GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški tn upravnlški prostori: 1057 South IflOwnd*le Ara. Otfloa oI Publioatioe: 1007 South Lauradals Ara. LETO-TZJLR XXXVL Česa llsfts js 18.00 S^SSfSSZ £etle?citt«x5e «t SsrSTVim CHICAGO 13. ILU PETEK. 14. JULIJA - Na centralni fronti pri Pietra mo spremenili ta kontinent v ko- Lungi pa so se zavezniške čete tel destrukcUe. kjer bo allšatl morale umakniti pred ailovitimi samo on glas—sahtevo po k™1 nemškimi protinapadi. ... Vso Jo soda) na tehtnici. Ru- CastigUoncello ob obrežni cesti, predsednika Roosevelt^ jc v svo- Icl vtMrt Livorno. Nekoliko je Jem govoru v Antioch Collegu Zavezniški stan. Nova Gvineja« 13. jul.—V severozapadni Novi Gvineji je pričelo z ofenzivo 45,000 gladnih Japbncev, ki ao bili v aprilu po Američanih po-" . ri.ltisnjeni od obrežja v notranjost "dežele in odrezani od vsake pomoči. Zdaj skušaj priti iz te pa sti in pričeli ao a silovitimi napadi. Prvi sunki so bili odbiti. V aprilskem napadu je bilo okrog 60,000 Japoncev potisnje-nih v notranjost dežele. Poveljstvo ameriških čet aodi, da jih je tem času okrog 25% pomrlo -Iv Glavni stan generala MacAr thurja je naznanil, da so letalci v torek zmetali 35 ton bomb na otok Wewak, 33 ton pa na japon sko letališče Babo, ki je na ob- zaliva aka poplava ae vali proti naši vzhodni meji in grosl, da se ras-lijo po naši sveti somi J L Ni čud no. ako strah stiska srca mnogih naših UudL Ml vojski poznamo ta teror smo ga tisoč noči. Toda dopu stili no bomo. da bi prišel do na šlh dragih doma . . MOSKVA, 13. Jul.—Po potih dneh krvavih bojev Jo preosts nek nemška posadko v Vllnl ka-pltuliral ln meato Je padlo v roke Rusom. Vilna Je bila odrosa na od vseh strani. Pred nočjo so vsled lakote in bolezni. Ako se Rusi našteli 1000 ubitih Nemcev ne podajo, so usojeni poginu na v mestu. 5000 pa so Jih odgnalllta ali drug način, proti vzhodu kol ujetnike. London« 13. jul.—Druga ruska baltiška armada pod vodstvom generala Jeremenka, ki je vodil obrambo Leningrada, Je pri Lat-|rejju McCluerJevega vi j i pričela z veliko ofenzivo. Na Novj Gvineji, skoraj sto milj dolgi fronti je v I chungklng. 13. jul.—V provin dveh dneh prodrla najmanj 22|ci Kwantung aeverozapadno oc milj in okupirala nad tisoč vaBi-1 Kantona so Japonci prodrli 25 uključivši mesto Idrico. Ruski |mj|j 0b železnici Kanton-buletin je poročal, da je bilo ^ez|Hankow, toda na drugem koncu sedem tiaoč Nemcev ut>itih» I velikih klešč v Hunanu, a kate okrog 1500 pa ujetih. |rimi »kušajo odrezati velik kos To je zadnji kos starega ruake-1 Kitajske od jugozapadnega dela ga ozemlja zapadno od Pakova.*, Kitajci uatavill Japonsko pro-ki so ga Nemci držali in ga de- diranje. loma še drže. Se en tak sunek Pmt1 Harbor. 13. Jul.—Admi kot ga je ta armada storila v raj Nimitz, vrhovni poveljnik zadnjih par dneh in na starem bojne mornarice na Pacifiku, Je ruskem ozemlju ne bo nobenega I znanij ^ ^ bojne ^jg ^ Nemca več. I^u že šesti dan zaporedoma Ta ofenziva proti Latviji nI či-1 bombardirala otoka Guam in sto nič zaustavila ostalih ruskih Rota južno od Saipana. Tudi armad v Litviji in na Poljskem Tmk je še vedno Určs zrsčnlh Poročilo iz Moskve prsvi, da so Izpadov t uske čete že doaegle s treh strani zunanje utrdbe Dvinska »\Hsrriot. bivši premier vcrnovzhodno od Vilne. Zapad- « ,. . no od Vilne pa Je druga armada \r ranctje, mrtOV I naredila velik sunek proti London, 13. jul—Nemška ča Vzhodni Prosi ji in je oddaljena sopisns agencija DNB je poročale 28 milj od G rodna, važnega I la iz Berlina, da Je v nemškem železniškega križišča na Polj- ujetništvu umrl Edouard Her akem. Iriot, bivši francoaki premier, star Poročilo iz Moskve pravi, da 72 let. Po kapitulaciji Francije ao ruske armade okupirale na ga je vlšijska vlada vrgls v za centrslni fronti 450 naselbin, v por, kakortudl socialističnega sektorju severno od Vilne čez voditelja Blums in več drugih 200. na Finskem pa čez 30. V Potem so jih naciji odpeljali zadnjih dveh dneh ao okupirale |"protektivneM zapore v Nemčijo dejala, da ne veruje, da je trajni mir mogoč brez svetovne policije. "Po mojem mnenju bomo morali imeti nekakšno j>olicijsko si-o, ki bo pazila na naa, kakor tudi na druge narode, tako da ne bo mogla nobena država poatati premočna. Jaz ne zaupam niti naši lastni državi, čeprav aem gotova, da smo miroljuben narod. Želela bi, da bi se našla pot za zgraditev aile, ki bi pazila na nas in na vae druge narode." Dejala Je, "ako se zopet znajdemo v enakem položaju, kot smo bili pred vojno, brez cilje se bomo končno znašli v tretj svetovni vojni, o kateri se m zdi, da bo prinesla popolno uničenje civilizacije." Radarji se upirajo Johnu L. Letoisu Cincinnati, O.—Uporni Član UktW, ki zahtevajo avtonomijo v 21, diatrlktu, so prepričani, da imajo podporo 14 distrlktov. Ta vtis ao dobili na zadevni konfe renči pretekli teden, katere je udeležilo 100 delegatov. Ray Edmundeon, ki je odatopil od predaodništva lllinoiskega rudar skega diatrikta, je izjavil, da bo kandidiral za predsednika UMW proti Johnu L. Lewisu na kon venci j i rudarske unije v septem bro. Edmundson je obdolži Lewisa, da je diktator in "na prihodnji konvenciji mora biti poražen." Colombia zadušila revolto vojaške klike Bdfota, Colombia, 13. jul Lojalne čete ao zadušile ponev srečeno revolto vojaške klike, ki je pred per dnevi na vojaških manevrih ugrabila predsednika republike AUonsa Lopeza z namenom. da strmoglavi njegovo vlado. Lopez se je udeležil vo- vlada dovolila večjo civilno produkcijo Tovarne brez vojnih naroči'/ bodo smele pre-urediti produkcijo PRVA FAZA TEGA BOJA KONČANA Washlngton. D. C., 13. jul.— 0 večmesečnem notranjem boju 1 administracija za vojno produkcijo kontno ddvolila, da ame-'; o tovarne, ki ao Ugotovile vojna naročila, preurediti svoje obrate za civilno produkcijo. 6dkar je vojna produkcija na splošno dosegla vrhunec ln je vlada pričela odpovedovati alt manjšati naročila za avojo oboroženo 8llo, da je že mnogo podjetij moralo draetično omejiti obrat ali pa tudi skoraj zapreti vrata. Medtem je nastal v visokih vladnih krogih velik boj, ali naj ae dovoli tem tovarnarjem, da preurede produkcijo za civilne potrebščine ali ne. t* Temu je odločno naaprotovala klika, ki v administraciji vojne produkcije zaatopa velike korpo-raclje z velikimi vojnimi naročili. Te korporaclj^ nasprotujejo na vsej črti preureditvi produkcije za civilne pottebe, dokler nI vojna končana, če$, da bi civilni trg pograbili njih konkurenti. Predatavnik teh interesov v administraciji vojne produkcije je njen podpredsklnik Charles E Wllson od General Electric Co. Ng drugi strani je projl pre-uredbi produkcije boril tudi vea generalni štab, češ, da bi to lah to ogražalo vojno produkcijo. Ker je v deželi že mnogo te varn izgubilo vojna naročila, je jrlčel prihajati vedno hujši prl-tlak na Waahington, naj vlada dovoli preureditev obratov za ci vllno produkcijo. Načelnik vojne produkcije Nelson je bil temu naklonjen in je pred par tedni že tudi izdal več odredb v tej smeri, toda na prltiak velebiznisa in generalnega štaba jih večina članov administracije vojne pro dukcije ni hotela potrditi. Zad nje dni pa je v apor posegel vr hovni ekonomski direktor Byr nes in izsilil odlok, ki dovoljuje preureditev produkcije zs civilne potrebe. Odlok stopi v veljavo na vse črti a 15. avgustom. Na podlag tega odloka bodo tovarnarji, ki dobe dovoljenje, smeli pričeti iz delovati potrebščine, ki ao bile radi vojne produkcije položene na atran ali pa zelo omejene. Prihodnje dni, 15. Julija, atopi v veljavo določba, po kateri bo sta zopet na razpolago za civil no porabo aluminij In magriezl, —obeh kovin Je velika zaloga Teden pozneje liodo tovarnarji lahko pričeli izdelovati modele v eksperimentalne svrhe za cl vllno produkcijo Dne 20 julija bodo ameli pričeti a produkcijo novih atrojev in orodja v iato svrho. Sredi avgueta ps stopijo v veljavo ostale določbe, ki do voljujejo Izdelovanje civilnih potrebščin vaem podjetjem Izven vojne produkcij«-, kolikor ns razpolago surovine. Domače vesti Nov grob v Detroltu Detroit.—Dne 7. jul. je tukaj umrl Joaeph Senik, star 80 let član društva 518 SNPJ. Ro-en je bil v Lokvi na Hrvaškem n v Ameriki je živel približno 50 let. ^ . Intervju Kosanovleha New York.