo na Aurora,, postregli se iskreno lepo za-Mihn. Oba sta določila obhaja, j l^valjujeti.	Poročevalec.
ti svojo poroko v naši bližini,] jr -o-
potem pa obiskati Joliet, kjer' ima ženin dosti svojih ož|ih sorodnikov. Oba smo z velikim veseljem pričakovali. Poroka
TRDNI SKLEP.
ŠBetttki! kralj Karel XII. i jl697-l718) je nekoč preveč pu. V pijanosti je pozabil na
sejevrsila dne29. junija vEn-i?poštovanjef ki ga gin do,guje
glewood (Chicago), 111., ob 10. ^^ Sinovo nespodobno ob-
un zjutraj, v cerkvi, kjer žup- ^je je mater tako užalilo, nikuje ženinov nečak, Rev.	je zaprla y gvojo sobo
seph Stukel; za priče sta bila Mr. in Mrs. John Grahek, blagajnik K.|5. K. Jednote. Po poroki so šli vsi k Father Stuklu na zajtrk, potem pa zopet vsi skupaj v Joliet na Grahekov dom, kjer se je zvečer vršila lepa ženitovanjska gostija in zabava v krogu ženinovih sorodnikov in prijateljev.
Mr. Jakob Stukel je brat pr vega predsednika K. S. K. Jednote, brata Josip Stukela, sedaj živečega na farmi v Harlem, Mont. Rev. Josip Stukel je njegov (Josipov) sin. Tukaj v Jolietu živi sestra obeh Stukljev, Mrs. John Grahek, soproga blagajnika K. S. K. Jednote.
Novoporočencema želimo veliko božjega blagoslova in sreče.
Poročevalec.
Sheboygan, Wis. — Iz raznih naselbin čitamo o piknikih in izletih; da pa ne bodo čitatelji mislili, da pri nas v Sheboyga-nu nimamo piknikov, zatorej omenjam, da se vršijo pikniki tudi v Sheboyganu in sicer vsako nedeljo, tako, da bi bilo kmalu premalo nedelj. Pikniki se vršijo vsi v takozvani "Zeleni dolini." In tako si je društvo sv. Cirila in Metoda, št. 144 K. S. K. Jednote izbralo nedeljo »26. julija, da priredi piknik v prid društvene blagajne.
Zatorej tem potom vabimo vsa cenjena društva in sploh vse Jugoslovane, kakor tudi rojake iz sosednih naselbin, kateri bi prišli ta dan v Sheboygan, da nas obiščejo v "Zeleni dolini ;" zabave in razvedrila bo dovolj za vse vdeležence. Člani društva sv. Cirila in Metoda niso obvezani pod kaznijo se, vdeleži ti tega piknika, vendar dolžnost vsakega člana je, da pomaga društvu oziroma blagajni; ker imamo to leto izvanredno
in oklenila, da se nekaj dni ne pokaže sinu. Ko drugega dne sin rve opazi matere, vpraša slu-žabntaa, zakaj ni matere nikjer videti? Služabnik mu brez ovinkov pove materin sklep. Tedaj si da Karel natočiti kupico vina, stopi ž njo k materi in ji reče:
"Preljuba mati! Ravnokar sem zvedel, da sem se včeraj v pijanosti spozabil in hudo raz-žalil vas, svojo drago mater. Zato sedaj prihajam, da vas od srca prosim odpuščanja. Da se pa v bodoče več ne pregrešim in da nikdar nič Tie storim, kar bi vas utegnilo razžaliti, hočem izpiti to kupico vina na vaše zdravje s trdnim sklepom, naj bo zadnja v mojem življenju."
In kralj je bil res mož beseda: od tedaj ni nikdar več po-kusil vina in ne razžalil matere.
PODUK NEMŠČINE V AMERIŠKI LJUDSKI ŠOLI.
Šolski svet v Atlanta, Ga., je določil, da se v vseh ljudskih šolah ondotnega mesta uvede zopetni poduk nemškega jezika, ki je bil izza časa minule svetovne vojne ustavljen. Tudi v večjih ameriških mestih se je prostovoljen poduk nemščine zadnji čas zopet uvedel.
Marsikatera deklica je pustita lahko delo z lepo plačo, samo radi tega, da dela v zafeonskem
stanu samo za hrano in obleko. •
Dve jezični sosedi bosta ostali le tedaj prijateljici, čim manj-krat se snideti. *
Dobro je, če je človek previden; še bolj previdno je pa, če je kdo dober.
Tudi lepa roža skriva trnje.
PREKMURJE.
Spisal dr. M. Slavit
m	_____
KONEC.
Povrh pa je Se okrog 30 Prekmurcev na madžarskih srednjih šolah in 15 do 16 na madžarskih univerzah. Eden je ravnokar dovršil medicinsko fakulteto v češkoslovaški, Bratislavi (Požunu) in je sedaj sekundafij v deželni bolnici v Ljubljani.
Vse šolske knjige v prekmurskih šolah so književno-sloven-skr. Le katekizem se je dozdaj pustil tak, kakršnega so imeli. Bil je to po vsebini od "avstrijskega" Kanizijevega katekizma različen, bolj enostaven, "ogrski" katekizem, ki so ga imeli Prekmurci v prekmurskosloven-skem prevodu z ogrskim pravopisom. Ogrski pravopis so morali prej imeti, ker ga drugače prekmurski otroci, ki se niso učili nič slovenščine, ampak le madžarski, ne bi mogli čitati. Klekl pa je v svoje "Novine" upeljal slovenski pravopis, in tega so imele tudi boljševiške "Novine," ker je lepše, da ni treba pisati madžarskih dvojnih črk. Prekmurski duhovniki 4o mislili sedaj na novo izdati prekmurski katekizem s slovenskim pravopisom in so to tudi naznanili višji šolski oblasti. Ker je tisk drag, tako da ga privatno niso mogli založiti, in od drugod tudi niso dobili podpore za tisk, se je zadeva zavlekla. Ravnotako so imeli evangeličani svoj prekmursko-slovenski katekizem Martina Lutra.
Novi Višji šolski svet z jugoslovansko demokratsko in sa-mostojno-kmetijsko večino pa je brez sodelovanja kakega prekmurskega činitelja, ki bi prišel v poštev, prekmurski katekizem prepovedal.	x Civilni komisar za Prek mu r-je je razposlal 4. aprila, 1921. sledečo naredbo:
"Vsem šolskim vodstvom v Prekmurju. Vsled odloka višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 29. marca. 1921, št. 3,733, se prepoveduje nadaljna uporaba prekmurskega katekizma. Ta knjiga se mora odstraniti iz šole takoj in nadomestiti s katekizmom, ki ga je izdala Jugoslovanska (prej Katoliška) knjigarna v Ljubljaai Ta knjiga se dobi pri šolskem oddelku. (Naknadno misfi višji šolski svet prepovedati tudi evangeljski prekmurski kateki zem Martina Lutra. V ta namen je dal en izvod prestaviti v knjižno slovenščino evangelj-skemu župniku Hraski v Ljubljani, da ga uvede, ko bo tiskan, in prepove prekmurskega.)
Ta naredba je izzvala veliko ogorčenje med ljudstvom, ki si je s to edino slovensko učno knjigo in s poslušanjem božje besede po tej knjigi ohranilo svoj slovenski jezik.
Prekmurski katekizem ima nekatere posebne slovenske besede, na primer s.vetstvo (zakrament), lubav, lubeznost (ljubezen), očivesno (očitno), veki-večen (večen), žitek (življenje), nemrtelen (neumrjoč), sv. Trojstvo ( sv. Trojica), dika (slava), Vuzem (Velika noč), prečišča-vanje (obhajilo), krstni Oče, krstna Mati (boter, botra), po-trdjenje (birma), poialuvanje (kes), popolno požaluvanje ali trtje srca (popolni kes), jako-sti (čednosti). V "Očenašu" in "Ceščeni Mariji" imajo že od nekdaj pravilno obliko "milost," namesto "blažena si» med ženami" imajo "blagoslovljena si med ženami," kakor pozdravljajo Marijo s Prleki vred že od nekdaj z "Zdrava Marija," kar misli knjižna slovenščina šele upeljati.
Prekmurci sofdo sedaj molili v šoli in v cerkvi po letu 1906 pri Semliču v Radgoni tiskanem kratkem katekizmu v tej od višjega šolskega sveta prepovedani obliki:
"Oča naš, ki si vu nebesa j. Sveti se ime tvoje. .Pridi kra-lestvo tvoje. 3ojdi vola tvoja; kak na nebi, tak i na zemli.
sasr

Kruha našega vsagdenešnjega daj nam dnes. I odpusti nam duge naše: kako i mi odpušča mo dužnikom našim. I ne v pela j nas vu skušavanje. Nego oslobodi nas od ffudoga. Amen "Zdrava bojdi Maria, milosti puna: Gospon je s teboj! bla goslovlena si ti med ženami, blagoslovlen je sad tvojega tela Jezuš. Sveta Maria, Mati boža moli za nas grejšnike zdaj i vu vori naše smrti. Amen.'
Zadnji prekmurski Veliki ka tekizem je priredil Ivan Baša župnik v Bogojini. Mali katekizem pa Jožef Sakovič, župnik v Turnišču. Ce bi ga zdaj kdo priredil, bi se v marsičem pri lagodil knjižni slovenščini. Ta ko bi na primer brez dvoma za pisal "v nebesih" namesto "vu neubesaj,'* "bodi" namesto bojdi," u namesto "ue" itd kakor tudi "Novine" že tako pi šejo. Po naravnem razvoju, ki ga pospešuje znanje in čitanje prej neznane knjižne sloven ščine, bi prišli kmalu brez vsa kega razburjenja in nezadovoljstva v knjižno slovenščino tudi pri k&tekizmu, ki ima neprecenljive zasluge za ohranitev slovenske zavesti v Prekmurju Jako važna je agrarna reforma v Prekmurju. Tu je namreč okoli 80,000 oralov velepo-sestva. Največ sveta ima lasti knez Esterhazy, potem grof Zichy, grof Szapary, grof Szechenyi itd. Delegat pover jeništva za agrarno reformo v Prekmurju je bil v začetku A. Štrekelj iz Goriškega, zda? je M. Gregorovič iz bližine, agrarno reformo je velik križ. Dozdaj so dajali zemljo le najem okoliškim prebivalcem, kar so prej delali grofovski oskrbniki. Dobili so zdaj zemljo tudi najrevnejši siromaki. Veliko jih je, ki bi je radi še več imeli. Prekmurci so glede agrarne reforme nezadovoljni zlasti radi tega, ker med urad ništvom ni niti enega domačina, ampak so sami tujci, celo ruski khezi-begunci. Jako dobro pa j 4 uplivato na prekmursko prebivalstvo, da je politična upra va prepovedala izvoz lesa iz Prekmurja tvrdki "Hirschler in Ujlagy." Ta je namreč že pred vojsko kupila veliki gozd za predvojno ceno. Zdaj je začela les izvažati. Lesa pa vobče primanjkuje Prekmurcem, tako da so ga še zdaj kupovali na Štajerskem. Vlada je na zahtevo ljudstva prepovedala izvoz in izvoz in uničila kupčijo, dokler se ne pokrijejo potrebe domačega prebivalstva. Zdaj je dovolj lesa za zgradbo mostu pri Veržeju in za vsakega Prek-murca, ki ga hoče imeti za primerno ceno. Zato se zdaj kljub občni draginji popravljajo pridno stari in stavijo novi domovi.
Da si jugoslovanska uprava za stalno pridobi zaupanje ljudstva in se utrdi zadovoljnost v njem, je potrebno, da vlada pošilja tja najboljše uradnike, učitelje in vojake. Madžarski agitatorji so še namreč vedno na delu. Madžarska vlada pbd-pira profesorja Mikola ireden-tistični list "Domovino," ("Domovina" še vedno uči, da so Prekmurci poseben "vendski" narod. V številki z dne 15.toga majuša je začela objavljati slovensko bibliografijo. Priobčuje jo Melich Janos, ki je že prej pisal v madžarskem jeziku o prekmuskem slovstvu, z naslovom: "Vertd8zka |Vogrszkaszlo-venszka| bibliografija." Domovina tudi večkrat citira aiperi-kanska prekmurska iredentistič-na lista: "Szlobodna Repcs" in Zvejzda Vogrszki Szlovenov.") ki se širi po skrivnih potih v Prekmurju. Najboljša straža za prekmurske meje je zadovoljnost ljudstva.

'GLASILO K. 3. K. JŽDNOffE," 15. ftfr^JA, 1926
no-poučne vsebine. Zato so ob v Baranji, takih prilikah govorili tudi ci- Povodom te ratifikacije in vilni komisarji Lanjšič, Berbuč, Idruge obletnice osvoboditve na-Kočar, Lipovšek. Tudi pred šega Prekmurja se vrše 13. 14. volitvami si stranke niso resno in 15. avgusta, 1921 v prek nasprotovale. Tako sta na pri- murju, v Dolnji Lendavi, Cren-mer na shodu v Puconcih nosi- sovcih, Murski Soboti in Turni* lec liste "Domače verstvene šču velike narodne slavnoetl. stranke" in kandidat "Ljudske Slovesno službo božjo je pre-stranke" tri ure govorila med vzel bivši tržaški škof-dr. Kar-seboj z zbranimi volilci z naj- lin. Sodelujejo pevsko društvo večjo prijaznostjo in medse- Ljubljana (100 članov), vojaš-
bojnim spoštovanjem.)
ka godba, različni ljudski go-
Za Prekmurje deluje politič- voraiki in prekmurski dijaki no tudi poslanec dr. Josip Hoh- Teh slavnosti se je bil vdeleži! njec, v zadružnem oziru pa po- tudi kraljevi namestnik za Slo-slanec Vladimir Pušenjak. V veni jo minister Ivan Hribar, ki Prekmurju je bilo pet starih je tedaj službeno obiskal Prek-hranilnic-akcijskih družb, dve v murje. Murski Soboti, dve v Dolnji Naj bi se nadaljevala tudi Lendavi in ena v Beltincih, srečna nova slovenska in jugo-Zdaj se ustanavljajo nove. Ju- slovanska doba še lepše bodoč-goslovanski kreditni zavod v|nosti! Ljubljani in Mariborska es-komptna banka imata svoji podružnici v Murski soboti. 11Z ZGODOVINE NEZ Poslanec Klekl je imel dne PERCES INDIJANCEV
10. maja, 1921 svoj prvi govor pri seji ustanovotvorne skupšči- Priredil Anton Okolish, BaF6Frton, O ne p Belgradu. Prekmurske Bilo je pred petdesetimi leti Novine" so to dejstvo s pono- ko je naša ameriška vlada ime-som zabeležile. Saj dosedaj la sitnosti s Nez Perces Indi-Prekmurci niso imeli svojih janci v državi Oregon. Pri po-Ijudi v parlamentnih. Ob času gaj an jih za mir je zastopal ta volitev se je v ogrski dobi pri- rod njih poglavar, kateri je bil peljal kak grof v Prekmurje, je znan belim ljudem kot "Čhief stisnil tam' svojim agitatorjem Joseph." Ta poglavar je imel nekaj denarja v roko, ki so po- ob tej priliki zelo zanimiv go-tem ljudstvu povedali, koga naj vor, ki se mi zdi tipičen v ko-volijo. Za ljudstvo se pozneje likor navaja težkoče Indijan-nihče več ni brigal. Ti časi so cev, katere so imeli, ko so v zdaj minuli v občno zadovolj- njih sredo začeli prihajati beli
nost. Svoj govor je Klekl s temi besedami:
končal I ljudje
Dobro je torej, da se malo
Toda kljub temu, da je pla- seznanimo z navadami in živ-čilo za to požrtvovalnost pri Ijenjem pravih Amerikancev. mnogih samo natolcevanje in Prave Amerikance pa seveda preganjanje, jaz ne odstopim moremo imenovati le tedaj, ako od svojega dosedanjega delo- ne vzamemo v obzir dejstva, da vanja, ampak hočem delati še so bili pred njimi tukaj že pred nadalje za to, da bo naše prek- drugi narodi, ki so imeli precej mursko ljudstvo zadovoljno, veliko civilizacijo, kakor doka-hočem delati na to, da na to, zujejo arhaeologiška razisko-da na podlagi ljubecni, ki so jo vanja (razvaline in drugi spo-dokazale žrtve, tud. žrtve moje meniki), in katera raziskovanja malenkosti, da na, podlagi te doprinašajo ravno sedaj zelo ljubezni vi v vladi* večini in mi zanimive stvari na dan glede opoziciji dones^mo sporazum- teh že davno zamrlih prebival-no ustlvo, ki bo Zadovoljila ves cev--našega ameriške** -kontl-naš narod, Srbov, Hrvatov in nentk.
Slovencev."	Mi cmo g. predatavIjaH Indj.