—New York Timea e v nedeljski izdaji priobčil dve coloni dolg Intervju z novim ju-j [oalovanakim ministrom Savo Loaanovichem, ki je izrazil upanje, da ae novi, demokratični federativni Jugoslaviji po vojni rtldružl tudi Bolgarija, val bal-canski narodi pa ae organizirajo konfederaciji. O Fotlču, ki neče priznati" nove jugoalovan-ske vlade, je rekel, da bo njegova zadeva rešena v par dneh. De-al je, da še ne ve, ali ae poda London ali oatanc v Ameriki za nedoločen čas, da se pogovori uradniki UNRRA glede pomožne akcije za Jugoslavijo, ki bo med najbolj razbitimi deželami po vojni. Padel v Franciji Chisholm, Minn. — Družina Frank Deyak je dobila telegram od vojnega departmenta, da Je njih sin Kari Deyak padel v bit ki v Franciji sredi Junija. Pri vo akih je bil od leta 1042 ln Je slu žil pri padalnlh četah. Zapušča starše, brata pri vojakih ln dve aestrl v Milvvaukeeju. BU je član društva 110, kakor ao tudi vsi ostali geyskovi člani SNPJ. Frank Serro odlikovan Glavni stan 15. letalake sile. Brzojsvno od jpovoljnlka.)—Sgt. ^rank J. Serro, ain družine Frank Serro iz Hermihifttl, Po., le bil odlikovan z letalsko medaljo za svoje "velika zasluge pri fttvll nih operacijskih poletih prot sovražniku." Dobil je tudi medaljo za "vzorno obnašanje, spretnost in zvcatobo." Na bomb niku aluži kot radijaki operator n topničar. Član je društva 814 SNPJ. Nov grob v Pennl Forest Clty, Pa.—Tukaj Je umrl Vide Germ, star 60 let ln doma lz vaal Mačji dol, fara Sv. ^ovrenc na Dolenjakem. V Ameriki je bil 38 let, vea čaa v Um meatu, kjer zapušča ženo, tri al-nove (dva pri vojakih), tri hčere in dva pastorka, v starem kraju pa štiri brata ln dve sestri. Ia Clevelanda Cleveland.—Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom (10303 Shaw nee ave.) mra. Francea Rupert enako tudi Anna Urbas, ki živi na 114.1 K. 80 st. bodo Dogovora za razkosanje Vzhodne Prusije še ni London, 13 Jul —Zunsnjl ml nlster in parlamentarni vodja vlade An t bon y Eden Je včeraj Crlamentu dejal, da ni še no- „,„ „MMJV-., r>°** deflnltlvnegs dogovor* i »i TT^rJT- ^ Odtrganj. Vzhodne Prual lec. Na čelu oficirske klike, ki »m __—» ■ a. u. je ugrabila predsednika, je bil j major Julio Mlllan, ki pa ae je i včeraj podal z vso svojo skupino, ker je armada ostels lojslns sedanji vladi Berlin je lanskega septembrs poročal. da je Herriot težko zbolel tn da ae nahajs v sena toriju je od Nemčije. Kekel Je, da bo končna odločitev o tem vpraša nju padla "le v a|M*rezumu z dru gimi prizadetimi državamfcvPrl znsJ pa je, ds so se ns tehdrsn ski konferenci sporszumell, ds bo Vzhodna Prusije odrezana od Nemčije in darovane Poljakom v zameno sa ozemlje, ki ga za htevs Rusija / elike ameriške zgabe na Saipanu Ubitlk, ranjenih in pogrešanih je 15,053 Waahington. D. Cm 13. jul.— Mornarišlj tajnik Forreatal je naznanil, da znašajo ameriške Izgube na otoku Saipan 15,053 vo-akov. Ubitih je bilo 2350, ranjenih 11,481, pogrešanih pa je 1213 vojakov. To število je precej višje kot ae je glasilo prvo poročilo po ameriški okupaciji Saipana. Boji za ta otok, ki je oddaljen 1260 milj od Japonake ln je najvažnejši del Marianskega otočja, ao trajali 25 dni. Sodijo, da znašajo japonake Izgube okrog 20,000. Ameriški voski so do zdaj pokopali 11,048 ubitih Japoncev, \*)Uko avojih tovarišev pa ao tudi sami Japonci pokopali. Sodijo, da ao samo na eni ravnici pokopali tiaoč ubitih tovarišev. Forreatal je dejal, da je bila cena težka, ki ao jo morali ameriški vojaki plačati za ta otok, ampak Je bila vredna, kajti Saipan je "največje strsteglčne važnost f Služil bo za letališče ve-ikim bombnikom za bombardiranje Japonake. Obeta se dobra pšeniina žetev Pridelek bo skoraj Uko velik kot je bil 1942 WaaklMftoa.-~ Državni poljedelski department poroča, da bo letošnji pridelek pšenice v A meriki doaegel skoraj tako velik rekord kot leta 1042, ko je deže la poapravlla največjo žetev svoji zgodovini. Po ocenitvi potj«i*l*k('l11 (U' partmenU bo letošnji pridelek pšenice znašal eno milijardo 128 milijonov bušljev, ali 201 milijonov bušljev več kot lani, ko tudi ni bil majhen pridelek Le-tošnji pridelek koruze pa oeni Jo na dve milijardi 080 mllfjo-nov bušljev, kar bo tudi rekord ni pridelek. Tudi drogi poljski pridelki dobro kažejo. Pridelek ovaa ječmena bo dober, sena blizu re kordne množine, prsv tako tud aadja, sojnega fižola In sočlvja ter zelenjave. Slabše ps obets-jo fižol, grsh, "pasnuta" krompir; teh pridelkov bo man kot lani, ampak lakote ae nI treba bati. V Parizu vlada velik glad Prebivalci se preživljajo e repo Cherbouff. Francija. 13. jul.— Ev gen Simon, podžupan toga mesta, je Isjavll ameriškim poročevalcem, da v Parizu vlada glad ln da se je že več ko mili Jon Parlžanov Izaelllo v druge kfaje. Danea je Pariz najžaloat-nejše meato na avetu. Simon je pojaanll, da ae nlka kor ne morejo primerjati razmere, kakršne so v Normandiji, onimi, ki vladajo v Parizu. Normandiji je vsega dovolj, he pa v Parizu. Tik pred prihodom Američanov v Normandijo Je Simon prejel pismo od svoje ae-atre iz Pariza, v katerem mu je pisala, da v zadnjih treh tednih ni drugega jela kot aamo repo Na vprašanje, zakaj ne poši Ijajo prebivalci iz Normandije živil svojim sorodnikom v Pariz je Simon odgovoril, da ae to vrši, ampak pošiljke nikdar ne do-apejo na naalov oseo, katerim so bile poslane. Devet Izmed vsakih 10 paketov, ki ae odpoš Ijejo kjerkoli v Franciji, je ukra denih. Ukradejo jih največkrat Nemci, mnogokrat pa tudi lačn Francozi. Poleg lega pa se ne more ničesar poslati čez demar kaeijsko črto, ki Je še sedaj veljavi, četudi ao Nemci nazna ii ti l, da bo odpravljena V Normandiji ae sicer dobi dovolj hrane In navidezno so pre blvalci zadovoljni, ampak opa žajo se posledice štirlletnegs tip Ijenjs pod nacijako okupacijo Cene živilom ao pretirano visoke za Američane. Za dolar ae dobi aamo A0 frankov, medtem ko se je pred Invazijo za dolar dobilo od 250 do 400 frankov Črni trg Je povzročil, da je na stala Inflacija. Podžupan Je dslje rekel, da eo Nemci plačali za vsako atvar, ki bo Jo kupili, ampak pri tem pa so Izsilili od Francozov po 500 milijonov frankov ns dsn za stroške okupseije. Ns ts način je Kramlja že plsčala Nemčiji mnogo vH* kot Je Nemčijs pls-čsls zs reparscije po prvi svetovni vojni. candhi pristal na razkosanje indije Ifuslimani naj dobe svo» jo driavo, Hindu-stanci svojo POGAJANJA ZA SPO-RAZUM Bombay, Indla.—Mohandaa K. Gandhi, voditelj Vaeindljakega congreaa, glavne politične strsn-ce, Je zadnje dni priatal na sahtevo Mualimanake lndijake lige *a razkoaanje Indije v dve neod-viani državi, Angleška lndijaka vlada je Uandhija izpustila is Ječe pred ?ar meseci radi slabega sdravja. Val oatall voditelji Vaeindijake-«a kongresa, uključivši Nehruja, 10 še v zaporu. Njih število gre tlaoče. Gandhi je aporočll svoj n«črt zs razkoaanje Indije AUju Jlnna-tiu, predaednlku Mualimanake Ige, skozi bivšega prodaednlka Vaeindijskega kongreaa Rajag^ palacharlja, ki je ob sačetku vojne izstopil is strsnke, ker se ni strinjal s stališčem eksekutlve Potem je skušal posredovati med kongreaom in muslimani za do-iego sporazuma, da bi obe organizaciji aoglaano nastopili proti Angliji z zahtevo sa neodvisnost. Vaelndijakl kongres Je do sad-njega časa odločno naaprotoval razkosanju Indije v dve državi: muslimansko ln hindustansko. Za Uko razdelitev Indije se je U-rekla tudi angleška vlada ob zadnjih pogajanjih pred j?ar leti. Voditelji kongresne stranke- ao srgumentirsll, da je Uka razdelitev nemogoča, ker prvič muaU-mani niso kompsktno naseljeni, msrveč so rsztreseni po raznih «evernlh in aevorovshodnih provincah, drugič pa da Jo veČina muslimanov pripadnikov kon-grča*. Vaeh muallmanov je okrog 85,000.000 ali okrog 22% vaega indijskega prebivalstva. Oandhl je Musllmanakl ligi predložil aledeče pogoje: 1) Liga mora aodelovotl s Vse-indijskim kongreaom ze aestsvo prehodne vlade. 2) Ob zaključku vojne se mo-rs vršiti plebiscit v vaeh provincah, kjer Imajo muslimani večino preblvalstvs. 3) Pred plebiscitom morajo imeti vae stranke pravico, da svobodno propagirajo svoje sU-lišče. 4) V primeri, ds pride do ras-koaanja Indije, obe državi isde-lata skupno pogodbo glede saščl-te narodne obrambe, trgovine ln komunikacij. 5) Vsako preseljevanje manjšin mora biti prostovoljno. 8) Sporazum poaUne veljaven le tedaj, če Anglija priatane na transferlrsnje vlade na vaej črti v roke Indijcem. Gandhi Je a to poteso Indi-rektno zopet obnovil boj sa popolno neodvisnost Indije. Če bo Mualimanaka liga priatala na U pogoje, bo zopet ustvarjena skup-ns fronta proti angleški nadvladi. Letalske izgube v rranctjt Cheibourg, IJ Jul.