V ustavnem oziru'je zahteval jance tukaj kot ^^ diyjake
Klekl kot Član Jugoslovanskega kluba avtonomijo nerazdeljene
i
in nas je pretresla vedno le o, ,/ . , A ... , ,*roza, ko smo čitali o njih gro-Slovenije, pri kateri bi dobili zodej8tvih nad bejifni našeljen-Prekmurje se nekatere avto-L Veliko je resnice v tem; nomne prekmurske posebnosti, L„ ako 8mo pošteni pa mora-na primer ohranitev prekmur- mo tudi pripoznati, da je bila skih verskih sol in drugega, kot večkrat ?rozoyitost beiih Ijudi ena celota v obliki enega okraj- nad Indijanci nič manja ^ nega glavarstva Ko se je v I Indijanc€v. Kdor Čita ne-Belgradu raznesla govorica, da pristransko pisano zgodovino se misli datii Prekmurje pod ameriških Indijancev, o njih Cakovec ali Varaždm v nekako trpljenju v boju za neodvisnost, hrvatsko oblast, so prekmur- mora priti do prepričanjai da
ski narodnjaki to namero od- civilizacija Amerike' v prvih ločno odklonili. To bi bilo po- dneh priseljevanja belega člo-polnoma nasprotno njihovemu veka ni bHa prinešena v pra. narodnemu stremljenj u m raz-L^ na način in s 3red8tvif ^ voju ter obenem okrepitev L, bUo v iafit belemu čk)Vek madžoranstva, ker bi bilo ljud-|v vsaj ^ gIučajih ne
Poslušajmo torej, kar nam pove "Chief Joseph:"
Prijatelji moji. Prosili ste me, da naj vam pokažem svoje srce. Vesel sem, da mi je dana prilika to tudi storiti. Namen moj je, da bi beli ljudje razumeli moje ljudstvo. Ne-
stvo s tem nezadovoljno, kar bi madžarski agitatorji ob meji izrabljali za svoje namene. Poslanec Klekl pa je rekel v omenjenem govoru:
"Mi smo naziranja, da zadovoljnost ljudstva veliko bolj čuva naše meje, nego topovi in
strojne puške/'	.. . . . .	. 11A ,
Želji ljudstva, da se začasni katen lzmed vaa mMUte m 81 civilni komisarijat za Prekmur- predstav,jate Indijanca, kot div-
Narodni voditelj Klekl deluje kot poslanec neumorno za svoje ljudstvo s posredovanjem pri različnih uradih in s poučevanjem ljudstva na shodih v drulbi z gerentom B. Sevrom iz Dolnje Lendave. '(Razen pred volitvami so bili shodi v Prekmurju navadno splošne politič-
ne spremeni v definitivno obliko prekmurskega okrajnega glavarstva, se je ustreglo dne 1. junija, 1921. Komisarijat je prenehal, zadnji civilni komisar Lipovšek je postal prvi vodja okrajnega glavarstva v Murski Soboti.
Dne 26. julija, 1921 je bila izvršena ratifikacija trianonske mirovne pogodbe z Madžarsko v francoskem zunanjem ministrstvu. Zapisnik te deponirane ratifikacije so podpisali pol-nomočni zastopniki Anglije, Japonske, Francije, Italije, Belgi-
je, Rumunije, kraljevine S. H. S., Češkoslovaške, Siama in Madžarske. Vsled tega Se bo-do kmalu začele določevati stalne meje med kraljevino S. H. S. in Madžarsko. Naš delegat v tej komisiji je konjeniški polkovnik Vojin Colak-Antič, poveljnik naše celokupne posadke
jo zverino, ampak to je velika zmota. Povedal vam bom o mojem ljudstvu, in potem sodite vi sami, je li Indijanec človek ali ne.
"Jaz mislim, če bi odprli mi svoja srca malo bolj široko, bi bilo veliko manj krvoprejitja. Povedati vam hočem, kako si stvar predstavlja naš narod.
"Vi, beli ljudje imate vet besed, s katerimi lahko poveste, kako si nas predstavljate, kakor pa mi Indijanci. Ce st pa hoče vpoštevati resnico, ni treba zato, mnogo besedi. Kar vam bom povedal, prihaja naravnost iz mojega srca in voril vam bom naravnost, cum-kin-i-ma-me-hut (Vi Duh) gleda na me in me
''Moje ime je In-mut-too-; lat-lat (Potujoč from čez gore). Jaz sera poglavar Wal-lam-wat-km rodu, Chute-pa-lu
t* ,. > .	\ fi "3. frV	v-'
ali Nez Percesev (Indijanci s preluknjanimi nosovi). Bil sem itijen v vzhodnem Oregonu osemintrideset zim nazaj. Moj oče je bil poglavar pred mrnoj. Na njegovih rokah ni bilo krvi belega človeka in zapustil je dobro ime na zemlji. Vedno mi je svetoval v dobrobit mojega ljudstva. Naši očetje so nam dali mnogo postav, katere so sprejeli od njih očetov. Te postave so bile dobre. One so nam ukazovale^ da moramo ravnati s sočlovekom tako, kot pn ravna z nami in da mi ne smemo nikdar prelomiti prvi obljube. Da je veliko ponižanje za človeka lagati se in da naj vedno govorimo resnico.
Učili so nas nadalje, da je nečastno za človeka, ako vzame ^rugemu ženo ali njegovo posest, ne da bi plačal za to. Mi smo bili podučeni, da Veliki Duh vidi in sliši vse in da On nikdar ne pozabi, ter da bo dal vsakemu človeku po njegovi smrti duhovni dom, kakoršnega si je zaslužil z njegovimi deli na tej zemlji. Mi nismo znali, da so še drugi ljudje poleg nas Indijancev, dokler niso pred 100 leti nazaj prišli v to deželo k nam ljudje z belimi obrazi. Ti so prinesli mnogo reči seboj, katere so zamenjavali z nami za kožuhovino in kože. Prinesli so nam tobak, kateri je bil nam nov. Prinesli so puške s kresilnimi kamni, katere so plašile naše žene in naše otroke Naše ljudstvo ni moglo govoriti in se razgovarjati z belimi ljudmi, ali rabili smo znamenja, katera lahko razumejo vsi Uudje.
"Prvi med temi ljudmi so bili Francozi, ki so zvali naše ljudi Ne* Perces, to pa zato, ker so tedaj nosili obročke v njih nosovih za nakit. Ne glede na to, da zelo malo naših ljudi sedaj nosi te obročke, smo mi vseeno še poznani pod tem imenom. Ti Francoski "trapper j i" (lovilci živali), so nam povedali mnogo refi, katere so se v sadile v naša srdi. Nekateri izmed njih so bili dobri; zopet (j^iigi so bili slabi in hudobni ijudije. Naši ljudje so imeli različna mnenja o njih; neka-teri so bili mnenja, da imajo več slabega na sebi kot dobrega. Naš narod ceni junaštvo n zaničuje strahopetstvo; on jubi odkrito govoren je in sovraži zavijanje. Francoski "trapperji" so nam govorili resnico in pa tudi laž.
Prvi beli ljudje, ki so prišli v našo deželo, so bili Lewis in Clarke. Vsi Nez Perces Indi-. anci so se spoprijaznili ž njima in so jima pustili prost prehod skozi deželo proti zapadu. Seveda so se zavezali, da se ne !>odo nikdar bojevali z belimi ljudmi; to se pravi: da oni ne !>odo nikdar prvi začeli sovražnosti napram njim. Te obljube niso Nez Perces nikdar prelomili in noben bel človek jih ne mor^ obdolžiti verolomstva, če irovori resnico. Nez Perces so l>ili vedno ponosni na prijateljstvo z belim človekom. Ko je bil moj oče še mlad, je prišel v našo deželo bel človek (Rev. Spaulding), ki je govoril o duhovni postavi. On je dosegel pri našem ljudstvu zvestobo napram njemu, ker jim je govoril le o dobrih in o zanje koristnih stvareh. Sprva ni povedal o belem Človeku, da je njegova želja se naseliti na naši zemlji. Nič se ni o tem govorilo do okoli dvajset let nazaj, ko je prišlo večje število bolih ljudi v našo deželo in si tgradilo hiše in farme. Sprva •e niso naši ljudje pritoževali, ker je bilo dovolj prostora za vse 2M mirno življenje. In naši ljudje so se navadili mnogo stvari od b&ega Človeka, katere so bile dobre; ali kmalu smo mi spoznali, da beli ljudje postajajo zelo hitro bogati in da j«) požrešni ter da hočejo vzeti Vs^ kar je bilo last Indijancev.
*Moj oče je bil prvi. ki je u videl naklepe belih ljudi in je sačel svariti svoje pleme, da
naj bodo previdni v kupčeva-nju z njimi. Za tem je prišel neki bel uradnik (guvemor Stevens), ki je pozval Nez Perces Indijance, da se zberejo k pogodbenemu zborovanju. Po tem, ko je bilo zborovanje otvorjeno, je dal nam spoznati svoje namene. Povedal nam je, da je veliko belega ljudstva v deželi in da ga pride še veliko. Njegov namen je, da se napra-
lili v to. General Howard je trdil, da je bil podpis njegovega očeta na* pogodbi. Torej je nekje pomota. Osem let pozneje je bik) drugo zborovanje. Neki poglavar, z imenom Lawyer velik govornik, je vodil to zborovanje in prodal skoro vso zemljo Nez Perces Indijancev.
"V tej pogodbi je racial Lawyer brez pooblastila od našega rodu. On ni imel pravice
vijo mejniki in da se zemlja j prodati Wallowa zemlje, ki je razdeli. ter tako loči Indijance j vedno pripadala rodu mojega od belih ljudi. Moj oče, ki je;očeta in drugi rodovi niso nik-
zastopal naš rod, je odklonil vsak korak s tem posvetovanjem, ker je želel biti prost in svoboden človek. Povdarjal je, da naj noben človek ne poseda kak del zemlje, in da potemtakem tudi ne more iste prodajati."
"Chief Joseph" je tudi povedal, da njegov oče ni podpisal pogodbe, čeravno so ga zelo si-
džr nam oporekali pravice do nje . V svrho, da bi dal razumeti ljudem, koliko zemlje mi posedamo, je moj oče dal zabiti kole okoli te zemlje in rekel:
(Konec prihodnjič)
-o-
Mnogo ljudi pričakuje svojo ladjo sreče, katere sploh niso nikdar v vodo spustili.
Nič ni predobro za vašega otroka. Dajte mu najboljše. Bordenovo Eagle Meko. Je popolnoma varno in čisto.
Ce pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Dept. 2
.........................................................................................
Izšel je v tretji izdaji
I lJilli-111-IXlXIlllllll 11X11111111111111X111111
Molitvenik
ZA
Ameriške Slovence
SPISAL REV. P. KAZIMIR ZAKRAJSEK, O. F. M.
'I ! 11 ! IT TTTT 11 T I T ! TTTTTTTTTTTT! ! ! ! T T T T T TTTTTTTT Založila in izdala
KNJIGARNA EDINOST 1849 W. 22nd St. « • Chicago, III.
Vsem onim, ki so povpraševali po tem molitveni-ku, sporočamo, da ga sedaj lahko dobe v štirih različnih vezavah in sicer:
Navadno črno platno, zlata obreza ..............$1.00
Usnje, prožne platnice, zlata obreza ............ 1.25
Usnje, vatirane platnice, zlata obreza ........ 1.50
Bele koščene platnice z »liko, zlata obreza 1.50
Pri večjem naročilu damo znaten popust.
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE ZELO PRILJUBLJEN, KAR DOKAZUJE VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NJEM. PRIMEREN JE ZA ODRASTLE, KAKOR TUDI ZA MLADINO. ZLASTI BO UGAJALA NOVA BELA KOŠČENA VEZAVA, KATERE NAM. DO SEDAJ NI BILO MOGOČE DOBITI NITI TUKAJ, NITI V STAREM KRAJU. NAROČITE GA TAKOJ!
trn
"pLASn.0 K.. S,. K. JEDNOTE." 15. JULIJA. 1925
QLASILO K.S.K. JEDNOTE
Isbtja TS&ke «r«do
Kra»J»ko-Slovenske
Jed tole v Združenih drUt*
•117 St GUlr Ave.
Uredaiitve in apravniltv«: Telefon: Randolph 828.
CLEVELAND, OHIO.
Za Člane, k* *o Za
Naročnina:
JDM
Za inozemstvo
M
OFFICIAL OMAN
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STAES OF AMERICA. Maitnined by and in the interest of the Order. __leaned every Wednesday.
OFFICE: 6117 St Clair Ave.
Telephone: Randolph 3912.
i
CLEVELAND, OHIO
EVOLUCIJSKA OBRAVNAVA V TENNESSEE.
V nekaterih naših južnih "državah se je zadnja leta skušalo uveljaviti novi zakon glede verskega poduka v javnih šolah, za kar so se osobito fundamentalist poganjali. Te države so bile sledeče: Florida, Georgia, Kentucky, North Carolina in Oklahoma.
Poleg teh je še le tekoče leto najbolj energično nastopila država Tennessee na prizadevanje znanega oratorja William Jennings Bryana. Ko je navedenec poslal vsakemu senatorju in kongresniku zakonodajne zbornice po dva iztisa svoje brošurfe: "Je li sv. Pismo resnično?" so njegovi pristaši pričeli živahho kampanjo za verski poduk v ljudskih šolah, toda ta točka je pri glasovanju pred državnenj šolskem odborom propadla samo za en glas; tako je propadla tudi naslednja predloga, ki je določala, da morajo učitelji v Tennessee verovati v božanstvo Jezusa Kristusa; zmagal je pač zadnji zakonski načrt glede prepovedi podučevanje o evoluciji po vseh šolah označene države — in bas o tej zadevi se vrši sedaj senzacionelni Scopesov proces v mestecu Dayton, Tenn. Tozadevna postava, ki je bila v obeh zbornicah sprejeta z 24 pri 6 glasovi in podpisana po guvernerju Austin Peay-u dne 21. marca t. 1. se glasi sledeče:
Vsled določbe skupne zbornice je v državi Tennessee pb-stavno prepovedano učiteljem univerz, normalk in javnih šol — katere se vzdržujejo z državnim denarjem — razlagati kako teorijo, ki zanikuje božje stvarstvo človeka kakor v sv. Pismu zapisano, oziroma je prepovedano podučevati, da človek izhaja iz neke nižje vrste živali. Kazen za kršitev te postave naj znaša ne manj kot $100 in ne več kot $500, za vsak prestopek.
Ko je guverner Peay to postavo potrdil, mu ni prišlo na misel, da bo baš ta evolucijska afera spravila ves svet po konci; bil je trdno prepričan, da ta postava ne krši svobodnega verskega mišljenja in da še vedno strogo loči cerkev od države.
Kot prvi in edini formalni protest je kmalu zatem pokazala Mrs. C. B. AHen iz ^ephis, Tenn., ker je odstopila kot članica državnega šolskega odseka; Mrs. Allen spada k unitarski cerkvi.
Pravcati boj glede te postave se je vnel šele koncem maja ♦. I. v gorskem mestecu Dayton, Tenn., med dvema mladima domačinoma, George W Rappleyea, kemistom in rudarskim inženirjem ter med John Thomasom Scopes, učiteljem biologije (življenjeznanstva) na tamkajšnji višji šoli.
Rappleyea je došel tjakaj pred tremi leti iz New Yorka; dasiravno je bil bolj "naprednega" mišljenja, se je vedno zanimal za sv. Pismo in vsled tega je vodil tudi verski poduk V tamkajšnji metodistovski šoli; osobito pri raznih debatah mu jfe težko iskati boljšega govornika; slične debate so se vršile v Robinsonovi lekarni na Main St.
Profesor Scopes je še mlad; baš lansko leto je dovršil svoje študije na univerzi države Kentucky; živel je pa največ v svojem rojstnem kraju, Salem, 111., kjer so živeli tudi stariši William Jennings Bryana.
Neko nedeljo popoldne je nastala med Rappleyea-em in Scopesom v označeni lekarni ostra debata o antievolucijski postavi. Ko je profesor Scopes zatrjeval, da smatra on Darwinovo razlago o evoluciji za pravilno, ga je njegov prijatelj Rappleyea posvaril, da krši tozadevno državno postavo in da ga bo ovadil sodniji; najvišje zvezno sodišče naj določi, če je ta zakon ustaven ali ne? Profesor Scopes je bil brez ugovora zadovoljen z načrtom svojega prijatelja, vsled česar so Scopesa že naslednji dan aretirali in stavili dne 24. maja pred poroto, kjer je bil spoznan krivim kršitve antievolucijske državne postave. Pri tem je več Scopesovih učencev pričalo, da jim je razlagal Dar-kinov nauk o evoluciji. Ker je profesor Scopes vložil priziv, je bila določena ponovna obravnava.
Vsled one debate v Robinsonovi lekarni je dandanes mesto Dayton, Tenn., mahoma zaslovelo po vsem svetu, ko ljudstvo z zanimanjem zasleduje potek evolucijske obravnave, ki se je pričela šele pred petimi dnevi.
Danes sta si v laseh velika* verska organizacija The Christian Fundamentalist Associition in The American Civil Liberties Union; prvo zastopa v tej tožbi William Jennings Bryan, drugo pa znani odvetnik Clarence Darrow. Kakor bomo videli v bližnji bodočnosti, zadeva še ne bo tako naglo končana, ker bo imelo zadnjo besedo še najvišje zvezino sodišče v Washingtonu.
Da, v resnici, v Ameriki je vse mogoče. Kdo bi si bil mislil, da bo že ta ali druga sodnija reševala važno vprašanje o stvar-jenju in postanku človeka? , Po našem mnenju hi na svetu sod-nijske oblasti, ki bi določila avtentično razlago o svetopisemskem stvarjenju Človeka; tako tudi ni nobene sodnije v Združenih drŽavah, ki bi natančno dokazala teorijo o evoluciji; samo sv. Cerkev ima moč in pravico razlagati točke iz sv. Pisma. SV. Cerkev se s trm vprašanjem sploh ne bo bavila, ker uči že tisočletja, da je človek stvarstvo božje..
.V zadevi evolucije, kot v raznih drugih točkah prevladuje med kristjani goreča ljubezen do resnice in pit vere, ne pa lahkovernost. Razodeta resnica nima strahu pred raznimi odkritji učenjakov, ki skušajo podreti glavna verska načela kristjanov in mbrale. Na podlagi evolucije bi ne bilo nobene pošeBne rai-Hke med človeško dušo in telesom, med človekom in Živali jo; vsled tega odpade tudi vsaka moralna odgovornost.
Prijatelji evolucije se vedno opirajo na razne učenjake iti znanstvenike. Ker pa niso vsi' učenjaki v tej zadevi edini, hočemo tukaj navesti nekaj mneiy o evoluciji izpod peresa učenjakov katoličanov. Čitajtt Barry ttTbol&jSvb khjQ(6 "Tfit
Case Against Evolution," stran S44. Dr. Clark Wissler, glavnijsegel rekord pri kršitvi Vol-Iprator oddelka z* anthropologijo pri slovečem muzeju v New Yorkp (American Museum of Natural History), je dne 12. aprila, 1918 v listu New York American, pisal sledeče:
"V kolikor je znanost odkrila in dognala, so ljudje vedno živeli, dasiravno niso bili vsi enako razviti. Človeška bitja naj demo v vsaki zgodovini po delovanju enaka današnjemu človeškemu rodu. Človek je stvarstvo božje v kolikor smo zamogli dognati na podlagi naših proučevanj."
W. Branco, profesor na univer2i v Berlinu piše: "Palaen-tologija (veda o prastarih živalih in stvareh) nam nič ne dokazuje o evoluciji; ista ne priznava nobenih opičnih prednikov človeka."
Karl A. von Zittell piše: "Iskopani fosili in okostnjaki niso v nikaki zvezi glede vprašanja postanka človeškega plemena"
Virchow pravi: "Mi ne moremo učiti ali smatrati za dok trino vsa dosedanja znanstvena raziskovanja, da se je človek razvil iz opice (The Liberty of Science, str. 80.)
Nemški profesor Reinke piše: "Edina merodajna trditev, na katero se lahko znanost opira je ta, da ne ve ničesar o pravem postenku človeka."
Sir W. Dawson, predsednik McGilleve univerze trdi: "Jaz ne vem drugega o postanku človeka, kakor to kar čitam v sv. Pismu, da ga je Bog ustvaril; če kdo trdi drugače, ni meni tega Še nihče dokazal."
0 -
Puma s potovanja.
Naša vožnja na morju.
Kakor oni trije potujoči modri iz Juirovega, tako smo jo tudi mi, nekateri ameriški Slovenci vsak iz švoje strani, vendar pa vsi proti enemu cilju vdarili do New Yorka, z namenom, da od tam naprej odpotu-1 Je mora ~bitiTv^dTker 'po
zginili za nami. Prve tri dni je v enomer pritiskala ostra sapa iz severne strani, zadnje tri dni pa iz južne. Tretji dan vožnje smo videli nekaj ledenih gora, ki so priplule iz severa. To je pravo čudo, ki da človeku ugibati, od kod in kaj. To je velikanska sklad ledu, podobna gori, ki se-kaže iz vode; kaj še
za
jemo v Rim in drugod po zna- trdilu nekaterih moli samo ena menitih božjih potih m v staro devetina ledene gQre iz yode domovino.	drug0 ^ je y vodi m čuda
Dne 17. junija zvečer smo od- da se je parnik "Titanic" razbil, šli iz Clevelanda; dne 18. in 19. ko je zadel ob tako ledeno go-junija se nas je v Greater New r0. ysi potniki, ki so imeli Yorku zbralo že večje število, aeboj priprave, so slikali tega kjer smo se do odhoda parnika ledenega velikana. Ta dan nas prav po domače zabavali z Je tudi prav pošteno zeblo na uljudnimi rojaki'iz New Yorka parniku. Prvih par dni smo in Brooklyna, ter občudovali to imeii toplo solnce, na katerem orjaško mesto na zemlji in pod ^ nam obgorela lica, da smo zemljo. V petek zvečer, dne;izgledali kakor Indijanci; po-19. pa smo se odpravili na po- zneje pa ni bilo več solnca, pač mol francoske parobrodne drill- ^ Vedna hladna sapa. Kdor-be, kjer je bilo zbrano tik pred koli misli torej potovati čez 11. uro velikansko število ljud- morje, naj se vedno dobro opra-stva, predno je z riairti vred od- vi v vsaki sezoni; ako tega ne rinila druga največja franco- 8torj, mora na parniku naročiti ska potniška ladja "La France." debelo sukneno plahto, da se Zanimivo je bilo poslušati in zavije vanjo, gledati, ko je velikanski vrišč Da 8mo preganjali 6as, kmo in vše močne piščalke parnika se v ta namen posluževali/raz-naznanjalo naš odhod točno ob iičnih jgrališč; prepeli smo vse 11. uri zvečer; vse je vihralo z p^mj naših starih mamic. Pra-rokami, robci in pokrivali, eden vt mojstra v tem sta bila Rev. drugemu v zadnji pozdrav; srca cta^ in Rev. Zakrajšek. Ako vseh so bila ginjena pri tem b, radiogram pobiral naše pe-slovesu. Parnik se je polago- smi, ki smo jih dnevno prepeva-ma umaknil iz pristanišča pojjj na m0rju, bi bil to pravi kon-rteki Hudson proti newyorške- cert za vas tam v Ameriki, mu zalivu, tam jo je pa krenil i prihodnjič, ko pojdemo zopet v tihi noči proti izhodu, kjer se čez veliko lužo, bomo pa vzeli začenja atlantski ocean, kate- s seboj primeren radio aparat, rega bo treba prepluti. Gledali Tako je bilo na krovu. Kako smo nekaj časi nazaj na čarob- pa pri mizah in v kabinah? no razsvetljeno newyorško me- Reči moramo, da je bilo vse O. tropolo iz visokih nebotičnikov, k.	je> da nam francoska
toda isti so nam hitro zginjali kuhinja sprva ni tako ugajala ižpred oči, ker jo je orjaški kot morebiti jed na nemških nlk med šumenjem valov krep- parnikih; vendar pa je hrana ko naprej urezal. Ko nas je kot taka najboljša, kar je imajo objela črna noč in morska te- Francozi in v par dneh se že-mota, smo se bolj potihoma pb- lodec vsega privadi; pri vsem dali v svoje kabine, da vidimo, tem je pa to, da je vsega v kakšne sb naše pbstelje; in ker j izobilju in da vsakdo lahko za-smo bili utrujeni minulega dne- hteva ono, kar mu je najljubše, va v Greater New Yorku, smo se'hitro "zadekali" pod odeje v
precej hladni noči, vsi,dobro prespali.
katero smo
Kar ne zadostuje hrana, to pa nadomesti fino francosko vino, belo in črno, katerega je na vsa-■■	ki mizi in pri vsakem obedu do-
Drugo jutro nas je budil gla- volj in brezplačno na razpolago; sen zvonec na krovu in klical pojeg tega je tudi salon (bara), k zajtrku. Iskali in spoznali kjer je dobiti vsakojake dobre sfrib eden drugfega ter ogledo- Vrste likerjev (brandy), pogre-viH parnik •na krovu, kjer nam ^ ^ samo pivo, katerega nima je bil II. razrednikom določen francoska parobrodna linija, prostor za sprehajanje in zaba- frai parnik je bil s potniki vo. Cas in parnik sta šla v eni faro obložen; imel je za 2,000 smeri naprej. Takoj po zajtr- 0seb prostora; kakor so neka-ku je zopfet zazvonilo k obedu, tfcri pripovedovali, je bil do V veliki obednici smo se pri po- malega ves napolnjen; več od-sebni mizi zbrali sami domaČi HČnlh oseb se je moralo voziti
v Iti. razredu. Med potniki je bilo vfcč duhovnikov in zelo veliko katoliških sester, kakor tudi dve Slovenke, č. mati prednica frančiškank iz Maribora na potu nazaj in njena spremljevalka. Dve sveti maši so se vršile vsak dan, kakor tudi kon-ceft in prtmične slike; en večer smo imeli celo maškarathio veselico.
Iz mojega dnevnega zapisnika omenjam, da so se naši potniki osebno obnašali talcole: Rev. Oman ni Rev. Zakrajšek sta naredila rekord za spanje; efovttuuttan Josip Plkš j« do-
Slovenci in Slovenke, 16 po Številu, kjer smo se pri jedi zbi-rali vsak dan in imeli prav živahno zabavo. Z malo izjemo smo bili navzoči pri obedu večinoma vselej vsi, ker je bik) morje mirno, kar je redkokdaj slučaj.
Vsi dnevi na morskem poto-vihju so bili potem enaki. Naš veTiJd parnik je krepko rezal valove v enomer, kajti štiri ali pet velikih vijakov v ozadju ga je krepko naprej potiskalo, da smo prevozili po 460 do 470 milj dhevno; drugi parniki, kater« *mb dohitHi, so V naglici
steadovega amendmenta ali po-kušanje francoskega vina; Mrs. Kmc je bila najbolj prizadeta vsled morske bolezni, pa tudi mi ji nismo ušli; Mrs. Antonija Grdina ni zamudila nobene svete maše; pri igranju s kolesi po tleh so imeli Rev. Oman prvo šaržo; pri metanju obroča na klin je bila moja šarža; pri metanju okroglih šterakov v luknje je pa vse nadkriljeval rojak Pikš; Rev. Zakrajšek je znal pripovedovati najboljše "stori-je." Rev. Oman je pa zapel največ naših znanih fantovskih pesmic, med onimi pa najrajši tisto: "Dekle, dekle, delaj pu-šele .. ."
Danes, ko to pišem, je četrtek 25. junija, oziroma 6. dan vožnje na morju. Vsi smo zdravi. Jutri se ustavimo na Angleškem v soboto 27. junija izstopimo v Havre in nedeljo, 28. junija v Parizu, odkoder se podamo v Lurd, od tam pa naprej proti večnemu mestu v Rimu.
Iskrene pozdrave vsemu članstvu K. S. K. Jednote!
Anton Grdina, in drugi sopotniki. -o——-
St Clairski paberkL
(Pile orednlk.)
V nekem ljubljanskem listu sem čital sledeči vabljivi oglas:
"Gostilna pri 'Fajmoštru' toči sledeča, izborna vina: štajersko belo 12 dinarjev, črni 'Ote-lo' 12 dinarjev, bizeljsko belo 14 dinarjev, dolenjska 'Portugalka' 15 dinarjev, slad 'Mos-ler,' specialiteta 17 dinarjev (iz graščine Ormož); jeruzalemec, stari 16 dinarjev, 'Rikerer,' letnik 1921, 20 dinarjev."
Pri čitanju takega oglasa se človeka pri sedanji hudi vročini nehote lotijo čuflni skomini na našo dolenjsko "Portugalko" in "Bizeljčatia." Srečni Cleve-landčani, ki 'se danes mudijo v Ljubljani!
V
Mr. Knaus! Na našem St. Clair ju se že J prodaja letošnje grozdje in pratene sode! Ko se vrnete iz starega kraja, bo treba dobro namazati vašo veliko prešo; elektrarna ob Gordon
parku še vedno rona.
•
Predzadnjo nedeljo se je vršilo v Clevelandu toliko piknikov, da človek pri najboljši volji ni znal, kam iti; vsled tega smo jo trije domači odrinili na slovenski piknik v Pittsburgh, Pa. Prav prijeten kraj za izlete imate tam pri onem farmarju v Dorseyville (Drži vile), le škoda, da je zame malo predaleč. Voda iz onega studenca v gozdu je 100%, pa tudi druge stvari so bile O. K. Znani slovenski Rockefeller z Butler St. mi je ponudil ekstra stolico ali "prukco," kjer sem ponosno sedel kot naš slovenski Jcralj iz Minnesote. Tudi koštrune znate dobro peči in orehove gotice! Ono debelo čebulo sem srečno prinesel domov; zadostovala je kar za dva guljaša. Morda se letos na Silvestrov večer zopet vidimo?
V nedeljo sem na 105. cesti in St. Clair Ave., opazoval priletnega Irca in Irko, ki sta čakala na poulično karo poleg dolge vrste avtomobilov. 2ena je potegnila svojega moža k sebi rekoč: "Mike, pazi se, da te kdo ne povozi!" Mike ji je nv to odgovoril: "Nič zato, če naju kdo povozi, ga bova pa tožila za odškodnino."
Šele nedavno sem se prepričal, da imamo na našem St Clairju posebne vrste muce in mačke brez repov; najlepšega imajo pri Knausovih. Pa nikar ne mislite, da je tem mačkom kdo rep odsekal; ti so bili i* tako rojehi. Jaz mislim, da bi bilo dobro, če bi te naše zanimive mačke podarili novemu mestnemu zoologičnemu vrtu, ker
znajo posebno fino mijavkati. •
Ne samo čudne mačke, ampak tudi čudne pse lahko vidite
tukaj. Včeraj sem videl na 129. cesti, kako jo je neka postarana ženica mahala v bližnjo prodajalno. Pred njo je stopal lušten kužek z malo košarico na vratt, v gobcu je pa držal prazno fajfo. Če kadi doma oni kužek Princ Albert tobak ali Tuxedo, tega nisem njegove lastnice vprašal; morda
tudi čika in noslja?
•
Nekje v Wisconsinu imamo novega Prešerna, ki mi je vpo-slal sledečo pesem za objavo: "15 let je že minilo, v drugič ko oženjen sem. Imel sem 3000 kron, hodil kakor kak baron. Ženo mlado sem dobil, žvižgal, pel, vesel in čil; zdaj pa je veselje preč: * star sem namreč že preveč!" Dragi mi Frank! Prav regi-mentno si jo zadel! Da, da, tudi jaz se staram!
•
Ko sem minulo soboto stopil k našemu brivcu na 120. cesti, je čakalo na stolih pet . žensk in šest deklet, da jihjarivec ostri-že. Predolgega čakanja sem se tako ustrašil, da sem vzel svoj slamnik in odšel neobrit domov. Tedaj sem svečano prisegel, da
se bom zanaprej bril sam. *
Škoda, da nimamo v Ameriki tudi loterij! Newyorsko "Glasilo slovenskih delavcev v Ameriki" neprestano oglaša in ponuja "Sanjske knjige." Včasih smo jih tam prodajali po 30 dfentov; danes pa veljajo že 90 centov; da, tudi sanje so se podražile za slovenske delavce v Ameriki, kakor je bilo svoje-časno zelo drago pošiljanje denarja za najbolj bedne med bednimi.
Mišljenje o vpeljevanju v Združene države.
V Collier's National Weekly od 4. julija podaja imigracijski komisar na Ellis Islandu svoje misli o učinkih ameriških priseljeniških zhkonov. Najznačilnejši deli njegovega članka pra)-vijo:
"Kakšne priseljence sprejemamo v sedanjem času v Združene drŽave? Ali so vsled novega zakona boljši a!i slabši? Kakšni Amerikanci postanejo iz njih v 25 letih? Taka vprašanja dobivam vsak dan, od dobrih ljudi, katerim je bodočnost naše dežele pri srcu in ki so Amerikanci do kosti. Miselna vprašanja so to, prihajajoča od mislečih ljudi, in odgovarjati je dolžnost.
"Do neke mere je odgovor lahko ugoden. Sedanji priseljenci so boljši od tistih, ki so prihajali zadnjih 25 let. Boljši so vsled našega novega imigracij-skega zakona. In v 52 letih bodo iz njih boljši Amerikanci nego bi mogla enaka množina n^hovih prednikov postati v dvojnem času . . . Toda stvar ima svoje meje. Izprememba od slabega na boljše je tako mlada in je tako nenadoma in prijetno zadela vse interesirane, da moramo pritegniti svoj optimizem in pogledati stvari, kakršne so. Rim ni bil sezidan v enem dnevu, in tudi naš novi priseljeniški zakon ni bil tako hitro izdelan. Tudi nismo še prišli na konec poti pravilne kontrole imigracije tujcev v Združene države. Marsikaj je še treba storiti, in prav mi na Ellis Islandu vemo posebno dobro, kaj da je treba storiti.
"Predpostavljam, da je vsak Čitatelj na en ali drug način slišal o Ellis Islandu. Nekdaj je bil nesnan, razun kot Oyster Island — košček zemlje, zarasel s trs jem in znan med tedanjimi jolandskimi 'burger j i' zaradi slastnih, velikih oštrig. Stoletja pozneje so Angleži tam obesili človeka in imenovali otok Gibbet* Island (Otok vislic). Zopet sto let posneje ga je kupil major ameriške vojske Ellis, mu dal svoje"ime, in izvajal tam šport, kopal oštrige iz blata, streljal race is prirejal v svo-
jem domu na Bateriji obede, ki so sloveli po vsem New Yorku.
"Potem so iz Elliš Islanda leta 1890 postale duri priseljencev namesto starega Castle Gardena. In od tedaj se je svet začel baviti z Ellis Islandom ... Danes je 25 akrov otoka, kjer ga je nekdaj bilo dva akra, in iz zelenega koščka na modri vodi je postala plan, na kateri stoji hotel, bolnica, parobrodska postaja in vsakovrstna človeška mašinarija za sortiranje in uvajanje imigracijskega prometa sveta v v Združene države.
"Premotruje novi tip imi-grantov, hodečih vsak dan tu skozi, se takoj opazi, da je njih poprečna starost za mnogo let manjša kot je bila prej. Naša velika inšpekcijska dvorana, ki je včasih izgledala kakor dom starcev, je sedaj bolj podobna pikniku gimnazijcev ali dijakov nedeljske -šole.
"V prejšnjih dneh je priseljenec prihajal utrujen in v skrbeh, obremenjen s štiridesetimi, šestdesetimi ali.še več leti, in vedno s pogledom na Evropo. S takim ljudstvom ni bila mogoča prava amerikanizacija. Njih srca in življenja so bila za njimi, za vedno" v starem kraju. A sedaj? Oni gledajo pred ae, v Ameriko, in oni bodo boljši Amerikanci ....