—V prvem mesecu invazije Francije ao zavezniški leUlci In protileUtaki topovi aeatrelili na tla 1007 nem šklh letal, asmi ao ps Izgubili 1284 ieUP Nemška armada pre-vzela francosko provinco Irun, Španija, 13. Jul. — Nemška vojaška oblast jf proklaml-rala vojaško diktaturo v vaej provinci I*andea v Južnozapadni Franciji. Ta korak so Nemci atorili, da zatrejo velike aaboU-že Sabotaža je po vaej Franciji- tako velika In posUJs s vaškim dnem večja, da je pri pobijanju late zaposlena nscijska armada na vaeh koncih ln krajih. Frane«»zl, ki so pribežali v ftpenijo, pravijo, da so Nemci akle-nili, da bodo sabotaže na železnicah m cestah v južnoaapadnl Franciji ustsvili le na U način, da iz pokrajine Gaaeoe? preselijo večmo izmed 250,000 prebivalcev. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO l* LASTHIlfA SLOVENSKE MAKOD1CE JEDNOTE oi nd publisbad tof ) ta Glasovi Naročnina n Zdruiana drftava 1 aa lato, S3J0 m pol lota. f IJO ta tatrt lata; aa Cook Co.. $7 Ji ia colo loto. »H« pol leta; sa ratosr for tba United Stataa i »ar faar. Chicago and Cook •7 JS P« Caoa oglasov po dogovoru^-ltokopial dopisov la dankov m aa vraiajo. Rokopisi literarno vsebine (črtico, drama, pasmi itd.) so vrnejo poSUJatalfn lo V slučaju. še Ja Advartisinj vatas on agraamant, -Manuscripts al and iimr"^^ articlas wlll not bo rstnrnad. Otbar •ucb as storias, plars. po*ms. ste. will bo raturnad lo •Km accomp.ni.d bv solfaddreaaod and aceoaspaniod br Maslov na vsa. kar Ima stik PROSVETA 2157-59 So. Lavrndale At«. Chicago 23. Illlnole MEMBER OT THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (July 31, 1944), polef valega imena na naslovu pomeni, da vam Ja s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno. da so vam list ne ustavi._ Golgota Kitajske jetu. čits Zadnje dni, 7. julija Je Kitajska nastopila osmo leto avoje velike Golgote. V tej, strašni in neenaki borbi je kitajsko ljudstvo pretrpelo zvrhano kupo strahot moderne vojne. Japonski imperialisti so pričeli širiti ogenj, smrt in rszdejevsnje v severni Kitajski ln nadaljevali svoje uničevanje po vseh vzhodnih pokrajinah in mestih vzdolž Kitajske, ob veliki reki Jangci pa so prodrli nad tisoč milj v notranjost. Vsa važna industrijska in trgovsks mesta so v njih roksh in velike pokrsjlne podeželje. Angležem pa so vzeli Hongkong. Zadnjih par mesecev vddljo veliko ofenzivo v jugo-centrslnih provlncsh ln velika možnost Je, da bodo prerezali tako zvano svobodno Kitajsko na dvoje. S tfm bodo na vsej črti dobili v posest vsžno železnico, ki teče v notrsnjosti dežele od severs do Indokine ns jugu. Trpljenje kitsjskegs ljudstvs nI mogoče opisstl niti v debelih knjigsh, kakor tudi ne velikega pekla v Evropi ln Rusiji. Ampak če pomislimo, da je Kitajska Izgubila v tej vojni že okrog trideset milijonov prebivalstva, potem si lahko vsaj malo predstavljamo velikost in grozote njene Golgote. Pretežna večina teh vojnih žrtev je pomrla vsled lakote, kajti vojna je opustošila cele pokrajin . * Sodijo, da je v prizadetih krajih lakota pobrala ne manj kot pet ln dvajset milijonov ljudi—približno točnegs števila nihče ne ve in tudi ne bo svet nikdar vedel. Z gotovostjo lahko tudi računamo, da bo lakota pokosila še mnogo milijonov Kitajcev predno bo to sttašno klanje končano. In to posebno, ker Japonci prav zdaj uničujejo najbogatejša rižna polja v provinci Hunan, za katero se vrše krvavi boji. Tako velike žrtve v tako neenaki borbi more doprinesti le narod, ki ni velik samo po številu, marveč je velik tudi po kulturi in morali. In v obeh primerih je Kitajska največji narod na svetu. Po prebivalstvu še danes šteje, kljub ogromnim žrtvam, nad štiri sto milijonov, njena večtisočletna kultura pa je najstarejša na sv (Kdor se hoče vsaj nekoliko seznanitf s kitajsko kulturo, naj velikega ameriško-kitajskega pisatelja Lina Yutanga, posebno pa knjigo "Moment In Peking".) In kljub svoji velikosti in kulturni veličini je Kitajska med naj-nesrečnejšlml deželami. Skozi dolga stoletja je bila Izkoriščana in tiranlzlrana po korumpiranih dinaatijah, katerim so se v zadnjem stoletju še pridružili vojni lordi, ki so ropali deželo ns debelo. In kot bi vsega tega ne bilo dovolj, je v drugi polovici zadnjega stoletja dežela še postala torišče zapadnega imperializma, ki jo je skušal nasilno "osrečiti" z ognjem in mečem. Razdelil si jo je v "sfere vpliva", Jo z orožjem prisilil na ekstrateritorislne koncesije, ns ksterih si je zgrsdil lastno oblast (po vseh večjih mestih), ki je po svojih zskonih ne samo Izkoriščala, marveč tudi sodila Kitajce. S prihodom zapadnega imperializma pa se je pričela prebujati Kitajska Iz svojega večtisočletnega spanja. Nositeljlcs te prebuje-nosti v znsk odpors proti tujemu izkoriščanju in poniževanju je postala mlada generacija proti koncu zadnjega stoletja. (Ta prepo-i od Je sijajno opisal Lin Yutang v prej omenjeni knjigi.) Posledi cs tega preporoda je bila velika revolucija leta 1912, ki je pod vod stvom "kitajskega Dcbsa" Sen Yatacna vrgla ob tla mančuansko dinastijo in proklamirala republiko širom vse Kitajske. Od tedaj je šla dežela skozi stalne revolucije za uresničenje progi ama San Yataena. Verigo teh revolucij je pretrgala japonska invazija Kitajske pred sedmimi leti, nI jih pa končala. Nobenega dvoma ni, da se bo revolucija nadaljevala, stopila v novo fazo takoj po osvoboditvi dežele iz okupatorjevih krempljev.^ Bistvo San Yatsenovega programa Je moderniziranje in demo-kiatiziranje Kitajske v interesu vsega ljudstva. Dežela Je goepo-darsko namreč zelo zaostala. Njene preproste in široke ljudske mase žive že od pamtiveka v največji revščini, sploh na atopnjl, o kateti bi lahko mislili, da sploh ne more človek živeti. Vsled tega je ob VHaki xlabejši letini takoj lakota v deželi; sploh skoraj ni leta, tia bi tukaj ali tam lakota ne pokosila večjega števila prebivalstva San Yatsen je vse to videl in izdelal dalekoaežen program, ki ga je pričel urnanjati po deželi. Oklenila se ga je mlada generacija in |>od novo revolucionarno ljudsko strsnko (kuomintsng) Izvedla prvo fant revolucije. Tods po Ssn Ystaenovi amrtl so se polaatili vodstva stianke korumnlrani elementi, ki so poznali le svoje lastne interese ter izdsli revolucijo. Nsmesto izvajanja reform ao uporabili ljudsko strsnko zs grihenje lastnega bogastva In Ustvarjenja Instnih korumpiranih političnih mašin. Tajno ali Odprto ao sodelovali tudi vojnimi lordi v Izkoriščanju in ropanju dežele. In tako je po veliki ruski revoluciji na Kitajskem nastalo novo revolucionarno gibanje pod znamko komunizma, ki je pobralo Iz hlsta San Yatsenovo zastavo in pričelo s križarsko vojsko za pre-osnovanje detele v Novo Kitajsko. Med masami je novo revolucionarno gibanje dobilo velik odmev In pričelo z orožjem navajati provinco za pr<»vlneo Kit je to gibanje pričelo re*no odražati obstoječi režim velike korupcije, ae Je gen« ral Cang Kaišek. titularni naslednik San Yat-iena v sttankl kuomintsnga proglasil za diktatorja tn pričel s prav-< stf im terorjem proti delavstvu in revnim kmetom, ki eo ae okle-j..R» komunizma Nastala je prava civilna vojna, ki je trejala skozi več let do invazije japnnskrm napadu te nrišlo do rbltžanjs *n sodehrvanja med komunističnim gibanjem in kuomintangom. Pozneje Je zopet prišlo do preloma, ker komunisti niao hoteli razpustiti svoje rdeče armade tn ae na vsej črti podvreči Cang Kaišeku«~0 tem Še prihodnjič. SEJA KLUBA &T. 49 SNPJ Cleveland. O*—Dasiravno je sedaj precej vroče, pa to še ni dovolj tehten vzrok, da ne bi zahajali na seje. Klub št. 49 JSZ ima svojo redno sejo v nedeljo 16. julija v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Seja se prične ob deseti uri dopoldne v običajnem prostoru. Apeliram na vse člane našega kluba, da se seje gotovo udeleže. A. Božič, tajnik. PROŠNJA PRIMORSKEGA VOJAKA Cenjeno uredništvo Prosvete: V roke mi je prišlo nekaj številk Prosvete, katere mi je dal neki član društva št. 89 iz Mid-wayja, Pa., po imenu John Opeka. Bil sem zelo navdušen, ko sem čital po tako dolgem času naše časopise, in kar me je najbolj razveselilo, je dejstvo, da je narodna zavest pri naših bratih v Ameriki zelo velika, kar je za nas Jugoslovane v sedanji dobi velikega pomena. Sedaj pa se na vas obračam s prošnjo, ako bi nam mogli pošiljati kakšne slovenske ali hrvaške časopise. Radi bi tudi dobili kakšne slovenske pesmarice in knjige zabavnega in podučnega značaja. Potrebovali bi tudi an-gleško-slovenski slovar in pa slovnico. Tudi slovenska slovnica bi nam prav prišla, kajti 20-letna sužnjost pod Italijo, prepoved slovenskega jezika, pomanjkanje knjig in šol, je kvarno vplivalo na čistoto našega jezika, kar se vidi iz tega, da so se vrinile v naš jezik mnoge tujke, ki imajo svoj izvor v italijanskem jeziku. Te jezikovne napake bi radi odpravili, kakor smo odpraviti vsa italijanska vojaška povelja. Upam, da bodo naši rojaki v Ameriki razumeli naše težnje in nam čim prej pomagali.. Oprostite moji predrznosti, ali nisem vedel za drugo rešitev, a nekaj moramo storiti tudi mi za našo tako okrvsvljeno Jugoslavijo. V upanju, da dobim vaš cenjeni odgovor, se vam žc naprej najlepše zahvaljujem ter pozdravljam vse tamkajšnje rojake, Jugoslovane. Zdravo! Cpl. Marijan iPolgan, 328th Slav Company, A.P.O. # 386 U. S. Army, New York, N. Y. GLAS IZ CALIPORNIJE Sacramonto. Cel.