"Vsi ti mladi ljudje prihajajo iz zaledja otroštva in — vojne. To jim je Evropa, to jim je življenje pomenilo do tistega dneva, ko stopijo na Ellis Island. Njihova edina zrela koncepcija Evrope jim prikazuje kontinent, opustošen po vojni in še vedno trpeč od počasnega okrevanja, ki sledi zakasnelemu miru. Stare, predvojne Evrope niso nikdar poznali, razun kot majhni otroci. K nam prihajajo, v prvi vrsti po zaslužek, in še več, po življensko veselje. Vojna jih pošilja sem, vojna, ki so jo započeli in vodili njih starejši, ki pa prenaša trpljenje na tretjo in četsto generacijo. ki ni imela opraviti z njo. Tako so v duhu in upu Amerikanci, še preden pridejo sem.
"Toda mladost je lahko le prehodna faza. Nekega dne se poprečna starost imigrantov lahko nenadoma poveča. Gospodarske razmere lahko vplivajo V te. Ce bo v Evropi več za-slsžka, v Ameriki pa manj, bi mladina utegnila ostati v Evropi. Nihče ne more prerokovati bodočnosti.
"Za sedaj imamo druge dobrote, ki izvirajo bolj iz našega novega zakona, kot iz vojne. Se ne vemo, kako daleč bodo segale. Toda na Ellis Islandu imamo zaradi vsakdanjega stika s priseljenci dober pogled. Toda za duri ne vidimo. Slediti ne moremo nekoliko stoti-soč priseljencem, kadar se raz-krope med sto milijoni Ameri-kancev po 48 državah, poki^iva-jočih polovico velikega kontinenta.
"Prva dobrota, ki izvira izključno iz novega zakona, obstoja v tem, da izvršujejo naši konzuli izbiro med prospektiv-nimi imigranti, še preden gre priseljenec na pot. Do julija lanskega leta ni konzulov vizum pomenil nič drugega, kakor da je konzul videl priseljencev potni list .... Med tujimi n.no-žicami na pragih naših konzulatov so bili lahko faloti, nema-niči in obsojenci, toda vse, kar je mogel storiti ameriški konzul, je bik) potrdilo, da je "videl" potni list Ce je v lastniku potn^a lista odkril in 'videl' največjega neobešenega lopova, je moral vendar vidirati potni list lopova. Potem je mogel ovirati prihod ničvredneža le strah kakšne parobrodske kompanije, zakaj če smo ga mi zadržali ha Ellis Islandu, so se njegovi prijatelji in sorodniki pričeli dreti v oficijelnih krogih, hoteči nas prisiliti, da ga pustimo v deželo. Ej, kako gin--ljive povesti so polnile zrak. kadar so se sorodniki in njih politični zaščitniki lotili posla! Kako strašne okrutnosti so bile (Dalje a« 8. strani)
UttaaovIjoM ? Jolieto, I1L, da« 2. aprila 1894. htkocttrtra* t J
r.	""»»•»* d ne 12) a n uari j a, 1 sST ^ '
GLAVNI URAD: 10*4 N. CHICAGO ŠT! JOLBT. ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 10028%; solventnost ialadiaaketa oddelka znala 124.18% Od ustanovitve do 1. julija, 1925, znaša skupna izplaCana ■
podpora $2,553,828.00. . _ ^ . GLAVNI URADMKI: Glava! predsednik: Anton Grdlna, 1053 East 82nd St, CteteltflO, OMO. t Podfred?*d«i*; Jerman, 332 Michigan Ave^NaEcSta. H. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mltfn. ^^ III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dilllncham Av«u thetoycaa. Wla Glavni tajnikrjosip filar, 1004 N. Chicago St., Mirt, ItL	*
Pomofn tajnik: Steve G Vertin, 1004 N. Chicago St^JeHet, IH. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, JoHet, HL
vite1	)• O«?«"- 3547 E- *** St, Cleveland, Ohio. '
Y«ovnl zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. Stat* Bank Blda.
800 Graat St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.	^^ .
_ L _ _	NADZORNI ODBOR:
Prsak Opeka, 28— 10th St., North Chicago, IiL John Jerlch, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Joha Zuiich, 15301 Waterloo Rd„ Cleveland, Ohio. Martin Shakle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. . t _	POROTNI ODBOR: ^
John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, IIL Fraak Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBORI John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. Jota Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. T. • Joha Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628.PI Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL, ddpise, društvene vesti, razna naznafnila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Spremembe za mesec junij, 1925.
Pristopili.
K društvu sv. Štefana, št. 1 v Chicago, 111., 26444 Zidarich Andrew, roj. 1887, R. 38, $1000. Spr. 6. junija. Dr. šteje 275 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111., 26445 Zagoda John roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26446 Šraj Frank roj. 1904, R. 21, $250; 26447 Vrencur Anton, roj. 1902, R. 23, $1000 ; 26448 Umek Anton, roj. 1896, R. 29, $1000 ; 26449 Gombač John, roj. 1890, R. 34, $1000/ Spr. 10. junija. Dr. šteje 534 ČL
K društvu sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo., 26450 Mesojedec John, roj. 1905, R. 20, $1000; 26451 Muhič Fraak, ro/i 1900, R. 25, $250; 12842 Zabukovec Rose, roj. 1894, R. 30, $500. Spr. 30. junija. Dr. šteje 5^6 Čl.
K društvu sv. Janeza Krst-nika, št. 14 v Butte, Mont., 12843 Žagar Evelyn, roj: 1908, R. 17, $1000. Spr. 21. junija. Dr. šteje 176 čl.
26461 Wiegele Louis, roj. 1896 R. 29, $1000; 12848 Wiegele Agnes, roj. 1899, R. 25, $1000. Spr. 7. junija. Dr. šteje 58 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 12849 Shu-stersich Mary, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 15. junija. Dr šteje 215 čl.
K društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61 v Youngstown, O., 26462 Žitnik John, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26463 Božičevič Matija, roj. 1885, R. 40, $1500. Spr. 21. junija. Dr. šteje 113 čl.
K društvu sv. Petra in Pa via, št. 62 v Bradley, 111., 26464 Skube Frank, roj. 1908, R. 17, $1000 ; 26465 Pezdertz Frank, roj. 1905, R. 20, $500; 26466 Lustig John T., roj. 1901, R. 24, $250. Spr. 30. junija. Dr. šteje 25 čl.	♦
K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65 v Milwaukee, Wis., 26467 Martinčič Frank, roj./1909, R. 16, $1000 ; 26468 Brulc Albin, roj. 1908, R. 17, $1000 ; 26469 Maierle Paul, roj. 1908, R. 17, $500; 26470 Pintar
da, št. 101 v Lorain, O., 26481 Ambrožič Frank, roj. 1909, R 16, $1000 ; 26482 Černe John roj. 1874, R. 50, $250; 12855 Piškur Mary, roj. 1909, R. 16, $1500. Spr. 7. junija. Dr. šte-jfe 108 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104 v Pueblo, Colo. 12886 Godec Jennie, roj. 1909 R. 16, $1000; 12857 Simonich Ana, roj. 1909, R. ,16, $1000 Spr. 18. junija. Dr. šteje 131 čl K društvu sv. Genovefe, št 108, Joliet, 111., 12858 Tushek Zora, roj. 1908, R. $1000 12859 Kodrich Rose, roj. 1907 R. 18, $500. Spr. 7. junija Dr. šteje 215 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 110 v Barberton, O., 26483 Maver Avgust, roj. 1902, R. 23, $1000. Spr. 21. junija. Dr. šteje 98 čl K društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 12860 Oster ^ Mary, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 21. junija. Dr. šteje 254 čl.
K društvu sv. Ane, št. 127 v Waukegan, 111., 12861 Hrvoj Barbara, roj. 1893, R. 32, $1000. Spr. 28. junija. Dr šteje 149 čl.
K društvu sv. Družine, št. 136 v Willard, Wis., 26484 Per-me Joseph, roj. 1906, R. 19, $500 ; 26485 Godec Joseph, roj. 1903; R. 22, $500. Spr. 19. junija. Dr. šteje 76 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., 26486 Kregel Charles, roj. 1909, R. 16, $500; 26487 Sheck Martin, roj. 1908, R. 17, $1000; 26488 Požun John, roj. 1907, R. 18, $1000; 26489 Kastelich Viktor, roj. 1905, R. 20, $1000; 26490 Ugovšek Frank, roj. 1891, R. 34, $500 ; 26491 Remša Joseph, roj. 1886, R. 38, $1000; 26492 Melavc Joseph, roj. 1886, R. 39, $1000 ; 26493 Požun John, roj. 1883, R.'42, $1000. Spr. 15. junija. Dr. šteje 182 čl.
K društvu sv. Valentina, št. 145 v Beaver Falls, Pa., 26494 Trgovac Mihael, roj. 1903, R.
Pavlina, roj. 1897, R. 28, $1500. Spr. 5. junija. Dr. šteje 93 čl.
K društvu sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, O., 26452 Lukas Lovrenc, roj. 1904, R. 21, $1000 ; 26453 Berus Martin, roj. 1902, R. 23, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 67 čl.
K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 26454 Somrak Anthony, roj. 1909, R. 16, $1000;- 26455 Stampfel Joseph, roj. 1908, R. 17, $1000 ; 26456 Znidaršič John, roj. 1903, R. 22, $500; 12845 Petrich Johana, roj. 1903, R. 22, $1000. Spr. 30. junija. Dr. šteje 519 čl.
K društvu sv. Jožefa, st. 16 T , .
• •	, '	Joseph, roj. 1907, R. 18, $1000;
v Virginia, Minn., 12844 Jdltse • " • D	' . \* '
'26471 Ruppe Mihael, roj. 1898,
R. 27, $500; 26472 Doki Frank, roj. 1887, R. 38, $500 ; 26473 Himmelreich Louis, roj. 1886, R. 39, $500; 26474 Muhich Frank, roj. 1885, R. 40, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 190 čl.
K društvu sv. Barbare, št. 74 v Springfield, 111., 26475 Zupančič -John, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26476 Librich' Peter, roj. 1884, R. 41, $500. Spr. 14. junija. Dr. šteje 56 čl.f
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80 v So. Chicago, ID., 12850 Ninkovich Rose, roj. 1909, R. 16, $1000; 12851 Ko-vacevič Mary, roj. 1895, R. 30, $1000; 12852 Jelenčan Mary, roj. 1878, R. 47, $500. Spr. 21. jumja. Dr. Šteje 234 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 84 v Tri Mountain, Mich., 26477 Pintar Anton, roj. 1907, R. 18, $500. Spr. 24. junija. Dr. šteje 14 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, O., 12853 Janežič Matilda, roj. 1904, R. 21,' $1000. Spr. 12. junija. Dr. šteje 71 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 91 v Rankin, Pa., 26478 Majhan Stjepan, roj. 1901, R. 24, $2000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 104 čl.
K društvu Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Minn., 26479 Ekar Rudolph, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26480 Samsa Louis, roj. 1892, R. 33, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 193 čl.
K društvu šfv. Alojzija, št. 95 v Broughton, Pa., 12854 Albright Marie, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 24. junija. Dr. šteje 70 čl. K društvu sv. Cirila in Meto-
K društvu sv. Četra, št. 30 v Calumet, Mich., 12846 Rangus Marija, roj. 1884, R. 41, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 169 čl.
K društvu Marije Device, št. 33 v Pittsburgh, Pa., 26457 Iva-nič Marko, roj. 1907, R. 18, $1000 . Spr. 10. junija. Dr. šteje 150 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38 v Kansas City, flans., 26458 Mukovec John, roj. 1906, R. 19, $1000. Spr. 7. junija. Dr. šteje 121 čl.
K društvu sv. Ciriia in Metoda, št. 45 v East Helena, Mont., 26459.Verzuh Frank, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 5. junija. Dr. šteje 49 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 47 v Chicago, 111., 26460 Žugal Martin, roj. 1889, R. 36, $1000. Spr. 13. junija. Dr.. šteje 106 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., 12847 GolobiČ Ana, roj. 1900, R. 16, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 335 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, It. 51 v Iron Mountain, Mich.,
šteje 86 čl,
K društvu Marija Pomoč Kri stjanov, Št. 165 v West Allis Wis., 12873, Schweigel fcristi na, roj. 1909, R. 16, $1000 12874 Terskan Ana, roj. 1909 fc. 16, $500; 12875 Gerieh Klara, roj. 1906, R. 19, $500. Spr i4. junija. Dr. šteje 82 čl.
K društvu sv. Jožefa, Št. 168 v Bethlehem, Pa., 12876 Bedek Kristina,* roj. 1905, R. 20 $1000; 12877 Mohar Ana, roj 1899, R. 26, $1000; 12878 Cor Mary, roj. 1894, R. 31, $1000 Spr. 21. junija. Dr. šteje 95 čl K društvu sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O., 2&504 Kozlev-čar Louis, roj. 1894, R. 31 $500; 26505 Izanec Louis, roj 1886, R. 39, $1000; 26506 Zev-nik Mihael, roj. 1886, R. 39 $500. Spr. 8. junija. Dr. šteje 229 čl.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v West Park, O., 26507 Lach Frank, roj. 1896, R. 29, $1000. Spr. junija. Dr. šteje 85 ^čl. K društvu sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., 12879 Maierle Mayme, roj. 1906, R. 19, $500; 12880 Maierle Angeline, roj 1905, R. 20, $500; 12881 Rep Margareta, roj. 1905, R. 20, $250; 12882 Koren Mary, roj. 1895, R. 30, $250; 12883 Bautz Ana, roj. 1890, R. 35, $500; 12884 Supan Ana, roj. 1875, R. 50, $250; 12885 Hudoklin Ana, roj. 190f, R. 24, $500; 12886 Klobučar Mary, roj. 1872, R. 53, $250. Spr. 30. junija. Dr. šteje 77 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 174 v Willard, Wis., 12887 Lesar Frances, roj. 1905, R. 20, !!500; 12888 Toleni Rose, roj. 1903, R. 22, $250; 12889 Gre-gorich Mary, roj. 1885, R. 40, $500. Spr. 14. junija. Dr. šteje 34 čl
K društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 12890 Kovachek Mildred, roj. 1908, 17, $1000; 12891 Kovachek ary, roj. 1906, R. 19, $1000.
'M
22, $1000. Spr. 14. junija. Dr.
šteje 66 il/	/Spr. 12. maja. Dr. šteje 69 čl.
K društvu sv. Jožefa, št.	Kdruštvu sv^Antona Pado-
v Cleveland, O., 26495 Blatni* vanskega, št. 180 v Canon City,
Joseph, roj. 1909, R. 16, $500; 26496 Stimetz" Anton, roj. 1909, R. 16, $1000; Spr. 15. junija. 12862 Perko'Jennie, roj.* 1909, R. 16, $1000. Spr. 3. maja. Dr. šteje 253 čl.
K društvu sv. Ane, št. 150 v Cleveland, O., 12863 Mary Glavič, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 21. junija. Dr. šteje 182 čl.
K društvu sv. Jeronima, št. 153 v Canonsburg, Pa., 12864 Polh Mary, roj. * 1905, R. 20, 11000. Spr. 13. junija. Dr. šteje 101 čl.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 12865 Kalan Ana, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 25. junija. Dr. šteje 131 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 160 v Kansas City, Kans., 12866 Thomac Pavlina, roj. 1895, R. 30, $500. Spn 17. junija. Dr. šteje 35 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 161 v Gilbert, Minn., 26497 Ul-čar Frank, roj. 1880, R. 45, J11000; 12867 Jakel Magdalena, roj. 1887, R. 38, $1000. Spr. 25. junija. Dr. šteje 25 Čl.
K društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., 12868 Suhadolnik Ana, roj. 1887, R. 38, $1000. Spr. 1. junija. Dr. šteje 552 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 26498 Relich Peter, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26499 Mihelčič Joseph, roj. 1905, R. 20, $1500; 26500 Ivankovich Andrej, roj. 1896, R. 29, $1000 ; 26501 Skrtič Stjepan, roj. 1895, R. 30/ $1000; 26502 Horvatin Mihael, roj. 1885, R. 40, $1000 ; 26503 Er-deljc Tomo, roj. 1876, R. 49, $500; 12869 Yurkovic Ljuba, roj. 1908, R. 17, $1000; 12870 Erdeljac Magdalena, roj. 1889, R. 36, $1000; 12871 Moguš Ana, roj. 1881, R. 44, $1000. Spr. 18. junija. Dr. šteje 377 č.l K društvu Marije Pomagaj, št. 164 v Eveleth, Minn., 12872 Samsa Angela, roj. 1887, R. 38, $1000. Spr. 21. junija. Dr.
Colo., 26508 Novak John, roj. 1905, R. 20, $1000. Spr. 5. junija. Dr. šteje 49 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 185 v Burgetts-town, Pa., 26509 Ulager Frank, roj. 1894, R. 31, $1000. Spr. 10. junija. Dr. šteje 19 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda. št. 191 v Cleveland, O., 26501 Skufca Louis, roj. 1909, R. 16, $1000 ; 26511 Mocilnikar Philip, roj. 1905, R. 20, $1000; 26512 Vesel Frank, roj. 1883, R. 42, $500; 12892 Tomsich Ana, roj. 1906, R. 19, $500; 12893 Novinc Elizabeth, roj. 1902, R. 23, $1000; 12894 Za-gorc Frances, roj. 1902, R. 23, $1000; 12895 Meršek Helena, roj. 1898, R. 27, $250; 12896 Ogrin Josephine, roj. 1896, R. 28. $1000; 12897 Vidmar Louise roj. 1891, R. 34, $1000. Spr. 13. junija. Dr. šteje 53 čl.
K društvu sv. Helene, št. 193 v Cleveland, O., 12898 Simčič Rozalija, roj. 1900, R. 25, $1000; 12899 Walter Ana, roj. 1897, R. 28, $500; 12900 Simčič Sophie, roj. 1888, R. 37, $1000; 12901 Zevnik Barbara, roj. 1880, R. 45, $500. Spr. 11. junija. Dr. šteje 48 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 195 v North Braddock, Pa., 26513 Kern John, roj. 1895, R. 30, $500; 12902 Petelin Ana, roj. 1875, R. 50, $500. Spr. 30. junija. Dr. šteje 12 čl. Pristopili v razred "C;" 20 letna zavarovalnina.
K društvu sv. Vida, it. 25 v Cleveland, O., 189 Kraintz Frank, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 7. junija. Dr. šteje 519 čl.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 190 Kodrich Louis, roj. 1904, R. 21, $1000. Spr. 7. junija. Dr. šteje 576 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 88 v Mohawk, Mich., 191 Žagar Frank, roj. 1905, R. 20, $1000; 192 Žagar George, roj. 1897, R. 28, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 35 čl.
K društvu sv. Veronike, št. 115 v Kansas City, Kans., 193 Stiraac Apolonia, roj. 1897, R 28, $1000. Spr. 14. junija. Dr. šteje 126 čl.
K društvu sv. Aloizija, št 161 v Gilbert, Minn., 194 Jakel John, roj. 1907, R. 18, $1000. Spr. 25. junija. Dr. šteje 25 čl Suspfedovani zopet sptejfeti. K društvu sv. Lovrenca, št 63 v Cleveland, O., 4839 Kostelc Jakob, R. 42, $1000; 9695 Mau rer Frank, R. 36, $1000. Zopet spr. 13. junija. Dr. šteje 359 Čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., 2999 Mesec Marija, R. 32, $1000. Zopet spr. 1. junija. Dr. šteje 264 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 148 Bridgeport, Conn., 21936 Lutar Josip, R. 33, $1000 ; 7533 Lutar Ana, R. 29, $500. Zopet spr. 26. junija. Dr. šteje 118 čl.
K društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., 8048 Steblaj Angela, R. 30, $1000. Zopet spr. 1. junija. Dr. šteje 552 čl.
Prestopili.
Od društva sv. Družine, št. 5 v La Salle, 111., k društvu sv. Jožefa, št. 146 v Cleveland, O., 4067 Tomšič Frank, R. 44, $500. Prest. 7. junija. 1. dr. šteje 133, 2. dr. šteje 253 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 16 Virginia, Minn., k društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111. 12097 Ogulin Joseph, R. 37 $1000. Prest. 3. maja. 1. dr šteje 93, 2. dr. šteje 534 čl.
Od društva sv.. Vida, št. 25 Cleveland, ' O., k društvu sv Alojzija, št. 192 v Cleveland, O., 26313 Zupancich Anthony D., 25, $1000. Prest. 20. juni ja. 1. dr. šteje 519 čl., 2. dr. šteje 28 čl.
Od društva sv Petra, št. 30 v Calumet, Mich., k društvu sv Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., 62 Kump John (20 letna zavarovalnina), R. 25, $1000. Prest. 6. junija. 1. dr. šteje 169, 2. dr. šteje 145 čl.
Od društva Vitezi sv. Flori jana, št. 44 v South Chicago, k društvu Marije Čistega
111
Spočetja, št. 80 v South Chicago, 111., 8229 Perko Ana, R. 32, $1000. Prest. 21. junija. 1 dr. šteje 198, 2. dr. šteje 234 čl.
Od društva sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O., k društvu sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O., 10157 Jerič Martin, R. 31, $1000. Prest. 17. maja. 1. dr šteje 359, 2. dr; šteje 229 čl.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 80 v South Chicago, 111., k društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., 111458 Preblič Amalija, R. 20, $1000. Prest. 17. junija. 1. dr. šteje 234, 2. dr. šteje 552 čl.
Od društva Marije Sedem Žalosti, št. 81 v Pittsburgh, Pa..
društvu sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna, Pa., 6145 Rozan-kovič Rozalija, R. 31, $1000. Prest. 12. junija. 1. dr. šteje 193, 2. dr. šteje 205 čl.
t)d društva Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, O., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101 v Lorain, O., 8554 Koz-jan Angela, R. 17, $1000. Prest.
23.	junija. 1. dr. šteje 71, 2. dr. šteje }03 čl.
Od društva Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Minn., k društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn., 4794 Blatnik Margareta, R. 25, $1000. Prest.
24.	junija. 1. dr. šteje 193, 2. dr. šteje 155 čl.
Od, društva sv. Srca Marije, Št. 111 v Barberton, O., k društvu Marije Čistega Spočetja, št 85 v Lorain, O., 9934 Valen-tinčič Josephine, R. 21, $1000. Prest. 12. junija. 1. dr. Šteje 126, 2. dr. šteje 71 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., k društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 10196 Zorman Ivana, R. 37, $1000. Prest. 25. junija. 1. dr. šteje 182, 2. dr. šteje 131 čl.
Od društva sv. Jeronima, št. 153 v Canonsburg, Pa., k društvu Kraljica Majnika, št. 194 v Canonsburg, Pa., 10140 Krulc Ivana, R. 16, $500; 10624 Re-celj Marija, R. 16, $1000; 11563
Kralj Marija, R. 16, $500 ; 8297 Mohorich Frances, R. 17, $500 Prest. 7. junija. 1. dr. šteje 10i čL, 2. dr. šteje 15 čl.
Od društva Marije Magdalene, St. i62 v Cleveland, O., k društvu sv. Helene, št. 193 v Cleveland, O., 625 Zaliar Ma rija, R. 35, $500. Prest. 30 maja. 1. dr. šteje 552, 2. dr šteje 48 čl.
Od društva Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., k društvu sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O., 10844 Hočevar Marija, R. 38, $500. Prest. 17 junija. 1. dr. šteje 552, 2. dr šteje 229 čl.
Od društva sv. Martina, št 178 v Chicago, 111., k društvu Presvetega Srca Jezusovega, št 177 v Chesterton, Ind., 25074 Raj Joseph, R. 30, $1000. Prest 21. junija. 1. dr. šteje 29, 2 dr. šteje 9 čl.
Od društva Marije Pomagaj št. 188 v Homer City, Pa., k društvu sv. Jožefa, št. 169 Cleveland, O., 2146 Močilnikar Frances, R. 44, $500 ; 6704 Močilnikar Frank, R. 48, $1000 Prest. 18. maja. 1. dr, šteje 18, 2. dr. šteje 229 čl. 1
Od društva sv. Helene, št 193 v Cleveland, O., k društvu sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O., 12593 Spehdal Frances, R. 26, $1000. Prest. 25. maja." 1. dr. šteje 48, 2. dr] šteje 229 čl.
Suspendovani.
Od društva sv. Družine, št. 5 v La Salle, 111., 25609 Bučar John, R. 17, $1000. Susp. 25 junija. Dr. šteje 133 čl.
Od društva sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh, Pa., 19690 Lju bič Alojzij, R. 25, $1000. Susp. 21. junija. Dr. šteje 152 čl.
Od društva sv. Janeza Krst-nika, št. 20 v Iron wood, Mich., 8907 Kurta Marija, R. 35, $1000. Susp. 18. junija. Dr. šteje 99 čl.
Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., 3929 Pesel Peter, R. 31, $1000. Susp. 3. junija. Dr. šteje 169 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla, št. 38 v Kansas City, Kanš.. 17700 Milčinovič Peter, R. 20. $1000 ; 22750 Kuss Frank, R. 35, $1000. Susp. 22. junija. Dr. šteje 121 čt.
Od društva Marije Sedeme Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., 11111 Frankovič Ana, R. 16, $1000; 9957 Jaklič Marija, R. 16, $1000; 20158 Cvetas Peter, R. 19, $1000; 2157 Miroslavič Josip, R. 29, $1000; 15009 Fran-ovič Matija, R. 29, $1000 ; 2823 Miroslavič Barbara, R. 30, $1000; 7603 Matešič Jurij, R. 34, $1000; 10477 Frankovič Frances, R. 36, $500; 17215 Car Jurij, R. 38, $1000. Susp. 14. junija. Dr. šteje 335 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 55 Crested Butte, Colo., 7768 Volk Marija, R. 33, $1000. Susp. 25. junija. Dr. šteje 83 čl.
Od društva Vitezi sv. Martina, št. 61 v Youngstown,' O., 174 Vraničar Joseph, R. 19, $1000 (20 letna zavarovalnina). Susp. 21. junija. Dr. šteje 113 čl.
Od društva sv. Antona Pa-dovanskega, št. 72 v Ely, Minn., 20046 Godec John, R. 32, $1000. Susp. 22. junija. Dr. šteje 118 čl.
Od društva sv. Jurija, št. 73 v Toluca, 111., 13527 Polič Franc, R. 32, $500. Susp. 25. junija. Dr. šteje 25. čl.
Od društva Marije Sedem Žalosti, št 81 v Pittsburgh, Pa., 11635 Jurešič Marija, R. 20, $1000. Susp. 21, junija. Dr. šteje 193 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla, št 91 v Rankin, Pa., 17095 Sklopa n Mijo, R. "32, $1000; 25419 Vrbanak Josip, R. 39, $1000. Susp. 14. junija. Dr. šteje 104 čl.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov, št. 94 v Sublet, Wyo., 23743 Lajoc Frank, R. 42, $1000. Susp. 14. junija. 'Dr. šteje 33 čL
Od društva sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., 24621 Florjane Avgust, R. 28, $1000. 23. junija. Dr. šteje 145 čl.
Od društva sv. Družine, št. 109 v~Aliquippa, Pa., 24116 Kopriva Jurij, R. 16, $500 ; 5579 Kopriva Magdalena, R. 29, $1000; 18765 Kopriva Kani, R. 33, $1000. Susp. 14. junija. Dr. šteje 29 čl.
Od društva Marija Milosti Polna, št. 114 v Steelton, Pa., 10710 Stular Reza, R. 27. $1000. Susp. 21. junija. Dr. šteje 66 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 10619 Kociper Terezija, R. 27 $500; 24637 Kociper Stefan, R. 38, $500. Susp. 21. junija. Dr. šteje 118 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 25383 Puhek Joseph, R. 21, $500; 25659 Gorshe Rudolph, R. 22, $500; 25384 Puhek Frank, R. 24, $500 ; 25276 Puhek Matija, R. 30, $500. Susp. 14. junija. Dr. šteje 69 čl.
Od društva sv. Cecilije, št. 186 v Bradley, 111., 11926 Bra-dešič Ana, R. 16, $1000; 11928 Rivard Frances, R. 25, $500; 11930 Mesec Ana, R. 42, $250; 11934 Bradešič Frances, R. 50, $250; 11936 Stua Avguština, R. 54, $250. Susp. 23. junija. Dr. šteje 15 čl.
Odstopili.
Od društva sv. Jožefa, št. 41 Pittsburgh, Pa., 24194 Go-senca Martin, R. 29, $250. Odstop. 20. junija. Dr. šteje 153 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla, št. 91 v Rankin, Pa. odpravnina 13902 Kovačič Marko, R.
49,	$1000. Odstop. 30. junija. Dr. šteje 104 čl.
Od društva sv. Ane, št. 139 v La Salle, 111., 10975 Banko Amalija, R. 40, $500. Odstop. 14. junija. Dr. šteje 44 čl.
Od društva sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., 10373 Potish Marija, R. 17, $1000. Odstop. 28. junija. Dr. šteje 77 čl.
Od društva sv. Antona Pado-vanskega, št. 180 v Canon City, Colo., 25665 Kopic Frank, R.
50,	$500; 11847 Horvaten Frances, R. 35, $500. (Odstop. 14. jiunija. Dr. šteje 49 čl.
Zvišali zavarovalnino.
Pri društvu sv. Jožefa, št. 16 " v Virginia, Minn., 8600 Stepec John, R. 37, z $1000 na $2000.
Zviš. 25. maja.
(Pri društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61 v Youngstown, O., 4959 Režek Terezija, R. 33, z S1000 na $2000. Zviš. 15. junija.
Pri društvu sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna, Pa., 23507 Stukič Mihael, R. 21, z $500 na $1000. Zviš. 19. junija.
Pri društvu Marije Čistega Spočetja, št. 160 v Kansas City, Kans., 10787 Švab Frances, R. 31, z $500 na $1500. Zviš. 15. junija.
Znižali zavarovalnino. Pri društvu Marije Milosti Polne, št. 114 v Steelton, Pa., 10274 Petrašič Marija, R. 20, z $1000 na $250. Zniž. 21. junija.
Pri društvu sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 12361 Panich Frances, R. 29, z $1000 na $500. Zniž. 9. junija. v Prememba in zvišanje zavarovalnine. Edward B. Potokar, član društva sv. Alojzija, št. 192 v Cleveland, O., razred 22, zavarovan za $250, premenil certifikat in sicer iz dosmrtne v 20 letno zavarovalnino. Cert. št 186, R! 22 zavarovan za $500. Prememba izvršena 22. junija. Prememba zavarovalnine iz dosmrtne v 20 letno zavarovalnino Pri društvu sv. Alojzija, št. 192 v Cleveland, O., 187 Zupancich Anthony D., R. "25, zavarovan za $1000, in 188 Anthony C. Skuly, R. 25, zavarovan za $500. Sprememba izvršena 20. junija. -
JOSIP ZALAR, glav. tajnik.
KJE SE NAHAJA
Frank Krvina, doma iz vasi Smart na pri Dobravi, po domače Valbov? Za njegov naslov bi rad zvedel
Anton Bojt, 832 McAllister Ave. Waukegan, DL
Zagonetna izpovedba.
(Slika iz minule svetovne vojne)
Sutolasi župnik neke vasice v Južni Nemčiji je sedel neko soboto popoldne v svoji pisarni in žalostno ari v baA došlo pismo, katero mu je poslala vlada naznanilom, da je zopet eden izmed njegovih mladih faranov padel na bojnem polju.
Kmalu zatem je poslal cer kovnika na dom matere padlega vojaka z naročilom, da naj se gospa Braun v nedeljo po maši zglasi pri župniku v fa rovžu. Pri tem je župnika ja-ko skrbelo, na kak način bi stari Braunovki sporočil žalostno vest o smrti njenega sina.
"Moj Bog," je mrmral župnik, "daj mi milost, da bi pravimi besedami potolažil to staro ženico, ki je ves čas življenja tako iskreno ljubila edinega svojega sina. Kako naj ji rečom?"
V nedeljo, kmalu po jJrvi sv maši se je Braunova mati zgla-sila pri vaškem župniku. Kako je bil župnik razočaran, ko je stala pred njim povabljena ženica, vsa mirna in vesela.
]z njenih očes je sijala celo večja zadovoljnost kot običajno in to je župniku še bolj težilo srce; bil je tako razburjen, da sploh ni mogel pričeti govoriti.
Stara ženica je še vedno mirno sedela na stolu poleg župni-kove pisalne mize.
Pri tem si je župnik zopet mislil: "O Bog, če bi ta ženica znala, s kakšno novico jo bom iznenadil, bi gotovo ne gledala tako mirno in zadovoljno."
"Gospod župnik," je nato ženica povzela besedo, "vse je ta ko, kakor sem si želela; samo za mojo sinaho bo to hud uda rec, ko ji bom to grozno novico povedala."
"Da, mati, vojna je nekaj strašnega. Vsakdo, ki ima kakega sorodnika na bojnem polju, mora biti vsak dan pripravljen na kako žalostno novico."
"Vse, karkoli naš Oče v nebesih stori, prav stori," je nato odgovorila ženica.
"Ali vara je vaš sin zadnje dni kaj pisal?"
"Cemu me izprašujete? Gospod župnik, povejte mi kar naravnost, da je moj sin mrtev. Meni je to že nekaj dni znano.
'Torej ste o tem že prejeli kako pismo?"
"Ne. Nikakega!"
"Kako torej znate, da je bil vaš sin ubit v vojni?"
Stara ženica je nato odgovorila:
"Moj sin je umrl ravno pred enim tednom;" pri teh besedah je skienila svoje roke in zrla nemo v tla.
"Da, to je resnica; pa vendar kako ste to zvedeli?*'
"Kako sem zvedela? To je znano samo Bogu. In jaz sem bila priča, ko je moj sin umiral."
Te čudne besede so župnika povsem razočarale; menil je namreč, da se je starki omračil um vsled tega, ker je preveč na svojega sina mislila in ga zaman pričakovala domov.
"Jaz vas ne razumem, mati, kaj pravzaprav mislite?"
"Tudi jaz tega ne razumem; pa vendar ni moglo biti druga če kakor po Božji volji, ker to mi je Bog obljubil."
Župnik je bil pri teh bese? dah tako v zadregi, da ni znat kaj odgovoriti.
"So stvari, katerih ne smemo pripovedovati," je nadaljevala ženica. "Jaz se bojim, da sem vam itak ie preveč povedala.
"Vi pravite, da vam je Bog obljubil. Kaj pa?"
"Ker sem vam že toliko izpovedala, naj vam povem vse do konca. Odkar je šel moj sin na vojsko, sem vedno goreče k Bogu molila, da bi se moj ljubljenec vrnil domov; če pa to ni Božja volja, naj bi mi Vsemogočni dodelil to milost, da bi bila jaz navzoča ob smrtni uri mojega sina, da ne bo sam. Bogu je vse mogoče, in vse znano. On ve« kaj je prav in ne-prav in jaz bi bila z vsem za-
dovoljna. In glejte, dobri Bog mi je to obljubil, vsled tega se je to tudi v resnici dogodilo!"
"Draga moja žena, kako je vam Bog obljubil? Ali ste ga videli, ali morda slišali?"