—Prišel je čas, ki nsm obujs spomin« na tebe, dragi soprog in oče. Potekla so Štiri leta, odkar te ni več med nami. Preminul si 13. julija 1. 1940. Hudo te pogrešamo, nikoli te ne bomo pozabili. Mrtveci ne trpijo, ne slišijo in ne vidijo našega trpljenja, v katerem se nahajamo, zlasti oni, ki imamo svoje drage v službi Strica Sama. Moj najmlajši sin Edwarcl je pri vojakih že od 12. januarja 1942. Ko se je nahajal v bližini k Beckersfielda, Ca}., je prišel večkrat domov na obisk, a sedaj se nahaja že nad eno leto dni na južnem Marshallsketn otočju. Njegova pisma povedo, da je v tistih krajih sflns vročina. Nekaj časa je bil bolan za tropično vročico. Glede hrane pa pravi, da je dobra in je ne manjka. On je prideljen k sanitetnemu oddelku. Poslal nam je tudi nekaj spominkov iz tistih krajev, med njimi tudi japonski vojaški pravilnik. Ne vem, kje ga je staknil. Moj starejši ^ sin Merco pa se nahaja še vedno v bližini doma. Sedaj je že 22 mesecey na Mare Islandu, Cal. S svojimi obiski mi krajša čas. Oba sinova sta člana SNPJ. Tukajšnje društvo št. 549 SNPJ ima 11 članov pri vojakih. Vsem želim srečen j^ovratek. Kar se tiče dela, ga je tudi v teh krajih dovolj. Vse dela s polno paro. Tu se nahaja pravljalnica bombnikov, pravljajo jih na McClelland Fieldu in na Mather Fieldu. V popravlja lnicah je zaposlenih približno 10,000 delavcev. Aeroplanl prihajajo v poprav-Ijalnico noč in dan. Ko jih pa zopet spravijo y red, odhajajo neznano kam. Nad nami neprestano buči, kakor da bi grmelo. Od kraja smo bili nemirtii, ko nismo bili še vajeni velikanskega ropota in celo spati nismo mogli, a zdaj smo se privadili Človek se vsemu privadi, je dejal neki Ločan, ko je prišel v pekel. Ko opazujem bombnike, ki lete neznano kam, se vprašujem, jeli jih vodijo tudi mladeniči slovenskih staršev? Če je med njimi kaj Slovencev, bi se zelo rada spoznala z njimi. Včasih opazujem, ko se vojaki sprehajajo po mestu. Z obrazov se jim vidi, da so iz daljnjih krajev. Žalostni obrazi to povedo. Tu ln tam srečamo kakšnega vojaka, toda do sedaj nismo srečali Še nobenega Slovenca. Ako bi ga, bi mu z veseljem postregli z domačo hrano in domačo zabavo. Ko se je moj sin nahajal v VVashingtonu, mu je bilo silno dolg čas. Temu pa se nI čuditi, kajti bil je prvič iz doma. Potem pa se je seznanil v Rentonu z družinama Petchnik in Fink. Se danes jim je hvaležen za domačo postrežbo in prav tako jaz. Ako bi kateri izmed slovenskih vojakov čital te vrstice in če se nahaja v tej bližini, naj nas obišče, ga bomo prav z veseljem sprejeli in mu postregli. Naš naslov ni tc/ko najti. Avtobus vozi na No. 4 Elmhurst ter pri-vozi pred našo hišo in nato dalje. Naša hiSna številka je 2600, 57th St. Sedaj pa nekaj besed o starem naseljencu, ki jc napisal tako krasen, a tragičen življenjepis. Možu ni bila življenjska pot postlana z rožicami, temveč s trnjem, vendar pa je vse prenesel. Jaz sem čitsla njegovo povest svoji hčeri in dejala mi je, da bi bilo dobro, da bi povest izšla v kakšnem ameriškem ma-gazinu. Jaz sem izrezala povest iz Prosvete in jo sešils v knjigi, tsko ds jo bom lahko pozneje ponovno čitala. V Prosveti se je oglasila neka mrs. Brgant iz Superiora, Wyo. Senri radovedna} ali je mrs. Brgant doma iz Goričan ali Medvod nad Ljubljano? Leta 1904 sem skupno delala z neko žensko V ljubljanski papirnici, ki se je tako pissla. Tiste čase je bilo lepo. Tedaj sem živela še s svojimi starši in brati. Bog ve, kje so d^nes? Dopisnik iz Michigana je pisal v Prosveti, kako izdelujejo papir. Jaz vem za drug način. V ljubljanski papirnici so ga izdelovali drugače. Le naj se omenjeni dopisnik še kaj oglasi. Prav tako se naj zopet oglasi vrtnar in farmar mr. Milavec iz Port Angelesa, Wash. Pred meseci nam je pisal o vrtnarstvu. Njegovi članki so biil zelo pod-učljivL Poduka v vrtnarstvu posebno potrebujemo tisti, ki smo z vrtnarstvom koma) začeli. Spominjam se, ko je poročal, ka ko je treba negovati zeljeve glave. Težko je pridelati zeljeve glave. Ko se pričnejo razvijati, prifrče neke vrste metulji in nato se zležejo gosenice, ki požrejo zeljeve glave. Teh gosenic je več vrst in tu imenujemo neke vrste, ki so najbolj škodljive, "Japan Beetle'V Ta mrčes je zelo požrešna in mora se zelo paziti nanjo, kajti požre in uniči tudi drugo vrtno zelenjavo. Solata je zelo priljubljeno sočivje, a tu nimamo posebno velike sreče z njo, kajti rada porumeni in usahne. Pred vojno so v tukajšnji okolici posedovali veliko zemlje Ja ponci. Njim je zemlja zelo lepo rodila in pridelali so vsake vrste sočivja in zelenjave. Oni so bili pridni delavci. Mogoče pa so zato imeli toliko sreče z vrtnarstvom in kmetijstvom, ker jim niao v škodo silile tiste ja ponske žuželke, ker so njihovega "rodu". Ker Japonci več ne obdelujejo zemlje v tej okolici in vsled tega precej zemlje ni več obdelane, je cena sočivju zelo poskočila. Letos imamo tu dokaj vreme. Je še precej mrzlo in ta ko ie veliko škode po sadovnja kih." ,:. Loulse Peiach. Zemljevid bojišča na ruski fronti. Odkar Je bil napravljen ta odrta, oo rdečo armade pognale Ngmco U vso Bele Rusijo ln sdaj sa boli vrše v baltiških državah ln ns Poljakom. _ PRI8PEVKI ZA JPO-SS Cleveland. Ohio.—Sledeče prispevke so darovli podružnici št. 35 JPO-SS: Družina Dum $6.00, mrs. Anna Goršek-Bales $2.00, Mary Troha $1.00, družina Shiberl $3.00, družina Ogrinc $5.00. Društvo V boj št. 53 SNPJ je plačalo članarino za mesec junij v vsoti $12.50. Mrs. Amalija Terbižan $5.00, društvo Vipavski ral št. 312 SNPJ $3.00, Frank in Mary Vldrlch $5.00, Ernest Terpin $1.00. (Prispevke izročil J. Terbižan). Skupni prispevki znašajo $43.50. Na zadnji mesečni seji podružnice se je razpravljalo, da podvzamemo korake in apeliramo na narod, da bi več prispeval v ta blag namen. Sprejeli smo sklep, da pričnemo enkrat meseca septembra obširno kampanjo, ln sicer, da bomer pobirali prispevke za Jugoslovanski pomožni odbor od hiše do hiše. Nameravali smo tudi prirediti veselico v ta namen, toda smo idejo zaenkrat opustili, kajti da- Slike kale skupino angleških vojakov r pričel ofenzivo proti Parita. bitki nes so preveč kritični časi za priredbe; težko se dobi potrebščine, ki se jih potrebuje pri takih priredbah. Mnenje mnogih zastopnikov na seji je bilo, da je navadno veliko dela s priredbami, a dobiček pa ni posebno velik, ker je danes vse tako drago: So pa še drugi vzroki, da smo sklenili, da ne bomo imeli priredbe. V zadnjih letih smo imeli več priredb in izčrpali smo možnosti, s katerimi se bi dalo podati dostojen program. Jaz sem mnenja, da bi moral narod več žrtvovati za naše brate in sestre v stari domovini. Vsakdo se bi moral zavedati svoje narodne dolžnosti in prispevati od časa do časa; vsakdo si lahko pritrga nekaj dolarjev in jih prispeva za staro domovino. Ako bi se zavedali v polni meri trpljenja naših sester in bratov v krvavi in požgani sta ri domovini Jugoslaviji, bi malo več prispevali v pomožni sklad pa četudi bi se nam malo poznalo. Noben Slovenec ne bi smel pozabiti niti za trenotek trpljenja naših bratov in sester katerega tako junaško prenašajo že nad tri leta. Vse tako zgleda, da se nam vsem preveč dobro godi, zato pozabljamo na bolečine in po-čudnoftrebe drugih, pa četudi so oni naši krvni sorodniki. Ako bi mi sami šli vsaj nekaj mesecev skozi trpljenje, skozi katerega gredo naši rojaki v domovini, potem se bi mogoče malo omehčala naša srca. Vsi Slovenci si bi lahko vzel i za vzgled našega rojaka Cleve-laadčana mr. Petra Lustrika in njegovo ženo. Kolikor je meni znano, je rftr. Lustrik daroval za pomožno akcijo nad $1000.00 za SANS $1000.00, za ruski vojni relif $2000.00 in za Ameriški rdeči križ $1000.00. Kajne, to so visoke številke. Da bi imeli veliko takih slovenskih rodoljubov kot je mr. Lustrik. Res, med Slovenci ni milijonarjev in tudi mr. Lustrik ni noben milijonar, vendar pa je nried nami mnogo oseb, ki premorejo več kot mr. Lustrik, a vendar ne dajo veliko ali pa nič za dobre stvari. Res, škoda, da ni med nami več tako plemenitih mož kot je mr. Lustrik. Kakor sem že omenil, bomo pričeli pobirati prispevke za Jugoslovanski pomožni odbor od hiše do hiše. Upam, da bomo dobili osebe, ki bodo izvršile to nalogo. Na seji je bilo sklenjeno, da tajnik piše pisma na društva in Jih prosi, da pomagajo pri tej kampanji; za sodelovanje se prosi tudi društva, kf niso še včlanjena v naši podružnici. Pomnite, nas vse veže narod na dolžnost, da storimo čim več za naše brate onkraj morja! Seveda, ako ne bo sodelovanja od vaše strani, potem bo morala podružnica opustiti hišno kampanjo. Posebno na ženake apeliram, da se odzovejo na ta apel. Katera je pripravljena Iti na delo za dobro stvar, naj sporoči svoje ime *n naslov tainiku podružnice. » Zgoraj podano poročilo o prispevkih za mesec jifrfij dovolj jasno priča, kako malo se zanimamo za naše brate in sestre v domovini. Zaka) ne bi pričeli posnemati druge narode, kateri »o veliko več nabrali za svojce v stari domovini kot pa mi. Koli ko bi prihranili dela in časa. če se bi vsi odzvali in prostovoljno prispevali svoj delež, tako da nam ne bi bilo treba vedno ape- vArjajo, da bodo dali sami svojcem, ko bo odprta zveza z domovino. Ne, bratje in sestre, taki izgovori ne veljajo; taki izgovori so samo izgovori, ker v svojih srcih ne čutite tiste narodne zavesti in dolžnosti, kot bi jo moral čutiti vsak pošten Slovenec. Že tri leta zbiramo, a koliko smo skupaj zbrali? Samo slovenski Cleveland bi moral zbrati toliko vsoto kot smo jo zbrali do sedaj vsi ameriški Slovenci. Pa pravimo, da smo zavedni, napredni in kulturni . . . Da, vsa čast gre onim, kaso že veliko darovali, toda žal, teh ni veliko. Ogromna večina našega naroda je še danes gluha na vse naše apele. Zakaj? Ali ni v nas nič humanitarnosti? Ali ni v nas nič človekoljubja? Prav tako kot so nekateri posamezni mlačni so mlačna tudi nekatera naša društva in niso še nič ali pa zelo malo prispevala za Jugoslovanski pomožni sklad. Ne pozabite, da še vedno zbiramo prodajne davčne znamke države Ohia, nakar jih pošljemo na davčni urad in prejmemo ne-kej denarja zanje. Nadalje bi priporočal, da oni, ki imajo kupiti cvetlice za umrlim prijateljem, rajši prispevajo tisti denar za naše trpeče, a še žive brate in sestre v domovini. Daj brat, daj sestra, ki uživaš svobodno solnce v Ameriki . Saj sedaj vsi dobro zaslužimo in zato si vsakdo lahko odtrga nekaj dolarjev. Torej, premišljajte o tem in odzovite se klicu svojih bratov in sester v domovini. Za podružnico 35 JPO-SS: J. F. Durn. tajnik. Pri Tlllyj«. Francija, klor Je generel Montgomory lira(I in pUat|f kot ^ delamo ^ ' nje tri leta. Nekateri se Izgo- MALO ODGOVORA New Caatle. Pa.—V Prosveti se nisem že precej časa oglasila. Vzrok je, ker sem neprestano zaposlena. Moj mož dela v tovarni, jaz pa doma na vrtu. Vrtovi so letos zelo lepi in vse je do sedaj lepo raslo, samo sedaj pritiska velika vročina in zgleda, da bodo pridelki bolj slabi. Čudno se mi vidi, da me neki rojak opominja, da stari naseljenec ne bo več pisal, ker sera ga jaz užalila z mojim pisanjem. Ne vem, čemu se bi nekdo, ki je pokazal tako veliko hrabrost, ustrašil Tončke. Omenjeni rojak tudi pravi, da je $50.00, ki mi jih je poslal moj pastorek za velikonočno darilo, malenkost. Jaz pa mislim, da temu ni tako. Vojak, ki zasluži $100.00 na mesec, potem pa pošlje svoji mačehi $50.00 za velikonočno darilo, ni slab. Nekateri tudi hočejo narediti vtis. da sem jaz ttsta, ki bi rada zabra-nila, da bi se povest starega naseljenca Izdala v knjigi. Ali srm kdaj kaj podobnega napisala ali rekla? Nikar se ne zaletavajte vame. Nisem nikomur ničesar dolžna. J. Slapnik piše, da niso same Tončke v Ameriki. Seveda ni.-»o! So tudi Pepce in Ančke itd. Svetovala bi Slapniku. da vpraša F. Korberja. kdo je tista Tončka. Obžalujem, da Je tornado napravil toliko škode rojaku Kor-berju. Pozdrav čitateljem Prosvete Tončka ftkvfca Fašizem, in žena Angela Vodetova :/ (Se nadaljuje.) , Proletarizacija srednjih plasti je napredovala s strahotno brzino. NiČ pa te ljudi ne plaši bolj kakor misel, da bodo tudi oni padli med proletariat. Za nje je najstrašnejša zavest, da se lahko znajdejo nekega dne v življenjskih okoliščinah mezdnega delavca ter da bodo z njim delili njegovo nesigurno usodo. Posebno uradnik je trepetal za svojo pozicijo, za svojo diplomo, za pokojnino. Zato ao se vsi ti ljudje zatekli tja, kjer se je z blestečimi obljubami kazalo na izpremembo morečih razmer, zlasti pa na rešitev iz krize. To je bilo narodno socialistično gibanje, ki je te ljudi dvigalo v njihovem malomeščanskem stre-inuštvu, saj so prišli tu skupaj s častniki, plemiči, grofi in celo s princi! Jasne politične ideologije in svetovnega na/ora ta družbena plast nikoli ni imela —ne samo v Nemčiji, temveč nikjer. Pač pa je te vrste človek dostopen modnim pojavom, raznim atrakcijam političnih žon-glerjev, zlasti pa vsakovrstnim obljubam. Ker mu manjka družboslovno spoznanje, ie več kot umevno, da je nasedel Hitlerju, čigar najmočnejša poteza je zavestno demagoško fasciniranje ljudstva z najbolj blestečimi obljubami. 2. Kaj obljublja fašizem ženi. preden pride na oblast Fašizem se je sicer že od vsega začetka upiral ženskim zahtevam po enakopravnosti v državljanskem in družbenem pogledu, toda obljuboval je ženi bogato in mnogo primernejše nadomestilo za te navidezne vrednote. Že Mussolini je dokazoval, da žena po svojem celotnem teles-no-duhovnem ustroju ne spada v javno življenje, češ, da je prešibka in premalo odporna, na drugi strani pa preveč zaupljiva in lahkoverna ter preveč čustvena, da bi mogla z uspehom delati v javnem, zlasti pa v političnem življenju. Pri neki priložnosti se je povzpel celo do trditve, da še nikdar v življenju ni srečal praktične žene in da bodo prešli še vekovi, preden bo žena zadostno razumela politično igro. Toda žena naj ne obžaluje, da fašistična ideologija odklanja njeno sodelovanje v vseh panogah javnega življenja, kajti fašizem ji bo ustvaril v družbi tako stališče, ki bo edino primerno njenemu bitju in, jo bo dvignilo nad vse njene dosedanje težnje. Fašizem bo ustvaril take pogoje, da bo žena brezskrbno zakra-Ijevala v obnovljeni družini, materinstvo pa bo lahko zopet občutila kot najvišjo srečo in blagoslov. Nad njegovo svetostjo bdi sam Mussolini, ki obljublja svoje posebno varstvo italijanski materi in njenim ytro-kom. Tu je treba vsekakor ugotoviti,'da je bila italijanska žena šc vedno brezpravna, radi česar je bila politično veliko manj zrela kakor na primer nemška žena, ki je bila pred Hitlerjevo vlado v političnem pogledu že popolnoma enakopravna z možem. In vendar je Hitler zmagal prav s pomočjo ženskih glasov. Kako je to mogoče spričo dejstva, da je tudi Hitler napovedal, še preden je prišel na krmilo, da bo ženam okrnil vse njihove doslej priborjene pravice. Tudi ideolog narodnega socializma Alfred Rosenberg pravi, da žena na podlagi svojih lastnosti nima ničesar iskati v politiki in v javnem življenju. Država, družba, bojno polje pripadajo možu, žena je zgolj spolno bitje, njena veličina je v ljubetni in materinstvu* V splošnem trdijo na-rodnosocialistični teoretiki, da narava in zgodovina ne vesta ničesar o kaki enakopravnosti žene z možem, kajti narava je opremila žensko samo z lastnostmi, ki jo označujejo zgolj kot spolno bitje in zgodovina je to ureditev kot smiselno in modro vseskozi potrdila. Tako sta živela mož in žena tisočletja skupaj v zadovoljstvo fašističnega ideologa Rosen ber-ga in kompanije. Potem pa se je zgodil "zločin proti bogovom, življenju in zgodovini"—v 19. stoletju z žensko osamosvojitvijo. Da bi iskali ti učenjaki vzroke v zgodovinskih dejstvih na podlagi ekonomskega razvoja, ki je povzročil, da je prenehala biti družina produkcijsko središče—o tem ni sledu. Zato je razumljivo, da človek njihovega kova sprašuje po vzrokih ženinega stremljenja po enakopravnosti: "Vprašanje je, kako se je mogla žena tako izkoreniniti iz tal prirode in zgodovinske nujnosti, kako se more takorekoč življenje samo uničevati. Priznati moramo, da tega vprašanja ne moremo zadovoljivo re-šiti(!). Zavito je v nekaj skrivnostnega, podobno tistemu 