"Ne, za Božjo voljo ne, gospod župnik; saj jaz nisem svetnica. Jaz nisem ničesar videla in ničesar slišala." |
"Draga mi ženica! Jaz vas ne razumem; čemu pqtem trdite, da vam je dobri Bog to obljubil?"
"Tudi jaz sama tega ne razumem. In vendar sem bila tega tako gotova, kar se je tudi v resnici zgodilo. Odpustite mi, ker naprej ne morem več nada Ijevati."
Stari župnik je začudeno opazoval razburjeno ženico s sledečo opombo: "Mati, jaz vas ne bom silil, da bi s pripovedovanjem nadaljevali. Prav je, da o tem napram drugim molčite. Toda, kaj mislite, ali bi ne bilo umestno, da to skrivnost meni kot župniku in spovedniku odkrijete?"
V nekaj trenutkih zatem se je obraz starke vidno spremenil. Iz njenih očes se je lahko čitalo zaupne poglede, kakor iz očes kakega nedolžnega otroka. Nato je sklenila svoje roke na prsa, ter je pričela župniku sledeče pripovedovati:
"Vse vam bom resnično razložila kakor na spovedi; samo to vas prosim, da tega nikomur ne poveste do moje smrti. Smatrajte to za mojo spoved
Župnik ji je zatem z resnim obrazom to kimaje pritrdil.
"Včeraj zjutraj je bilo ravno en teden, ko sem se tako potrta in žalostna zbudila, da sem mislila že na jok. Taki žalostni občutki so me ves dan navdajali. Vse moje misli so bile zbrane samo pri mojemu sinu, ki se je nahajal daleč na bojnem polju. Ravno isto jutro je prejela moja sinaha pismo, polno veselih novic. To jo je tako navdušilo, da je bila ves dan s svojimi otroci vesela; celo prepevala je. Veste, to me je še bolj grenilo; jaz sem za trdno mislila v svojem srcu, da se je oni dan nekaj strašnega pripetilo; tudi z najboljšo voljo se nisem za mogla te nesreče v mislih otresti.
"Zvečer, istega dne, ko so že vsi naši domači zaspali, sem vzela rožnivenec in sem dolgo, dolgo in prisrčno molila za svojega sina. Med molitvijo me je navdajal tak strah, da so mi debele solze padale na roke.
"In potem — sama ne vem, kako se je z menoj godilo. Mahoma sem postala potolažena. Bila sem tudi trdno prepričana, da me bo ljubi Bog uslišal.
Ne spominjam se več, če sem nato zadremala? Naenkrat sem začula klic mojega sina, ki me je vabil k sebi. Sama sebi nisem verjela; jeli ta klic v sanjah ali je resničen? Prav dobro sem razumela besede: 'Mati, pridite sem; jaz vas potrebujem!' Nato sem vstala in odšla doli po stopnicah in od tam dalje v črno noč. Bilo je zelo čisto in jasno. Zvezde so mi migljale nad glavo. Dobro se še spominjam, ko sem korakala mimo cerkve, sem videla večno luč pred altarjem; nato sem se prekrižala in odšla dalje. Ves strah mi je pri tem prešel, da sem lahkih nog korakala dalje po ravni cesti čez razna križišča in ograje.
Spominjam se, da sem prebrodila tudi neko plitvo vodo; videla sem tudi poleg sebe dr-drajoče vlake. Naenkrat je pa postalo v Se tiho kakor v grobu. Moj Bog! Ne morem vam vsega dopovedati, kaj sem zatem videla. Bik) vam je grozno in strašno!
"Stopala sem čez cele vrste in kopice trupel vojakov, da še jnisem mogla naprej; tudi poginuli* konji, razbiti vozovi in topovi so mi delali oviro. Mislila sem se ie nazaj vrniti, da mi ni nek notranji glas velel, naj svojo pot nadaljujem. - Zavedala sem se kaj ravno iščem, kaj
bom našla in — našla sem tudi v resnici!"
Stara ženica je pričela zatem plakati, pokrivša si obraz predpasnikom. Cez nekaj tre-notkov zatem je pa bolj tiho nadaljevala s svojim pripovedovanjem :
"Videla sem svojega sina, ko je ležal na vlažni hladni zemlji. Eno svojih rok je držal na prsih, med tem, ko je imel oči ši roko odprte proti nebu. Jaz sem takoj pokleknila poleg njega, dvignila mu glavo in jo položila na svoja kolena. Jasno sem zrla, kako mu je kri cur Ijala iz rane na prsih; nato sem vzela svoj žepni robec, s katerim sem zakrila njegovo rano. O, kako milo me je pogledal! Bil je še živ!
Tuberkuloza v mladini se lahko ustavlja, ako se primerno in vztrajno zdravi. Tako trdi Dr. Plunkett, ravnatelj tuberkuloznega oddelka zdravstvenega departmenta države New York. V svojem radio-predava-nju je poudarjal tudi, da vsak .. ... , .... .otrok,' ki živi v stalni dotiki z 'Mati, mati! Ah ste vi? J^jetičnim čiovekom, se prej ali
mrmrljal potihoma, da sem ga komaj čula
" 'Da, dragi moj! Jaz sem, tvoja mati. Prišla sem k tebi, da te še enkrat vidim!'
" 'Tako je prav. Kako srčno sem želel vas še enkrat videti, mati! Jaz umiram. Pozdravite mojo ženo Zofijo in vse otroke. Skrbite vi zanje, draga mati!'
"To so bile njegove zadnje besede. Jaz sem mu hotela kri iz rane ustaviti; toda sin mi je zabranil z roko. Niti besedice več nisem zamogla ž njim spregovoriti; toda molila sem pa tedaj tako goreče, kot še nikdar popred v svojem življenju. Zavedala sem se, da me je ljubi Bog uslišal. Ozrša se zopet na sina, je bil — že mrtev. Umrl je z glavo v mojem na ročju, in zato sem Bogu hvalež na, ker je milostno uslišal to mojo gorečo prošnjo.
"Jaz sem mu zatem ovila roke z mojim rožnim vencem ter zatisnila oči. 0, kako neizmer no hudo mi je bilo tedaj pri sr cu! Vsa obupana sem se nato sklonila čez mrtvečevo telo in
plakala---
'/Kako sem se vrnila domov v mojo sobo, se nič ne spominjam. Ko sem se ono jutro zbudila, sem se znašla klečeča pred posteljo; o kako so me bolela kolena!
Morda mislite, da so bile vse to le sanje ? Božja pota so čud na in nam nerazumljiva. In vendar mi je dobri Bog željo izpolnil.
Župnik, ki je vse to pripovedovanje strahoma poslušal, jo zatem vpraša:
Mati, ali imate rožnivenec pri sebi?"
Na kak način? Saj sem vam že povedala, da sem ga stisnila umirajočemu sinu v roke."
Tn vaš žepni robec? Ali imate morda istega pri sebi?"
Ne, gospod župnik. Poslu šajte. Ko sem se ono jutro znašla v moji spalni sobi ter se spomnila, kaj se je z menoj isto noč zgodilo, sem se dobro zavedala, da sem z mojim žepnim robcem hotela sinu kri iz rane ustaviti. Tako sem potegnila doma robec iz žepa, ter zapazila, da je okrvavljen. Iz spoštovanja in v spomin na mojega sina sem dotični robec zatem zavila v papir ter shranila v gornji predal omare v moji spalni sobi.
Ko bom tudi jaz umrla, poglejte gosped župnik za onim žepnim robcem in mi ga položite v mojo rakev. Dolgo itak več ne bom živela, ker me bo ljubi Bog kmalu poklical k mojemu sinu!"
Župnik je ženici obljubil, da ji bo to željo izpolnil, nakar se je Braunova mati vsa potolaži na in skoro vesela vrnila domov.
Sivolaai župnik se je zatem obrnil proti razpelu in je globoko vzdihnil rekoč:
Tvoja pota, o Gospod so nerazumljiva! Nam umrljivim ni dano, da bi jih že tukaj na zemlji razumeli. Bodi Ti vekomaj vekov slava!"
Cez nekaj dni zatem je stara Braunovka umrla, mirno in s smehljajem na ustnicah, v na-
di, da se snide skupaj s sinom.
Župnik je baš pred pogrebom odprl oni predal vdovine omare glede onega čudnegp žepnega robca. In našel ga je prav na določenem mestu, nakar ga je položil poleg mrtve žene v rakev; žepni robec je bil v resnici okrvavljen . . . .s -o-
Tuberkuloza pri otrocih.
/ -
Fvrriln Untatft Information S»r,i« Juroalav Bureau
kaže eden izmed zgorej omenjenih simptomov, potrebujejo takojšnjega preiskovanja od strani dobrega zdravnika in opazovanja čez precejšnjo dobo.
"Mladinska tuberkuloza te vrste se lahko ustavi, ako se zdravi primerno in vztrajno. Ako se to stori, se otrok ne le *eP«like. ozdravi, marveč se zmanjša tudi mogočnost, / da postane tuberkulozen v bodočnosti."
Hrabrost v nevarnosti je polovica bitke.
* -
Imej odprta vrata na stežaj,
da ima prost vhod prijaznost. •
Najvišje obresti mora plačati človek na izposojene težave in
Ni večjega pekla, kakor biti suženj bojazni. Ne boj se ničesar, kiijti ničesar se ti ne prigodi.
življenje brez ljubezni, je živeča smrt.
Za vsako ključavnico žalosti, se
dobi tudi ključ veselja.
♦
Strah se rodi v nas po nas samih.
»
Domišljuj si, da si nesrečen, pa boš nesrečen.
Strah in bojazen sta večkrat večja kot nevarnost.
slej tudi okuži s klicami tuberkuloze. Poleg tega se tudi mnogo otrok okuži, ki so le slučajno prišli v dotiko z jetični-kom.
"Za srečo pa," pravi Dr. Plunkett, "le malo izmed teh otrok dobiva v svoje telo zadostno število tuberkuloznih klic (bakterij), da bi takoj povzročile bolezen. Ali, dasi ne kažejo nikakih znakov bolezni, vendarle precejšno število njih ima v sebi zadosti klic, da razvijejo bolezen v kasnejših letih, ako se to ne prepreči potom primernega zdravljenja. Zato je dolžnost vsakega človeka, ki je odgovoren za dobrobit otroka, da se zaveda važnosti teh okoliščin, tako da bo vedel, kdaj je treba posvetovati se z zdravnikom. To je bistveno potrebno, ako se hoče, da ti otroci zrastejo v fizično močne može ali žene, mesto da postanejo slabiči, odvisni od sorodnikov ali prijateljev. Lažje je zdraviti tuberkulozo otroku kot v odrastlem človeku. Kadar od-rastli človek ima tuberkulozo, dolgi čas zdravljenja, ki je potrebno, ako naj se tuberkuloza ustavi, povzročuje ne le skrbi in strah, marveč tudi veliko stroškov za družino.
"Okuženje mladih otrok s tuberkulozo utegne biti dvojnte vrste — prvič ono, ki nastane vsled zauživanja mleka iz tuberkuloznih krav, in drugič ono, ki izvira iz dotike s tuberku-! | loznim človekorri. V prvem slučaju se klice tuberkuloze na* i vadno nastanejo v zunanjih j Žlezah (glands), najbolj pogo-stoma v vratu, ali pa v kosteh, v drugem slučaju se klice navadno naselijo v prsnih žlezah med desnimi in levimi pljuča-mi. Tukaj klice ostanejo, dostikrat ne da bi povzročile nikakih težav, prežijo pa iz svojega skrivališča kot ponočen tat na priliko, da planejo v pljuča in tam napadejo tkanine tega | organa. Ta prilika se jim nu-, di vsakikrat, ko je otrok iz ene-, ga ali drugega razloga fizično oslabel.
"Otroci, ki so žrtve te prikrite vrste tuberkuloze, kažejo navadno neke simptome, ki bi jih njih stariši prav lahko prepoznali. Najbolj navadni simp-' tom (znak bolezni) je utrujenost. Ako se otrok hitro utruja in ni v stanu biti kos svojim tovarišem, pomenja, da nekaj ni prav. Pomanjkljiva teža je vedno sumljiv znak. Eden izmed vsakih osmih otrok, katerega teža je deset ali več odsto pod normalno, ima tuberkulozo ali je vsaj tako sumljiv, da je treba takoj začeti z zdravljenjem proti tuberkulozi. Končno, pogosti prehladi, ki se dolgo držijo otroka, so dostikrat posledica tuberkuloze.
"Ni lahko za zdravnika odkriti ta mladinski tip tuberkuloze, zlasti ne po enem samem pregledu. Zato nikar ne bodite zanlkami, ako vam zdravnik pove, da mora otroka še nadalje preiskovati. Dajte mu vsako priliko, da zamore natančno soditi, kaj ima otrok.
"Vse otroke, ki so prišli v dotiko s kakim bolnikom tuberkuloze, je treba preiskovati od časa do časa. Vsak otrok, ki
NAZNANILO in ZAHVALA
Globoko potrtega srca in v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsegamogočni v boljše življenje poklical našo ljubljeno soprogo fa mater go.
Marijo Zalar
(rojena Dečman)
ki je dne 20. junija t. 1. previdena s sv. zakramenti za umirajoče po sedem tedenski bolezni v Gospodu zaspala.
. .. Nepozabna pokojnica je bila rojena 1. junija 1885 v Zavrsniku blizu šmartna pri Litiji. Pred prihodom v Ameriko je pohajala v dekliško šolo v Skofji Loki na Gorenjskem in dne 22. maja 1897. je prišla s svojimi stariši v to deželo. Bila je <n«*vse dobra ženr in ljubljena mati, ter odkritosrčna prijateljica vsakteremu, ki jo je poznal. Bila je članica dr. sv. Cenovefe 108. K. S. K. J. in dr. sv. Barbare, Joliet, Illinois. Članice društev so jo čislale kot vneto društvenico in vneto katoliško ženo.
Dne 5. maja, je zbolela vsled revmatizma na roki in pozneje je bolehaia valed vročinske bolezni. Vsa zdravniška pomoč ji ni mogla pomagati in dne 20. junija t. I. ob
4.	uri in 15 mfaut popoldne je izdihnila svojo dušo. Bila je do konca njenega življenj pri popolni zavesti in zadnjo besedo, ki jo je izgovorila bila je Bogom, Joe", nakar je zavedno zatisnila svoje trudne oči.
Ob smrtni postelji je stal prečastiti g. Rev. John Plevnik, žipnik cerkve sv. Jožefa, Joliet, Illinois, ter ji podelil zadnji blagoslov za v večnost. Casfitemu g. župniku Rev. Plevniku izrekamo za vse obiske, ko je hodil drago nam pokojnico tolažit, iskreno zahvalo. Prisrčno mu hvalo tudi za oskrbo cerkvenih obredov in za spremitev pokojni« k zadnjemu počitku. Ravno tako se zahvaljujemo pomožnima župnikoma Rev. Buthala in Rev. Horvatu, ki sta hodila nepozabno nam pokfjnico obiskovat in tolažil, ter ki st* pomagala pri sv. maii in ostalih cerkvenih obrrdki.
Pristana hvala društvenim tajnikom, sobr. John Plut, Joseph ifaniaf, M*tt Bučar, John Graforich, Rudolf Kuleto in Steve G. Vertin, ki so služili kot pogrebci (nosilci krste t .
Prav lepa hvala bratom glavnim uradnikom John Grayhacku, Frank Opeka, John Jerichu fa Martin Kremesecu, kot častnim pogrebcem. Ravno tako prisrčna hvala članicam dr. »v. Genovefe št. 108. Joliet, Illinois, in članicam dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, Illinois, kot častnim pogrebnicam.	,
Pra,v lepa hvala g. Rafko Zupanecu ter pevcem in pevkinjam cerkvenega pevskega zbora cerkve sv. Jožefa, za petje v cerkvi in na pokopališču.
Iskrena hvala Rev. černe-tu iz Sheboygana, Wis. in Rev. Kapistrun Ferlin, O. F. M., iz Lemon ta, Illinois, ki sta se pogreba vdeležila.
Prisrčna hvala društvenim urad'aikom in članom za krasen venec *n dar za sv. maše. Za dr. sv. Jožefa št. 2, KSKJ.: John Kramarich, John Plut, Anton Golobitsh, John 2ivec, ml., Anton Glavan, John 2ivec, st., John Jerman, Anton Fritz, Louis Mar-tinčič in Sam Dobrijevich. Za dr. Vit. sv. Jurija št. 3. KSKJ.: Joseph Paiiian, Joseph Jerman, Peter Rocina in Steve Vertin, st. Za dr. sv. Frančiška Sal. 29, KSKJ.: Martin Težak, John Gregorich, John Lekan, Frank Laurich, Peter Rogina, Simon šetfaa, John Butala, Joseph Fabian in Peter Stefanich. Za dr. sv. Cirila in Metoda 8, KSKJ.: Frank Terlep, Matt Bučar in John Krall. Za dr. sv. Antotaa Pad. 87, KSKJ.: Matt K rail, Rudolf Kuleto in Mihael Gosak.
Iskrena hvala za darove za sv. maše zadušnice: Dr. sv. Genovefe št. 108, KSKJ.,
ioitet. 111., Miss Josephine Plese, Mr. & Mrs. John Pasdertz, Mr. & Mrs. John Gi-lon, Mr. & Mrs. R. Schauer, Miss Helen Fitzpatrick, Miss Irene Boyle, Miss Marie in Miss. Josephine Stephen, pevskemu zboru cerkve sv. Janeza, Mr. & Mrs. A. Stan-kovich st,. Mr. & Mrs. A. Stankovich ml., Mr. & Mrs. Joseph Dunda, Mrs. T. Oster-meyer, članom K. S. K. J. base bali Club, čč. sestram sv. Frančiška St. Francis Academy, Junior Class, Miss Mae Moriarity, Mrs. Barbara Machak, vsi iz Jolieta, III. Društvu Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio, Mr. & Mrs. Francis Walsh, Forest City, Pa, družini Mr. in Mrs. Math Ferko, Milwaukee, Wis., družini Mr. in Mrs. Anten Sitar, Los Angeles, Cal.