'iz-maličenju telesnih stanic, kateremu pravimo rak." Naposled prihaja do zaključka, da je vso nesrečo zakrivilo majhno število "nežensk", manjvrednic, ki hočejo živeti zajedalsko življenje z družbenimi in političnimi predpravicami. Toda t r-s j e n vpliv žen na državno in družbeno ureditev bi pomenjal očivid-no propast družbe. Kljub temu, za ženo sramotnemu naziranju, so narodni socialisti pridobili, kakor že omenjeno, zase velik del žen, ki jim je slepo, nasedel. To se jim/je posrečilo z bre^primernim de-magoštvom, z blestečimi obljubami o gospodarskem in druž benem preporodu družine in družbe, kjer so ženi zagotavljali tako lepo in brezskrbno življenje, kakršnega ni živela še nikdar doslej. Res je, da vlada tretjega carstva ne želi, da bi se žena ukvarjala s politiko in da bi delala izven doma v službi, toda to tudi ne bo potrebno, kajti ustvarili bodo take pogoje, da se bo žena lahko posvečala le domu, možu in otrokom. Ko je Hitler prevzel oblast, je razglasil svoj gospodarski program, po katerem bo v Nemčiji v 4 letih odpravljena beda in brezposelnost. V vsej državi ne bo človeka, ki ne bi mogel najti dobro plačanega dela, čo bo le hotel delati. Ena od najpomembnejših točk njegovega gospodar skega programa je podržavlje-nje dobrin: "Zahtevamo podr-žavljenje celotne trgovine, ki Je bila doslej v rokah trustov. Uvesti hočemo reformo gospodarstva, da bo zadovoljevalo ljudske težnje, zaplenili bomo zem- ljišča, ki naj postanejo skupna last, odpravili bomo najemnino, ki jo morajo plačevati najemniki velikim posestnikom" itd. Prav kakor Mussolini v Italiji. Tudi nemškemu delavcu je fašizem obljubil delež ns dobičku. Svojim pristašem iz prepričanja, malomeščanskim slojem je Hitler zajamčil, da jih bd zavaroval pred obubožanjem in pred izkoriščanjem po monopolnem kapitalu. Zgodilo se ni nič takega. Od takih reform da bo imela korist tudi žena, ona celo v prvi vrsti. Saj bo imel njen mol, oziroma oče tako plačo, da se bo lahko brez vseh skrbi posvečala družini. Očetje bodo prejemali družinske plače, da bodo njihove hčerke veselo uživale svojo mladost v brezdelju ter Čakale svojega "viteza". Večina žen vidi zavestno ali podzavestno svoj življenjski smoter v srečnem zakonu, zato ni čudno, da so se navduševale za Hitlerjeve obljube, saj so videle v njihovem uresničenju naivne malo-meščanke brez sociološkega spoznanja edini izhod za izboljšanje svojega bednega položaja. Mali uradnici, izkoriščani kontori-stinji in izmučeni prodajalki ja nenadoma zasijal pred očmi ideal germanske žene, ki gospodinji doma, v blagostanju rodi otroke in ima moža z dobro službo, ki ji je opora za vse življenje. Nič več šikan po pisarnah in ufadih, nič več pomanjkanja—v Hitlerjevem kraljestvu bo za vse dovolj kruha. Kaj so spričo take blesteče bodočnosti parole, kakor: služba, gospodarska neodvisnost žene, pravica do delA, enakopravnost! To so same fraze! Celo visoko-šolke in akademsko izobražene žene so drvele za Hitlerjem. Porazno, a značilno je prav dej stvo, da so nasedale intelektual ke prav tako kakor preproste žene, ki so sledile svojemu čuv stvenemu razpoloženju. Edinole tiste žene, ki se zavestno uvrščajo v delavski razred, ter del politično zrelejših meščanskih žen, pripadnic ženskega gibanja, so vseskozi odklanjale Hitlerjeve obljube v svestl si, da se s samimi frazami ne izboljša družbeni red. Na drugi strani pa te žene načelno zahtevajo državljansko in družabno enakopravnost ter so tudi iz svojega ideološkega vidika obsojale narodnosociali-stično stališče napram ženi, 3. Kaj nudi fašizem šenl. ko pride na oblast • Kjerkoli pride fsšizem do ob-lssti, ne izpolni niti ene svojih obljub, s katerimi je obsipal svoje pristaše, temveč izvede v prvi vrsti dvoje: z brezprimerno brutalnostjo uniči marksistično gibanje ter delavske strokovne in politične organizacije, prav tsko ps orops ženo vseh njenih pravic, zaduši vsako težnjo po enakopravnosti ter zatre delavske ln druge ssmostojne ženske organizacije. To smo videli v Italiji, kjer Je Mussolini na nečloveški način moril ln preganjal delavsko zastopnike in kjer se življenje de-lavstva iz dneva v dan slabša. Delavske strokovne orgsnizscije vodijo fašistični plačanci tako, da delavstvo nima nobene možnosti protesta ter mora mirno sprejemati za svoje delo mezde, ki segajo globoko pod eksistenčni minimum. (Dslje prihodnjič.) Ospemlje fronto na Francoskem, kjee so anglo-ameriške sile Sbile v prah Hitlerjevo "evropsko trdnjavo" ln napravile "mostišče Žrtve so bilo velike, toda mnogo manjše kot so pričakovali mnogi vojaški veiHki. Takoj po oevobodltvi Cherbourga ao prlfcell s delom. ds čim prej popravijo veliko pristanišče, nakar bodo lahko pričeli a veliko ofanslvo sa adrobltev nacljsklh armad. Slika la CLjrtsu j ko aa nontu vojaki predajajo Američanom. Obisk Ckurchillove-ga sina v Jugoslaviji 'June 28, 1944. (Ta članek je Izšel v partizanskem čssopisu "Vjesnik" 12. aprila 1944). Kakor je bilo že javljeno, Je prispel v nsš vrhovni štsb sin predsednika britanske vlsde, gospoda Winstons Churchilla, major Rsndolph Churchill. Po bivanju pri vrhovnem štsbu Je sedsj prišel tudi ns Hrvaško. V družbi političnega komlssr-Js glsvnegs štsba NOVH, tovariša Rade 2igica, je obiskal Na-rodni antifaiistlčnl svet nsrod-nega osvobojenje Hrvatske, njegove oddelka ln njegova ustanove. Major Churchill Je najprej oblakal lzvrtylnl odbor in tajništvo ZAVNOHs. Tsm so ga sprejeli in toplo pozdravili predsednik ZAVNOHs Vlsdimir Ns-zor, podpredsednik Andrijs He-brang, tajnik dr. Pavs Gregorič in drugi. t Major Churchill je pri tej pri liki prišel za Veliko noč v neko vas, kjar je revno takrat bral mašo mngr. dr. Svetozar Ritig, župnik cerkve sv. Marka iz Zagreba, kl je v svojem govoru pozdravil odličnega gosta. Major Churchill je tudi obiskal neko prireditev naše mladine in svtne čete naše vojske in je tudi ts priredbe postsla spontana ovacija bratstvu v orožju ln zavezniškemu sodelovsnju. Med drugimi oddelki ZAVNOHs Je msjor Churchill tudi obiskal propsgandnl oddelek. Pregledal Je vse tiskovine, ki se tl-jksjo v naših tiskarnah, in se zsnimsl zs to, ksko se vodi pro-paganda v višku borbe. Na koncu Je major Churchill dal izjavo za naše čonojsIso. Ns vprsšanje: Kakšen vtis ste dobili o Jugoslaviji? je major Churchill odgovoril: —Moja glavna Impresija Je, da je partizanski pokret dosti boljše orgsnizirsn, kskor sem pričakoval. Vsi smo siiiisli o borbi, ki se bije in Je U sijsjns borba zbudila vsakega v Angliji in Ameriki. Ampak nismo va-deli, da Je organizacija tako JK>-polna, posebno civilna oblast. Kaj mislite o naši vojski? —Kar so naredili maršal Tito in partizani, bi moralo služiti kakor vzor ln vzgled vsem zasužnjenim narodom Evrope. Oni so izpopolnili tehniko gerljske vojne, kskor še noben drugI. Krasna romantična povest Je ns čin, ns keterem so zgradili iz ni Česar tsko sijsjno vojsko, s tsko sijsjno organizacijo. Tudi to je, kar |e Izzvalo največje občudovanje v Angliji In Arnoriki. Ali ste videli težkoča, s katerimi se bori nsš narod? Sigur no ste videli, da ao mnogi kraji izropsni in opustošeni. —Vse sem videl. Videl sem čisto izropana ozemlja. Prišel sem sem iz Bosne ZgraŽsl sem se, ko sem videl po celem osem I ju samo opustošena mesta Ni koli prej nisem vedel, da je to opustošenje zavzelo tako obsežnost. Vasi požgane In opustoše-ne brez borbe Sedaj razumem, s kolikimi težkočami se borita nsrod in vojsks in koliko ts ne-rod trpi. Ali veste, ali sta začutili, ds Slovenska Narodna Podporna Jednota !•»?.»• ao. Lawndale Ava. Chicago 13. 