Prisrčna hvala za vence in cvetlice: Družinam Mr. in Mrs. Joseph Sitar, Mr. in Mrs. W. G. Reed, Mr. in Mrs. John Berlin, Mrs. John Gaspich, Mrs. Fayfield in sin Clarence, Mr. in Mrs. Steve Kochevar, Mr. in £trs. Eddy Buthala, Mr. fa Mrs. Steve Gr. Vertin, Mr. in Mrs. Martin Konda, ml., Mrs. Turk in družina, Mr. in Mrs. Jos. Zupančič, Mr. in Mrs. Chas. Krueger, Mr. in Mrs. John Libersher, Mr. in Mrs. John Grayhack, St., Mr. fa Mrs. Mourice Stern, Mr. in Mrs. John D. Strutzel, Mr .in Mrs. R. C. Schoenstedt, Mr. in Mrs. John Grayhack, ml., Mr. in Mrs. Robert Curry in sinovi, Mr. in Mrs. Frank Horwath, Mr. in Mrs. Eugene Koehl, Mr. in Mrs. Simon Se-tina, Mr. in Mrs. Peter Herbach in Labo otroci, Mr. in Mrs. John Jenco, Mr. in Mrs. Wm. Grayhack, Mrs. Mary F. Stukel in družina. Mr. in Mrs. Wade J. Brady, članom K. S. K. J. Base Ball Team, Jackson Clothes Shop, E. Wunderlich Granite Co., Joliet Saxophone Band, The Bookshop, Joliet Rivals Club, Joliet National Bank, Francis Curry, JF. J. Gospodarich, Ethel Florey, vsi iz Jolieta. Čhrnom in članicam društev sv. Stef&na 1, sv. Alojzija 47, Marije Pomagaj 78, sv. Ane 170 in sv. Martina 178, K.
5.	K. J Chicago, Illinois. John R. Sterbenc in družini, Laurium, Mich., Mr. in Mrs. Anton Grdina in družini, Mr. in Mrs. Anton Kaušek, Mr. in Mrs. John Bajt, Mr. in Mrs. Ivan Zupan in družini, Mr. in Mrs. John Zulich in družini, Mr. in Mrs. J. J. White in družfai, Mr. in Mrs. Frank Susman in družini, Mr. in Mrs. Anton Zalar in družini, Mr. In Mrs. Jack Becker, družini John Drassler, Mr. Joseph Zalar, at., Mr. Louis j. Pirc, Mr. James Debevec; vsi iz Clevelanda, Ohio. Družini Mr. Frank Trern-
Sush, Pittsburgh, Pa., Dr. in Mrs. Jos. V. Grahek. Pittsburgh, Pa., Mr. in Mrs. Frank Ipeka, Waukegan, III., Mr. in Mrs. Frank Petkovšek, Waukegan, 111., Mr. in Mrs. K. C. Thompson, - Chicago, 111., družinam, John Germ, Matt Jerman, John D. Butkovich, Jos. Russ, dr. Jos. r. Snedec, Dan Predovlch, Michael Rozich, vsi iz Pueblo, Colo.; društvu sv. Treh Kraljev 98, KSKJ , Rockdale, 111., društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, Illinois, Mrs. Maggie Zalar, John Zalar, Viktorija Zalar, Rose Zalar, Joseph Zalar, Julia Zalar, in Eva Zalar, vsi iz Forest City, Pa.
Prav lepa hvala Mrs. Ivan Zupan, Mrs. Joseph Kmett in Mrs. Anton Kaušek Iz Clevelanda, ki so se pogreba vdeležile. Prisrčna hvala vsem sorodnikom iz Clevelanda in Forest City, kakor tudi vsem prijateljem in z*nancem iz Chicago, So. Chicago, Waukegan in vsem od blizu in daleč došlim na sprevod.
Iskrena hvala Mrs. John Grayhack, Mrs. Wm. Grayhack, Mrs. Jos. Sitar, Miss Annie Sitar, Mu. John D. Strutzel, Mrs. Jos. Dunda, Mrs. John A. Tezak, Misses Mary, Artrta in Frances Gaspich. Mrs. Anton Grayhack, Misses Bemice in Genevieve Sitar, Mrs. John Berlin, Mrs. Mary Zalar, Mrs. J. J. White, Mrs. Frank Susman za priprave v kuhinji in za oskrbo hiše.
Lepa hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Prisrčna hvala pogrebnikoma Težak in Jenko, ki ata pogreb na vse hvale vreden način uredila in oskrbovala. Iskrena hvala vsem znancem in prijateljem za sožaljne brzojavke in pisma. Hvala vsem, ki so nas tolažili in prišli obiskat in ki so spremiti našo nepozabno pokojnico k večnemu počitku. Z eno besedo: Vsem skupa) prisrčna hvala! Bog Vam naj to dobro delo tisočero poplača!
če smo ime katerega, ki smo mu hvale dolžni, pomotoma izpustili, naj nam kla-■o vol i oprostiti, kajti pri tolikih imenih je prav lahko napraviti pomoto. Vsem skupai naj velja "Hvala lepa!15
Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Naj v miru Božjem počiva! Svetila ji večna luč! Nad zvezdami se zopet vidimo!
Žalujoči ostali:
JOSIP ZALAR, soprog, .
MARION, VIDA, JOSIP, DOLORES, HUBEKT in RICHARD, otroci.
Joliet, Illinois, 10. julija, 1925.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Ed. Not«. I wish that all the branches W6uld tak« a sincere
feInterest iflsport a* Bridgeport
m to. The teatf, managers,
ifc, and the St. Barbara *>ci-ety are to be cotamende<T on their excellent showiag. May yon keep on being victorious and we shall hive to Continue calling you the beat K. S. K.J. team, if none of our other brinehes don't pop up.
The management wishes you to continue sending in your results as that will show the other brdftches of our Union what you are made of.
S. P. Z.
K. 3. K. J DEFEAT
BANNOCK 4-3
Bridgeport, O., July 13. — The K. S. K. . nine ran their string of victories to fourteen yesterday, when they downed the strong Bannock A. C. tear 4-3, in a hot game. Bannock scored first but the K. S. K. J's took the lead in the fifth when they talied two runs by opportune hitting and won the game in the eight after the Bannock nine tied the score in the sixth inning.
The summary:
K. S. K. J. A. R. H. O-A.
Legan, rf.........4 0 110
Kasic lb.........4 0 0 11 0
Kovach, 2b.....4 13 2 2
Saule, p...........4 110 4
Englehart, ss. . 4 0 3 1 3 Roskovich, If. ..30120
Bošnjak, cf.....3 112 1
Lucas, 3b.......3 112 1
Simoncic, c.....3 117 0
LIFE AND LABORS
povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat;
katar* pripor o*« Mir Knetpp v kajiffi DOMAČI ZDRAVNIK
Piiite talnj po Wosplatni cenik. da (• imati r slučaja potrebe pri ratak.
IMPORTIRANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE.
ESKO
First Bishop of tihi, MlA
K os m s rinikom. is Karantiraaaca jekla. «0. (S. 70 io 76cm dole*. - »1.00 Kosa poliranka z rinCkom. «1, T«
in 7» cm. dolge----«1 It
Klepilno orodje-----»12 6
Brusni kamen "Bercamo"----$0.41
bralca ..........................................IOJO
Moti km 00c Srp sa klepati 85e; Ribeien u repo, s drema aoieasa___$1.21
Blato poiiljam poitnine prosto.
RYSOSTOMUS VŽRWYST,
raakuževalno mazilo.
i i " i1 Mi i I 'Vi
to said village "to prepare the
way before him." When the missionary arrived he found some well-disposed Indians, whom he instructed and baptized. Others, however, hardened their hearts against the call of grace. They said that they had already a religion, the Indian religion, Which they preferred to all othersand which they would always keep. In vain did the missionary tell them that a religion, which the Great Spirit himself had made, must certainly be better than the superstitious inventions and dreams of their Indian forefathers. But all his resaon-ing was of no avail. "As many believed as were foreordained to eternal life." The Gospel makes its tour during the centuries of time through the world. 'Many receive it and are saved; more reject it and are forever lost. Four entire families wefe baptized in this hamlet.
"My Father, I live away north on the headwaters of the Mississippi. My tfiildrai (band) are poor and destitute and, as it were, almost naked, while you, my Father rich and and well clothed. When I left my home to come to this treaty to sell my lands — for we know that we must sell for what we can fet— the whites must have them — my braves, young men, women* and children, held & council and begged of me to do the best I could in selling their homes.
"And now, my Father, I beg of you to accept of the proposition I have made you, and tomorrow I will start for home; and then you count the days which you know it will take me to reach there, and on the day of my arrival look north, and as you see the northern lights stream up in the sky, imagine to yourself that it is the congratulation of joy of my children ascending to God, that you have accepted of the proposition I have offered you."
At the treaty made in La Pointe, Wis., in 1854, Nay-naw-ong-gay-bee, the "Dressing Bird,' 'one of the head chiefs of the Courtes-Oreilles band of Chippewas, made a speech expatiating on the* destitute condition of his people, who were abjectcly poor, many of the children being perfectly naked.' We will insert only his concluding remarks:
"My Father, look around you, upon the faces of my poor people. SicRness and hunger, whisky and war are killing us fast. We are dying and fading away. We drop to the ground like the trees before the axe of the white man; we are weak, you are strong. We are but foolish Indians; you have wisdom and knowledge in your head. We want your help and protection. We have no homes, no cattle, no lands, and we will not need them long. The winds shall soon moan around the last lodge of your red children. I grieve, but cannot turn our flite away. The sun, the moon, the river, the forests, we love so well, we must leave. We shall soon sleep in the ground — we will not awake again, i have no more to. say to you, my Father."
The reader will please to excuse this digression. We shdfl now continue our aarrative.
Then the orator of Arbre Croche, a venerable old man and an exemplary Christian, arose. He went around the circle, shaking hands with each man as a token of friendship and good will. After some preliminary remarks he declared that all the Indians of Arbre Croche were firmly resolved never to cede their land to the United States, and not to make themselves and their children unhappy.	»
After concluding his speech, he handed to the head chief of the Grand River band a string of glass beads strung on a preen of tape or ribbon, as a mark of their union. Another pause. The head chief then passed the string of beads to his next neighbor, and so it went from hand to hand around the circle. After another long pause, one after another of the Grand River Indians went to their speaker and told him secretly their sentiments as to the matter under discussion. Te latter then arose and went to the Indians of Arbre Croche and shook hands with each of them. He then declared in the name of his people > that they, too, were determined never to cede their lands. Other speeches followed, and so they spent the whole day in council
This reminds the writer of a similar council held some 200 yearS ego at Sault Ste.' M*riI to deliberate on the fate of a couple of bad Indians, who had been guilty of murdering some Frenchmen.
"They wasted lots of gbod tobacco, smoking for two days, and —'that was all they accomplished. Finally the French took the matter in han<? themselves and made short work of it by summarily executing the guilty parties, although they (the French) were vastly in the minority .
During the summer and fall of 1834 Father Baraga frequently visited his scattered missions. The roads, if any, were very poor. Often nothing but Indian trails led through forests and miry swamps. Clouds of mosquitoes afflicted the poor Father on these apostolic journeys. During the cold nights of autumn he oft^n slept in the open air, with perhaps only a single blanket to cover him. This gives us some idea of the many hardships the saintly missionary endured iA quest of souls.
"But," says he, "when a person notices the holy longing with which the distant living Indians await the coming of the missionary, and how they implore him with childlike importunity at his departure to come soon again, when he notices all this he thinks no more of the hardships, but as soon as the time of the missionary visit comes he sets out on his journey. From now (November 3) until February I will not undertake any mission journeys, for at Christmas all Indians living at a distance come here (to Grand River church) to perform their devotions. In February, if God keeps me alive, I will visit them in their sugar-camps."
In September Father Baraga visited an Indiari hamlet two days' journey up the river. As was his custom, he had sent a precursor during the summer
Cena 50 centov.
SVOJI K SVOJIM!
Popisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 Eaat C. St Pueblo, Colo.
1912 W. 22nd St , Chicago, 111.
SLOVENSKI KROJAČ
izdeluje po meri molke obleke in vrhnje suknje.
čisti, lika in popravlja moške in ženske obleke.
važno
Totals........32 4 11 27 10
Bannock. A. R. H. O. A.
Morgan, 3b.....4 1 0 .2 1
Chandler, lb. ..40180
Scott, ss......^...3 0 0 0 4
Jeffera, of.......5 0 2 0 0
Kriopsky, 2b.....3 2 0 1 3
Pastor, c.	0 jO 13 0
Spiecher, If.....4 0 0 0 0
Serecula, rf.....3 0 2 0 0
Donley, p....._4 0 10 0
Totals /ms 84 8 • 6 24 8 K.. S. K. J. 0 0 0 1 2 0 0 1 x—4 Bannock 10010100 0—3
Erors — Lucas, Simoncic, Knopsky, Morgan. Stolen bases
—	Simoncic. 2-base hits — Legan, Englehart, Kovach, Serecula. Struckout — By Saule, 7; by Donley, li. Base on J&lls
—	By Saule, 2. Waukegan, III. — On July
4th our Base Ball team traveled to Joliet with about thirty rooters to meet the strong Jo-Het K. S. K. J. team. The game was fought hard from begining to the end at which our team was victorious.
The game was featured by Andy Opeka's hitting and Joe Umek's pitching.
tin July 19th our team starts a three game series with the local Waukegan teams known as fceller's teams.
Best regards to all K. S. K. J. players.
August Cepon.
Established 1857 >	prihranite si
ym\ denar pri pošilja. wj njuv staro domo-
k	vino.
^B I	Vedno vprašajte za ceno v
naji banki. Dosegli smo stro-kovnjaštvo v tem oziru, da pošiljamo denar po pajniiji ceni. Ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, si lahko pri nas vedno nekaj prihranite, ko pošljete denar v staro domovino.
Pridite ie danes k nato g lede informacije cen. Gotove bo«ta zadovoljni
IMAM NA ZALbGl IM PORTtRANE
PremoŽenje ta banke tnala $12.000.000.00
nemške, kranjske in pol-novrstne ali chromatične; tri in štirivratne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov. •
; Pege Mazolji M&tT
lišaj, gube, spuščaj i na koži io izgled starosti ne krasi vašega obraza, temveč ga kazi.
Odstranite jih v par dneh
in bodite bolj priljubljeni in prijaznejši v
V	očeh vsakega moškega in celo vašem so-
progu.
"elixir beauty"
je narejen iz dragega balsama in olja. Vaju «ovrne krasoto na vaš obraz, prijazni 'in zdttv pogled. JAMCENA kakovost. Ona za lonček j«: S2.25. Pri-ložite 25c v poštnih znamkah, ostalo plačaate ko prejmete bljuto. Ako pa hočete poslati svoto v naprej, tedaj nam pošljite samo $2.00
BELLA DONNA LABORATORY, 300 S. La Salle St, Dpt. 22 Chicago,III
Večno hrepenenje.
Nemško spisal F. Klug. Posloveni] P. O. T.
_
_

(Nadaljevanje)
"Bog vam bo vse povrnil, milosti j i vi gospod, kar ste nam storili dobrega! Bodite prepričani, vse vam bo še povrnil v življenju in v smrti!"
Svečke na drevesu so polagoma dozorevale. Posrebreni orehi in pisane kroglice so se svetile v njihovem siju. Se enkrat pogleda Bogdan bleščeče drevo in v duši mu doni kot prav tih odmev iz daljnih Časov: "Sveta noč, blažena noč!" Toda temu se pridruži nato drug napev: "Kak' daleč je, kak daleč je, kar tvoje bilo je nekoč, srce!"
Vejica zapreskeče, ker ji je prišel plamen preblizu . . . ura na steni tiktaka . . . sicer je mrtvaško tiho v prijetni, čedni sobici.
Oba moža sta sklonila glavi in mislila na to, kaj jima je Vzelo življenje. Obema je ogrevalo dušo isto božično razpoloženje . . . toda samo eden od njiju se je naučil iz življenja. modrosti vseh modrosti: da je središče vsega našega hrepenenja eno — in vse naše trpljenje pot, po katerem mora hoditi hrepenenje, da pride v domovino.
• # •
Bogdan Jelovec se iztrga iz globokih misli. "Cas bo že, da grem," pravi mehko, "ostanite zdravi, ljubi Izidor, jutri vas obišče še božičen pozdrav z Je-lovega!" In poda starcu roko.
"O milostljivi gospod, tako ste dobri!" vzklikne možiček in skloni z odličnim dostojanstvom sivo glavo nad Bogdanovo roko, ki jo drži v suhih rokah, katerih prsti so ozki in in b«li in kot otroški. "Toda, miloetljivi gospod, tako ne smete iti! Zunaj jo mrzlo" in težko, jecljajoče dostavi Izidor. "Ce bi le smel milosti j ivemu gospodu ponuditi plašč!"
"Pokažite ga, Izidor!" pravi Bogdan.
Zdaj prinese starec iz omare moder suknen plašč — ne več nov, toda čeden in praženj. "Samo ob praznikih ga oblečem, če grem v cerkev, če morem po-streči milostljivemu gospodu!" vzame kožuhasto kapo starega Izidorja. Spremiti ga je hotel, toda Bogdan tega ni dovolil, češ, da hodi rajši sam, in Izidor naj ima prav vesele božične praznike.