1111 no ia GLAVNI ODBOR Uvrtai odsek predsednik .. So Lawndale Ave . Chkago ga. III SSS7 So Lawndale Ave., Chicago M. tU. SftSI So l.awndale Ave , Chicago 83, 111. MS7 So. Lawndale Ave., Chicago 1.1. III. SSS7 Se Lattndale A w , Chicago 83. III. je ogromne večins nsroda zs ns-rodno-osvobodilnl pokret? —Povsod, kjer sem bil, se nsj-de največje oduševljenje za .na-rodno-osvobodilno borbo. Kaj je na vas delovalo naj močneje? —Na mene je največ deloval način, s katerim je partizanski pokret uspel zediniti vse elemente, iz katerih je seitsvljena Jugoslavija. To je tembolj zna čilno, ker je ta zemlja Šla akosi vojno sestavljena od različnih narodov. Partizanski pokret ja prešel lokslne razlike in js uj dlntl vse nsrodne sile in rszne elemente v Jugoslsvijl. To ja nsredilo name največji vtii. To —poleg aijajnih dejanj na boj nem polju—je resnično triumf državniške modrosti msršsls Ti ts. Tuksj v Jugoslsvijl se more videti v malem novo Evropo, ki se tvori. Kakor bi vaša parti zanska borba morala služiti ks kor primer ostalim narodom, ta ko bi morala služiti tudi politična zgradba. Maršal Tito je po kazal, ds Je rsvno tsko dober drisvnik kskor ja vojsk in Jst sem prepričsn, ds bodo princip tolersnee in liberalizma, ki so tsko ksrsktenističn! zs narodnoosvobodilni pokret, osigursl srečno bodočnost Jugoslsvlje. Ali ste videli med nsšimi bor cl tudi žene? —Videl sem veliko žen-borcev in jih občudujem. Drugsče sem jsz bolj stsrih načel ln ne vidim rad, da se b6rlJo tudi ženske. Ampak kadar zasede državo sovrstnik, je čisto rszumljlvo, ds vsi zgrsbljo zs orožje. To nesrečo, ds se morajo boriti tudi žene, nam Je prinesel Hitler. Tudi v Angliji so Žene sngsžirsne v vojni. Milijone žen dala v tovarnah, In stotisoče Jih Je v uniformi, One obrstujejo težke protiletslske topove, služijo v laboratorijih itd. Se nekaj časa smo se rszgo-varjsll. Major Churchill nam je povedal, da bodo zaradi interesa v našo domovino prišli kore-spondenti agencije Reuter ln časopisa Nevv Vork Time«. Potem se je major Churchill prisrčno poslovil, želeli smo mu srečno bivanje na našem osvobojenem ozemlju. Za čass obiska pri skonom-skem oddelku ZAVNOHa se je major Churchill zanimal za ekonomsko stanje in zs prehrano naše vojske. Na koncu nam je povedal o organizaciji UNRRA in je priporočil, da čim preje pošljemo poslance, katere je ta organizacija povabila. Prihod majorja Churchilla v našo domovino predstavi^ nov znsk prlznsnjs, kl nsm gs ksže Anglije, ln nov dokaz tesne povezanosti nsšegs pokreta in močrilh zaveznikov—ZOJSA VINCENT CAINKAK. gl A VIUER. gl. tajnik .......... , ANTON TROJAH. «1. pomotnl tajnik MIRKO O. KUHEL gl blagajnik LAWItKNCE URAOISIIKK. tajnik bol. odd. Sm/m^rSlE?™1*' V"1?4 «o Laurndale Ava., Chicago 83 lil upr*r'*lJ *»' Laurndale Ave, Chicago 83. III. ANTON OARDEN, urednik glasil« ««87 Ro Laurndale Ave., Chicago 83, 111. Podpredsednike MICHAEL R. KUMER. prvi podpredsednik Rog 84. Univeraal Pa CAMlLUS ZARNICK, drugi podpredsednik 3M7 W SSth St . Cleveland 8, Ohio Mstrlklnl podpredsedniki jiL " ........ w°°<"*n«» Ave* Johnalourn, Pa. JAMES MAGLICH, drugo okrotje ... « k o, no, i oekdela Pa "^ONO TRAVNIK, tretle okrdtjr 7»M Mlddlepolnte. Desrtrn Mlc": ^ • ...... 3U78 Randall St,, St. Louis 18, Mo. kUWAHl) TOMSIC. testo okrotje .................. Stt W. 7th Bi. Walaei«burs. Colo. Gospodarski odaak ...........*** E lS,B< at , Cleveland 18, Ohio VINCENT CAINKAR ...............................• 3887 ko Lsundsle Ave.. Chicago 83. III. Liavn l.me. ....................... ' ao. Lawndale Ave , Chicago 33, III, Vgjg 5;.?HHKL ................................................mi ao Lawndale Ave, Chicago 83. III HSSt!s ..............* 1400 Lombard Ave., Uerwyp, IU. SSSfcH?/, h®?** ...................ao. Trumbull Ave* Chicago 88, III. auooLPN uacp *.......................................................... m e. ssoth at.. eu«1m it. o Parolni odaak .......— •*»■■» .uie i-.......*..^.,Rox ST, Anna. Kanaaa -------;..... ............. 818 Tenet St.. Luterne. Pe. ............ 18811 Muskoka Ave. Cleveland 18, Ohio ..............— -i 708 rureat Ave.. J»hnstown. Pa. ............... "8 E. ISSIh Rlreet, Cleveland IS, Ohio Nsdsornl odsek ............... «*H ao l.awndale Ave., Chlcego 88, III. ............17188 Snourden. Detrolt 81, Mtuh ...... Ml Ho frospecl Ave., Clarendon Silita, UI ........ - . M WestcloN Ave., Paru. IU - 1............ 1887 E. upih SI., Cleveland S. Ohio O lavni tdravnlk .............8SIM So Ridgeway, Chicago ANTON BIIULAR. predaednlk .... frank vratar1ch x..... FRANK RARHIČ 4...................... andhkvv v10r1ch ........................ JOSEPHINE MOČNIK....... FRANK EAITE, predaednlk ANDHKVV (1RUM .................. JOHN ULn»............................... »URO MALUAI ..............»....... JOSEPH l"irOLT,.v.................. DR JOHN J. EAVBRTNIK UI. Napredni Poljaki v Moskvi London. (ONA). — Člani polj. skega narodpega sveta na obisku v Moskv4 so govorili t visokimi zavezniškimi diplomati v sovjetski prestolnici. Deli gaii, ki tastopajo odporne sile ns Poljskem v opoziciji proti poliaki vladi v Londonu, so do porojllh rszložllf svoje stališče o poljski situaciji diplomatom Srbi so osnovali svojo vojsko in se pridružili Titu Dopisnik N. Y, Hersld Tribune, Russell Hill, ki Je napissl še več Člsnkov o političnem in vojnem položsju v Jugoslsvijl in ki je v tesni zvezi s predstsvniki na-rodno-osvobodilne vojske v Bariju, piše pod tgorajšnjim naslovom v zgoraj omenjenem časopisa, dstirsnem 7. julljs, sledeča: % • " V hribih vzhodne Srbije, več kskor sto milj oddaljenih od najbližje obale, raste partizanski pokret kskor gobe, tako da je sedsj tsm že nekoliko izključno srbskih divizij psrtlsanov, ki so prisilile Nemce, da so pomnožili svoje possdke ob Žsleznlšklh progah Nlš-Skoplje ln Niš-Sofi ja. Nemci so se tsko uatrsšlli, da bi se pokret ne razvil la v druge pokrajine Srbije, da so pred psr dnevi zsčeli veliko ofenzivo proti Titovim Srbom, upsjoč, da jih bodo uničili predno se bodo bolj organizirali. Toda zavezniški o-ficirji, ki ao s tem pokretom, so prepričani, da je ta ofenziva pri šla prepozno. Pri tej ofenzivi sodeluje z Nemci tudi Bolgari in četniki Draže Miha|lovlča. Najvažnejši znak partizanske ga uspeha je, da v krajih, kjer sedaj partizani rekrutirajo svojo vojsko, nedavno vladal Mihaj-lovlč In njegovi Četniki. Ti sedaj vedo, da je partizanski po kret resnično jugoslovanski in ne hrvatski v značaju. Tudi Titova vojska v drugih pokrajinah je test avl Jenu v večini Iz Srbov. Njegov pokret se je začel v Srbiji In se je potem rszširll v Crnogoro in Bosno. Zsvernlškl častniki rsčuna-Jo, du Je več kot polovica Titove vojske sestavljena iz Srbov In Črnogorcev, Nedavni razvoj partizanske vojne v Srbiji nI rezultat TIU>-vega napredovanja proti vzhodu Srbski pokret se je razvil iz malih edlnic, kl so začele delovati zadnjega novtmbra blizu stare jugoslovanske - bolgai ske meje. Njihov vodja je bil tajinstvenl "drug Tetnpo", o katerem se še sedaj ve zelo malo. "Tempo," kakor "Tito/* jo psevdonim Pravo ime srbskega vodje je tajno in nI najbrže pol tucata ljudi izven Jugusla. vije, kl ga vedo, On nI poznan pod iltlom generals ali častnika kakšnega drugega čina; njega kličejo enostavno "drug Tempo". On Je prl/nšn kot parti/Mn št I in on uri znava Tita kot svojega poveljnika Tempov pokret s* Jo začel šele pred nekoliko meseci, na isti način kakor partizanske edinlce v drugih pokrajinah domovine. Najprej so se oborožili s na (jedi na nemške ln bolgai ske čete, katerim m vzeli orožje Kjerkoli prijavili t rdečimi zvezda- ~ V Proavetl so dnevne s vat ovne UI delavske veetl. AH Jlk čl t s le vsak dsa? ml mi na čepicah, so sa jim pridru- >rvsl! dobrovoljcl Si bi ao namreč čutiti kakor da so zamudili, ker niso imeli efek tivnega odpornega pokreta, ks teremu bi se lahko pridružili. Sovražili so Nemce in Bolgare, ali kudar ao se pridružili četni-kom, so videli, da zaman čakajo na akcijo, sli ps so se nsšli operacijah proti partisanom sodelujoč s kvlslinško Nedlčevo državno stražo. Tisti Čas so bile sovrsžnikove possdke omejene ns nekoliko divizij Bolgarov in nekoliko nemških čet. Ob tračnicah so bile "pill-box" utrdbe in Nemci so rekrutlrsle kmete, da so udsr-jali po trsčnicsh i kladivi, ako je kdo poskušal sabotažo. Kadar bi slišali zvok kladiva, bi "pill-boxe" in strojnica zsčcle streljsti v tisto smer, Ko so p« partizani začeli svo- 10 operacije, so se te mere po-lazsle zsnič. Mučne straže so zsmenjsle kmete s klsdlvl. Tods vkljub temu je bilo pretekli mesec Jucat uspešnih oporscij proti progi NlŠ-Skoplje, Pri enem ns-pudu so psrtizsni uničili železniško postale Leskovac, 20 milj Južno od Niša, kjer so rssbili veliko količino lokomotiv in vs-gonov, kskor tudi železniške instalacije. Nedavno so nspsdli nekolikokrat progo NiŠ-8oflJa, na kateri teče znani Orient Ex-press. Tempo je organiziral osvobojene okraje na isti način kakor so organizirani osvobojeni okrs-jl v ostalih partizansko-kontro-Hrenih pokrajinah; imajo lokalne svetove, kl upravliajo mesta In vasi. Največ srbskih prostovoljcev je iz mest, in nsjveč Častnikov ie is bivše rodno vojske Jugoslavije. Enoindvajseta srbska divizija, kl je bila omenjena v komunikeju in slu*l>eno poh val Jena po Titu. je vsaj tako dobra kakor kakršnakoli druga v partizanski vojski. Druge divizije so sestavljene i% prostovoljcev, tisoči katerih zudnje