Bogdan Jelovec je stopal skozi zimsko noč, božično noč, proti Jelovemu ... v obleki siromaka, kateremu je dobro storil in v kateri je hodil ta siromak pred svojega Boga.
Pri zadnji hiši vasi, skozi katero je šel, ne da bi ga kdo spoznal, ki so ga srečali, se ustavi popotnik v božični noči. Petje se sliši iz razsvetljene sobe. Skozi orošene šipe in tanke zavese vidi na mizi goreče božično drevesce, pred njim pa ženo s štirimi otroki. Nekako trinajstletna deklica drži majhnega bratca v naročju, ki se steza z obema ročicama h gorečim svečam na drevescu, deček okrog devetih let stoji s čelado in sabljo pred materjo, ki sklepa ročici nekaj mlajši hčerki, ki se drži njenega krila. Vsi pojejo tu notri v ubožni, nizki koči božično pesem, ne umetno in ne vedno prav . . . toda Bogdanu se je zdelo danes drugič, da je pogledal božičnemu miru v globoke, blažene oči. In drugič je začutil neizrečeno hrepenenje v duši.
Ozre se k nebu. Tu blešče zvezde tako jasno, tako mimo, kdo ima tedaj prav: misli ljudi, ki iščejo v tej noči nebo in vse, kar si predstavljajo v teh nebesih — ali misli ljudf, ki lazijo samo po tej zemlji, po svojih
prašnih in blestečih potih, da sc žanjejo nekega dne za vedno v temno, brezsmiselno luknjo te zemlje?
Bogdan misli in misli. Kaj je konec vsega, kar imenujejo ljudje, srečni in nesrečni, "življenje — luč v višavi ... ali grobna tema, v globočini?"
Vse bi dal za to, če bi mogel zopet postati veren, danes v tej noči.
• • *
Ko je prišel v grad, so bili konji že v hlevu in dobro preskrbljeni. V hlev jc\ stopil Bogdan najprej. Voznik in konjski hlapec se nista malo začudila, ko sta spoznala v kme-tiškem plašču in pod kožuhasto kqpo svojega gospoda. Bogdan je odložil obleko in velel, naj jo odnesejo jutri navsezgodaj k staremu Izidorju v vas in vzamejo s seboj zanj dvanajst steklenic njegovega namiznega vina.
Nato je stopal počasi, trudno po stopnjicah. Marko je čakal gospoda, ko je hodil po hodniku 3em ter tja.* Ko je pa videl, da prihaja zdrav, je predrlo solnce oblake skrbi na njegovem obratu in je prosil gospoda, naj bi morda prišel čez četrt ure knjižnično sobo.
Bogdan je počakal to četrt ure v lovski sobi. Padel je v usnjati stol pred pečjo. Lica io mu še žarela od poti v mrzlem nočnem zraku. Da bi jih ohladil, se je naslonil na usnje vrh stola. Zdaj je začutil še enkrat lahen vonj dišave na mestu, kjer je počivala Piani-na glava. Zdelo se mu je, kot ia se je dotaknil nečesa, kar boli; vstal je in hodil počasi po mehki preprogi sem in tja.
Ko se je Marko vrnil, je odšel Bogdan v knjižnično sobo. Tam je gorelo božično drevcsce na mizi, kjer je stala nekoč porcelanasta skupina iz Draždan. Marko je šel za gospodom in mu želel v imenu služabnikov vesele božične praznike.
Bogdan Jelovec so je zahvalil 3taremu služabniku; in ko ga je prosil Marko, je rekel, da bo prišel pozneje tudi k služabniku, ko bo obhajalo božični večer..
Zdaj je ostal Bogdan sam. Pod božičnim drevescem so bili majhni darovi služabnikov, ganljivo okorno ročno delo upravi-tejevih otrok z njihovim pismom, in pošta. Bogdan jo površno pregleda. Tu je voščilo za praznike od njegove stotnije iz vojske, ki je po mnogih blodnjah slednjič dospelo na Jelovo in Bogdana zelo pretreslo . . . potem voščilne dopisnice znancev ... in tukaj pismo, katerega pisava mu ni znana. Odpre pismo. V njem je voščilo z napisom : "Milostipolni božič" in z majhno sliko betlehemskgea Jezuščka v okrasku.
Bogdan obrne beli, zlatoob-robljeni listič.
Na zadnji strani je napisano "Marija Svetec."
(Dalje prihodnjič.)
MIŠLJENJE O VSELJEVANJU V ZDRU2ENE DRŽAVE.
(Nadaljevanje iz 4. strani)
na Ellis Islandu in v naših ameriških zakonih!
"Toda sedaj, in za vedno, če se ne izpremeni zakon, lahko konzul odreče vizum, če 've ali ima razlog verjeti/ da priseljenec po imigracijskih zakonih ni pripusten v Združene države. V tem je velika moč, in proti konzulovi odločbi ni priziva.
"Konzul postopa po dejstvih. Certifikati in raznovrstna izpričevala -podpirajo njegove po-
izvedbe. Ce odreče vizum* ne more priseljenec priti. Ce da vizum, obstoja še vedno odgovornost parobrodnih družb in, kar šteje več, temeljit pregled na Ellis Islandu.
' "Prvič v zgodovini imamo nadzorstvo pri nastopu in na kraju priseljenikovega potovanja/ Tisočerim nesposobnim imigrantom so konzuli preprečili staviti doma vse na kocko in iti na dolgo pot, le da se ugonobe vsi njih upi prav na pragu. Sedaj se vrača le po rden od sto imigrantov v Evropo. Le po eden od sto!
"In še več. Konzulova izbe-ra na prvi Črti stori, da se nam pošilja boljša rasa izbranih priseljencev, ki je sposobnejša od prejšnje v taki izmeri, da zadovoljuje vse interesirane dele.
"Seveda, pozabiti ne smemo, da imajo naSi konzuli lepo priliko za izbero, dokler je mnogo več imigrantov, ki bi radi prišli k nam, kot je mest v kvoti. Toda če se to število zmanjša — bodo li konzuli tedaj lahko tako previdni, kakor bi radi bili? Ta dan utegne priti.
"Medtem ko pošilja vojna mlajše može in žene k našim obalam in odločajo konzuli, kdo izm&l njih more priti, odločuje zakon sam, odkaterih narodov morejo priti in nakazuje stalno število vsaki po kvoti kontrolirani narodnosti.
"Ta kontrola zadeva zlasti Evropo. Tam, kjer je od šestih priseljencev prihajal eden iz se-verozapadne Evrope in z britanskih otokov, njih pet pa iz južne in vzhodne Evrope, jih prihaja sedaj po pet s severo-zapada, in eden z juga in vzhoda. In dobiček za našo deželo je že viden.
"Imigracija iz Rusije, Poljske, z Balkana in od Sredozemskega morja — ki nas je preplavljala petindvajset let — je bila razmeroma neprebavljiva. Niti Britanci, Nemci in Skandi-navci se ne pomešajo takoj. Toda večina jih govori angleška Zlasti so bolje vzgojeni za samovlado. * In njihov rod, tradicije in načini življenja so našim mnogo bližji.
"Tako postaja naš problem bolj enostaven. Bolj homogeni postajamo, bolj en narod, kot skupina tujih kolonij.
"Z eno besedo, zakon dovoljuje Evropejcem, da prihajajo v enakem razmerju, v kakršnem je sedaj sestavljena naša ameriška kri, vse od Kolumbovih časov. Prvič, odkar smo postali narod, smo ustanovili znanstveno podlago za našo Imigracijo, in njen glavni motiv je edinstvena in hogena Amerika.
. "Četrti razlog poboljšane kvalitete naše imigacije je njeno znižano število. Pred vojno je bil vsakega leta pripuščen okrogel milijon. V fiskalnem letu 1924, po prejšnjem kvot-nem zakonu, je bilo Število imigrantov še 700,000. V bodoče jih bo manj kot 300,000.
"To pomeni na Ellis Islandu natančnejšo inšpekcijo, nego je kdaj prej bila mogoča . . . ."
FARMA NAPRODAJ.
149 akrov dobre zemlje; okrog 80 akrov je obdelane, 20 akrov gozda z mešanim lesom, javor, borovci in smreke. Ta farma je vsa obdelana; vseja-nega je 50 bušljev žita, pšenice, ječmena, ovsa in 10 akrov ajde; dalje tri akre krompirja; vsajeno zelje, repa, grah, kumare in fižol. Prodam tudi vse farmarsko orodje in stroje. Na farmi je mnogo sadnega drevja, dobra pitna voda; posestvo se nahaja v bližini šole, tri milje je do mesta. Obsega hišo z 10 sobami in vsa druga gospodarska poslopja, 21 glav goveje živine, tri konje, tri velike svinje deset rac in 300 kokoši. Vzrok prodaj«: starost lastnika. Cena je $6,800; polovica takoj, drugo na lahke odplačilne obroke. Pišite na Ustnika:
F. Potokar, R. 1, Box «7, Hart wick, N. Y.
(Otsego County)
VESELITE SE, POLETJE JE TUKAJ!
Chikaški mestni zdravnik, Dr. Bundesen je nedavno v enem svojih Člankov sledeče omenil: "Smeh dviga pljuča, razžene oblake iz možganov, zapira vrata žalosti in dela ljudi zdrave." Cemernpst kažejo v obče nezadovoljneži, ki s svojim žalostnim obrazom okužuje-jo zrak. Dostikrat pa nastane čemernost tudi vsled želodčnih neprilik ; ko bi imel tak človek svoje črevesje v normalnem stanju, bi pozabil na slabo razpoloženje. Trinerjevo grenko vino je jako zanesljiv preparat, ker čisti črevesje, povrača zdrav okus, pomaga prebavi in vam bistri možgane. Ako imate kakega čmerikavega prijatelja, in če mu hočete pomagati, ne storite tega z rožami, ampak ponudite mu steklenico Trinerjevega grenkega vina. Vsak lekarnar ali prodajalec zdravil ima to zdravilno vino v zalogi. Ako ga ne morete dobiti v bližnji lekarni, pišite naravnost na: Joseph Triner Co., Chicago, III. Kupite tudi eno kangljo Trinerjevega Fli-Gass'a ki takoj umori vse muhe in komarje. Ta tekočina nič ne diši; tako tudi ni škodljiva psom, mačkom in kanai&kom.
(Advertis.)
NAD 20 LET
te izdelujem
HARMONIKE,
ki to med vsemi drugimi Izdelki priznane z« aajboTjSe. V izdelovanju harmonik sem tore} dosegel najboltio skuftnjo in prakso. Da so meje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo fttevilna pohvalni pisma iz vseh kraiev Sirom driav.
V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge
PIANO ROLLE ta PLOŠČE ZA GRAMOFONE.
Pilite po cenik.
Pri meni boste dobili vsak muzikalični initrument, mali ali veliki, za nizko ceno.
Blago razpošiljam po celi Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom.
ANTON MERVAR
Music Store,
«•21 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO.
ČLANEK 121. T J K C) I'AN JE. t » J
Otroke je treb# kopati vsaki
cas
urediti
soglasno z obedi
čenjepi- Jutranji čas je naj kopeij, a tudi -zvečer
Mjn bSLr*
ter z frank
lahko skopi je otroke. Nikdar fa se ne sme kopati otrok po zavlivanju jedil ali preAio se jih odvede na prosti zrak. Dokler ni zaceljen popAt, se sme oprati otroka le z gobo. Pozfteje se ga lahko oko-pije v posodi. Gorkota vode mora znašati v prvem mesecu od 95 do 100 stopinj Fahrenheita in to temperaturo se lahko akrti na 90 stopinj Fahrenheita o bkoncu prvega leta. Priporočamo kopalni toplomer. Ušesa hi nos je treba očistiti z bato, prevezano krog kosa tenkega lesa. Stuzna kožica v ustih otroka je tako nažna, da lahko povzroči najmanjša neprevidnost odrgnenje, ki otvarja odprtina za infekcijo. Vsled tega priporočamo materam, <naj zabra-nijo vsak dostop prahu in nesnagi v usta svojih otrok, vsled česar ne bo treba čistiti jih neprestano. Po šestem mesecu se lahko izčisti usta otroku s čisto cunjo, a brez uporabe sile
in ko se prikažejo zobje je tudi dovoljeno izčiščenje z mehko krtačico. Kakorhitro pa je otrok zmožen učiti
se, naj se ga privadi uporabiti rednega čiščenja zob.	. v
RAZLIČNE KOPELI.
Kopeij s sodo. — Kopeij s sodo je zelo tapetna v slučajih srbečice, na kateri trpe številni otroci tekom poletnih mesecev. Vts namen je treba dodati veliko žlico sode bikarbone k vsaki pol galoni vode, katero se uporabi za kopeij. Temperatura vode moliti ona, katere je otrok vajen. Dve štiri minute v vodi zadostuje popolnoma. Koie se ne sme na toobe način drgniti. Otroka je posušiti z mehko brisačo.
Otrobja kopeij. — Otrobi so tudi zelo priporočljivi v slučaju iste bolezni, namreč srbečice. Čaša otrobov, pomešana z vodo v kopalni bani, je prav tako uspešna in poslužiti se je treba pri tem iste metode, katero smo navedli v slučaju kopanja s sodo.
Kopeij a mustardom ali ienfom. —
Kopelji t ženfom so koristne v slučajih nervoznosti ali brezspečnosti. če hočete pripraviti tako kopeij, dodajte veliko žlico ženfa na šest galon gorke vode. Otrok mora ostati v kopelji le dve ali tri minute in kakorhitro ga vzamete ven, ga morate dobro odrgniti ter takoj položiti v posteljo. Ta me-, toda bo ponavadi povzročila mirnost živcev ter osvežujoče spanje.
Največji problem, s katerim se mora pečati vsaka mati, kadar ji poide njeno lastno mleko, je kakšno hrano bo dajala svojemu detetu, da ga ohrani zdravega ter napravi iz njega močnega in korenjaikega človeka. Borde-novo Eagle mleko je rešilo ta problem za tiaoče in tisoče mater tekom preteklih dva in šestdesetih let. Več dojenčkov je vzrastlo vsled za vlivanja Eagle Brand mleka kot vsled drugih prepariranih živil. Seveda morate dojiti svojega otroka, če le mogoče, *ne nilditi rtu hrane vseh mogočih vrst, katerih ne poznate. Eagle mleko je čisto, zdravo ter se ga lahko prebavi.
Prečitajte te členke vsak teden skrbno ter jih prihranite za bodočo upora-


mr

Največja zaloga Lwbasovlli harmonik!
in edina agentura za vao Ameriko, za najboljše vrste starokrajske kote, moti-ke in drugo orodje. Z naročilom nam pošljite denar ali poštno nakaznico, foštnino plačamo mi, cene so:
Kose MOLDOVKE, najmočnejše, jam-čene, 26—28—30—33 paloev dolge, so po $2.50, šest kos skupal po $2.00 vsaka.
Kose, ožje POLERANKE, ročno kovane, 30—32 palcev dolge, po $1.50, 6 kos skupaj po $1.00.
Klepalno orodje po $1.00, malo težje po 51.50.
Kosišča močna in trpežna, izdelana doma na Kranjskem, po $2.00, ta lažja po $1.50.
Brusilni kamni "Bergamo" po 75c, manjši po 50c. * Oselniki po 50c.
Srpi, veliki za klepati po $1.00. Ribežni za repo ribat po $1.50.
Motike "Struške" ročno kovane pri Dobrem polju, letos kaljene nalašč za amerikansko zemljo, po. $1.50.
Razpošiljamo starokraj&ke šlifane Htertie steklenice, cene so: Y» litra 0Oc, 1 liter SI25, 2 litra < Stefan) $2.00.
Naslov zapišite samo:
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Razpošiljamo tudi v vse kraje dobro zapakirane bakrene kotle s kapo in cevmi.
Prihranite neka|odswj8ga zaslužka
vsak plačilni dan in vložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni boste kako hitre vafti prihranki raatejo is vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Vlagate lahko v našo banko
trav tako zanesljivo kjerkoli i vite ftirom driav, kakor če bi iivell v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo ia dobit« odgovor ▼ tvojem jeziku.
Ako driite denar doma, iz-postavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom ia ognju ln dostikrat se ga potroši brez potrebe. Ce ga imate pa na naii močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; veadar ee ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. "" ~ " w " nad $74'
Kaša banka ima
je znak. varnosti za vaš denar. Sklpne denarne vloge pa
loj* kapitala
presegajo
bala t*
iimA
milijonov
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON flli
Redmond, preda. * «	Joseph Dsada, fp
««
JOLIET, ILL.
NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
V	Zjedinjenih drža-rah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine.
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO
LlCEN IZDELEK
dobite vselej v naii tiskarji. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih Jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. %
AMERIŠKA DOMOVINA
V	svojem lastnem poslopiu
6117 SL Oatr Ave.
CLEVELAND, a
v==
J?
PREVIDNO in PAMETNO
ravna oni. ki svojega denarja ne Hrži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, držnvne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bon de in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih A mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vn bond«, katero Uatujo K. S. K. J. smo jih MI prodali ▼ popolno aadoroljnoai. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & CO
71 W. MONROE IT, CHICAGO, ILL,
NE BODIMO "TODLAGATUJeiVl PRT BREZ POTREBE!
Ako hočete zavarovati hišo, pohištvo, avtomobil ali kaj drugega; kupiti ali prodati hišo ali krt; izposoditi si,, komu posoditi ali kam poslati d«.— t te imate opravek v sodniJi ali
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St Clair Ave. -1053 E. «2. St. Cleveland, O.
Telefonska služba dan in noč:
Randolph 1881 ali pa Randolph 4550. Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849.
Agitirajte za K. S. K. JedMto!