čase prihaja v partizansko vojsko. Nastal Je problem, kor Je bilo nemogoče vso izvežbatl In oborožiti. Zavezniški častniki pravijo, ds je srbskih partizanov okoli 20,-ooo, ampak bi jih bilo mnogo več, če bi imeli {Mitrebno orožje za v st*, ' Srbski partizani so bili dose-dsj omejeni na maltr hribovito okmje, ki pa so premajhni za vzdrževanj« velike vojske, No-vu nemška ofenzivu Je bi Is brez dvoms /aee t a, kor ao ae Nemci hali, lovejčik je močal. "Vaeeno je!" je alabo zamahnil z roko. Dolgo its bila tiho in v tišini se je slišalo samo rožljanje verige v pasji hišici pod kašča-ml. "Tesno mi ni tukaj ... je hipoma glasno in strastno izpregovoril Solovejčik ter se nenadoma sečel premikati. "Ne tukaj! Ampak tukaj in tukaj! ..." Pokazal Je sebi na čelo ln prsi. "Kako to?" je mirno vprašal Sanin. "Poslušajte," je še glasneje in atraatneje izpregovoril Solovejčik; "vi ste danes udarili onega človek in mu razbili obraz ... in ste mu razbili mogoče tudi življenje .. . Prosim, ne jezite se name, ker tako vprašujem, kajti zelo veliko sem premišljeval .. . Tukaj sem sedel in premišljeval in zelo mi je bilo hudo ... Proeim, odgovarjajte mi!" Za hip je navadni, poetrežljivi nasmeh na-kremžil njegov obraz. "Vprašajte me, kar hočete," se je nasmehnil Sanin. "Vi se me bojite razžaliti ali kaj? S tem me ne boste razžalilL Ker sem napravil, to sem napravil... če bi mislil, da sem napravil kaj hudega, bi vam to sam rekel.. "Hotel sem vas vprašati," je vznemirjen izpregovoril Solovejčik, "ali mislite, da ate mo-' goče čisto ubili tega človeka?" 'Tega skoro ne dvdmim," je odgovoril Sanin; "takemu člbveku, kot je Zarudin, se je težko drugače izmotati, kakor da ubije ali mene, ali sebe . . . Toda mene . . . peihologični moment je zamujen; on je bil preveč razbit, de bi me takoj ubil, potem pa že ne bo več imel zadosti moči... Ž njim je a|var končane." •"In vi to teko mirnctprevite?" "Kaj je to 'mirno'?" je zavrnil Sanin; "jaz ne morem mirno gledeti niti če zakojejo kokoš, on je pe vendar človek . . . Tepsti je težko . .. Res, da človeka njegove lastna moč vsekakor nekoliko veseli, ampak vaeeno je grdo ... Grdo je, ker se je tako surovo izšlo; moje veet je pe mirna. Jaz aem bil tukaj samo slučaj. Zarudin pogine zato, ker je bilo celo njegovo življenje tako uamerjeno, da nI čuda, da je zato poginil aamo en človek, ampak da niso val taki poginili! Ljudje se učijo ubijati ljudi, razvajati svoje telo in prav nič ne razumejo, kaj in za kaj delejo ... To je blazno, to ao idijotjef Če spustijo blazne n« cesto, se bodo vendar vsi poklali! ... V čem aem jaz kriv! Da aem ae branil pred takim bleznikom?" "Ampak vi ste ga ubili!" je kljubovalno ponovil Solovejčik. "To naj ae pe ker eklicuje ne Goapoda Boge, ki je naju privedel na teko pot, de se nisva mogla raziti!" "Toda vi bi ga lahko pridržali, vi bi ga prijeli za roke! .. ." ,t * • 9> . "V tekem alučaju ae človek ne more dolgo ^pomišljatl in kaj bi pa iz tega naatalo? Zakon - njegovega življenja bi zahteval a vee ceno maščevanje ... Sej ge ne morem zmerom držati 'ta roke! . . . Zanj je to ie eno osebno razžalje-nje več in nič drugega!.. Solovejčik je čudno zganil roki in molčaL Teme je neopaieno prihajala od vaeh strani. Pas zarje, oetro obrezan po robovih črnih atreh, je postajal vedno deljši in vedno bolj mrzel. Pod kaščami ao ae nakopičile plahe, črne sence in od čaae do Čaee je bilo videti, kekor de bi se kopičili zagonetni in atrašni nekdo, ki ao prišli zato, de za vee noč prevzamejo a svojim skromnim življenjem to prazno in zevrieno dvorišče; Sultana ao gotovo vznemirjali ti neelišni koraki, ker je hipoma prilezel iz hišice in se uaedel pred njo ter nemirno zarožljal z verigo. "Mogoče imete prav," je otožno Izpregovoril Salovejčlk; "toda ali je to rea vedno nujno . .. Mogoče bi pa bilo bolje, če bi vi aami pretrpeli udarec... "Kako bolje?" je rekel Sanin. "Pretrpeti u-darec je vedno hudo! Pa čemu — iz kakšnege razloga? . . ." "Ne, ampak poalušajte me!" je naglo prekinil Solovejčik in celo proaeče iztegnil roko. "Mogoče bi bilo to bolje! ..." (Dalje prihodnjič.) Na obiska pri mogočnih robotih Ivan Vuk Vkljub neizmerni vročini sem pogledal. To, kar sem videl, je bilo nekaj zares krasnega. Iz nikelkroma je bil venec, trije, kakoi u čistega zlata. Ti kraano pleteni venci so iareli v zlator-dečem žaru okrog kotlove stene. "Po teh vencih se preliva električen tok. Ti razbelijo žico. Tsko razbeljena žica se potem začne hladiti. Zrak is tako zaprtega kotla se izsesava ter se tako hladi razbeljena žica če prekinemo zračno hlajenje pri 400 stopinjah Celzija oatane žica temnomodra. če pa tako izse-savamo zrak. da se žica ohladi na nič stopinj, ostane žica bela. In s tem iaranjem ln hlajenjem je žica dobila svojo mehkobo, ds se lahko poljubno zvija ln uravnava. Gledal sem in sem pomislil: 1 "1* navadne rude-remi je. s premer; jene v sončno zlato, te-koče. zlito v palice, raztegnjeno v žice, razgrete in ohlajene, si, o zemlja-ruda, tako prepojena kemično in fizično z znojem svojega stvarnika, premešena z njegovim trpljenjem, postala blago in stopila na trg. In tlati, ki te bo zaželel, bo pristopil in vprašal: "Koliko velja?" In plačal bo in šel in ne bo pomislil niti trenotek, koliko človeškega znoja je bilo pome« šanega v tisto blago in da je kupil tudi ta znoj . . . PROSVlfA* REINFORCEMENTS POUR IN FOR YANKS ON SAIPAN i gore Mir ca z rdečimi skalami so me gledali dobrodušno. Mogočne Karavnke a svojim Stolom pa & bile, kakor da čuvajo nad vso okolico. In resnično, v duši mi je bilo samozavestno. Kajti, človek sem. • (Konec) Razni mali oglati VAMBO TTPtS of landlng crsft, losded arith mm and supplies, prepare to land somewher« on Saipaa, ia tka Msrisnss, to bolster American forces alrssdjr on the islsnd. A strong, proteetive cover of planeš snd Btnnerous wsrshlps make lt posslMe for the reinforcements to reach shore ssfely. Jap ihstallstlons onthahHl ia beckground ar« burnlng after our foroas sheUed and bombed them. Ceast Ouard photo. (International) vrstah, valji ae sukali polagoma in stiakali trakaato železo, škr- MORE CATTLE MFANS MORE FAT Ul ha U b......... ««MW h INI. Him»ll M HU ** plM ei m*4 mil m M. Sel««» h < [ia.faa.aas u«* b ini. »e 11. I STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠČINE "Full" ali "part time," kakor želite 387.50 na mesec. Oglasite se > EDGEWATER BEACH HOTEL v uposlovalnem uradu 0357 Sheridan Road "BUS rnsr STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite ie danes! Oglasite ae Edgeivater Beack Hotel v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road NA PRODAJ dve nadst. zidana hiša, prodajalna in tri stan.—po 4 sob. Gorka voda toplota, "stoker"—prini. ia 31800.00 letno. 405 Ogden ave, Downers Orove, 111. Phone 1457 w! . POTREBUJEMO "PUNCH PRESS" ' OPERATORJE. ' Oglasite se na: 2347 West 18th Street Vaš spomin ZA UMRLIMI Vaše cvetice ~ *• ^ ■ , *' POSLANE ZA POGREBE V TOLAŽBO ONIM, KI ŠE ŽIVE Ali ate naročeni aa dnevnik | "Proeveio"? Podpirajte svoj listi TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dala \ f t. Tlaka vabila ga veselice in ahode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih * ...... . VODSTVO TISKARNE*APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, nnfjako dele prve vrata ' V -Pišite po informacije na naslov: SNPJ P Rl N T E RY 2657-59 S. Lasmdale Avenue • • Chicago SI IUlnolr — naročite si dnevlk prosveto Pe sklep« 12. redne konvoadje ae lahko naroči aa Ust Presvelo la prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov ia sne društno k eni naročnini. Ust Prosveta stane aa vse enake, sa člane ali Milana ia.00 ss eno letno naročnine. Kei ee člani ie plačajo pri sses mesta 51J0 ss tednik, pe Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsieka. rea da Je list predrag sa člane SRP J. List Prosveta Je vaša lastnlns la gotove |e v vsaki druiiai nekdo, ki M rad čital list vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsn SNPJ, ali če s« preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične družine, Id ja tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta Jot Za Zerui. driave ln Kanado ta«* Za 1 tednik in.....................Ut 1 i 1 tednika ln.-----IN t ' a i tednikov in. Iapolnlto spodnji fapon. prlloilte ▼ pismu Uši naročile Prosvete. Ust. ki Je PROSVETA SNPJ. teS7 So. Lasmdele Ave. Chioa«e 23. IU. Prfiaisno potujem aa list .ČL Ustavite tednik ln «a prtpiiiie k moji članov moje dmiiaet ed sledečih