Poštnina plačana v gotovini Cena Mn 1'- ftev. 41. V Ljubljani, ponedeljek 80. februarfa 1939. Leto IV Slovenski planinec o svojem razgovoru s pokojnim sv. očetom Celje, 19. februarja. 0 pokojnem papežu Piju XI., velikemu ljubitelju planin, in o svojem srečanju z njim pripoveduje g. Andrino Kopinšek, eden najbolj znanih slovenskih alpinistov, takole: »Bilo je v svetem letu 1933. Z veselo družbo sem se vračal z Mont Blanca v Švico in se potem ves utrujen vozil preko Genove do Rima. Dolga pot me je zelo zmu-čila, vendar sem bil dobre volje, da bom videl Rim. Rim videti, to se pravi, videti sv. očeta. Toda, kako priti do njega? Sam kot tujec, brez priporočila? Bilo je težje, kakor vzpeti se na Matterhorn. Dva dni sem si prizadeval, da bi dobil dovoljenje za avdienco, toda bilo je vse zaman. Pomagati niso mogli vsi naši duhovniki in sestre, ki žive v Rimu, kajti predpisov se malokje tako strogo drže, kakor ravno v svetem mestu. Posrečilo pa se mi je, da sem prišel v zvezo z nekim vatikanskim uradnikom in mu izrazil svojo željo. Naslednjega jutra sem se moral oglasiti v pisarni. Ob 9 sem že imel prepustnico in nekaj minut kasneje sem stal pred vhodom. Kontrola je bila stroga. Foto-aparate smo morali odložiti. — Potem so nas vodili skozi krasne marmornate dvorane, polne mozaikov in drugih dragocenosti. Prišli smo v sprejemno dvorano. Z nervoznostjo in nestrpnostjo sem pričakoval sv. očeta. Bil sem vesel, ko sem ga zagledal, četudi so me bolela kolena od dolgega čakanja kakor da sem dokončal svoj najlepši vzpon. Sv. oče je s spremstvom obšel vse romarje, jim podajal roko, da so mu poljubili prstan,, ponekod se je tudi malce ustavil in povprašal. Ko je sv. oče videl moj od sonca ožgani obraz, me je takoj povprašal v italijanščini, odkod sem. Kardinal, ki je stal za sv. očetom, ga je opozoril: >Tedesco« (Nemec). V živem in trajnem spominu kakor lepe sanje mi bo ostal kratki pogovor: Sv. oče: »Odkod prihajate?« Jaz: >Z Matterhorna.« Sv. oče: >Tako? Lepo,« se je nasmehnil. »Odkod ste?« Jaz: »Iz Jugoslavije, iz Celja.« Sv. oče: »Ali je v Jugoslaviji mnogo planincev?« Jaz: >Pri nas je planinstvo v začetnem Stadiju, vendar pa je naša mladina zanj zelo navdušena. Zlasti Slovenci so prijatelji gora.« Sv. oče: »Lepo, lepo!« Nato mi je še enkrat ponudil roKO, da sem mu poljubil prstan, podelil mi je blagoslov, nato je odšel naprej po dvorani... Ko je govoril z menoj, sem imel vtis, da je v njegovem _ dobrem srcu zagorelo hrepenenje po planinah in lepotah ledenih velikanov. Še enkrat me je pogledal. Zazdelo se mi je, da bi najraši ostal pri meni ure, da bi se bil pogovarjal o svojih planinah ...« Prisrčen sprejem slovenske prestolnice dr. Korošcu, častnemu meščanu ljubljanskemu Davi je po daljši odsotnosti dopotoval v Ljubljano slovenski voditelj, ki mu bodo jutri slovesno izročili listine o častnem meščanstvu Ljubljana, 19. febr. Danes se je prvič po decembrskih volitvah in prvič kar je bil izvoljen za častnega meščana ljubljanskega pripeljal v našo prestolnico slovenski voditelj dr. Anton Korošec, kateremu bo ljubljanski župan jutri slovesno izročil listine o izvolitvi za častnega meščana ljubljanskega. Čeprav je bil njegov prihod nenapovedan in do zadnjega trenutka neznan, je vendar slovenska Ljubljana priredila svojemu voditelju navdušen sprejem, ki je po prisrčnosti in spontanosti presegal podobne manifestacije z mnogo večjimi množicami. Na postaji in pred njo, se je ob prihodu jutranjega ekspresa zbralo čez tisoč ljudi vseh stanov. Sprejem na postaji je pokazal, da je Ljubljana zadnje čase še posebno vzljubila preiskušenega voditelja Slovencev, ki je naše narodne in politične koristi, zlasti zadnje čase tako modro zastopal in ohranil nedotaknjene, ko je tudi naša širša državna politika pokazala voljo hoditi po potih, katera je pravilno spoznal in začrtal prav dr. Korošec. Današnji sprejem je pokazal, da je slovensko ljudstvo po zadnjih važnih dogodkih v drža>i še trdneje zvezano s svojim voditeljem, kakor pa je bilo 11. decembra. Ko je dr. Anton Korošec stopil iz vlaka, ga je na peronu najprej pozdravil ban dr. M. Natlačen, za njim pa ljubljanski župan dr. Juro A d 1 e š i č. Gospa županja mu je poklonila krasen šopek cvetja. Na kolodvoru so se k temu sprejemu zbrali tudi številni poslanci, skoraj vsi ljubljanski občinski svetniki, med katerimi smo opazili tudi kanonika KI in ar-j a, zastopstvo Prosvetne zveze, številne zastop-nice_ slovenskega katoliškega ženstva, številni člani Slovenskega katoliškega starešinstva in katoliških akademskih društev, dekleta v na-Todnih nošah in zastopniki slovenskega kulturnega življenja. Čim je dr. Korošec stopil iz vlaka, so zagrmeli navdušeni vzkliki: »Živel voditelj slovenskega naroda!«, »Živel dr. Korošec!«. Po pozdravih zastopnikov oblasti je odšel dr. Korošec skozi gost špalir navdušenih pristašev, vidno presenečen nad tako prisrčnim spreje- mom s kolodvora. Ves nasmejan je od/.drav-ljal in vsevprek stiskal roke ne samo svojim najožjim prijateljem, marveč tudi ostalim, ki so ga prišli v tako velikem številu pozdravit. Dr. Anton Korošec se je tokrat prvič po decembrskih volitvah pripeljal v Ljubljano. Zato je tudi razumljivo, zakaj mu je ljubljansko meščanstvo pripravilo tako prisrčen sprejem in da je na kolodvor prihitelo za to priliko toliko ljudi kljub temu, da je bil njegov prihod nenapovedan. Kakor znano, je voditelja slovenskega naroda ljubljanski mestni svet pred časom izvolil za častnega meščana mesta Ljubljane. — Tokrat je dr. Korošec prišel v Ljubljano tudi prvič kot častni meščan. Jutri, v ponedeljek, je za 19. uro sklicana izredna slavnostna seja mestnega ljubljanskega sveta, na kateri bodo izročili insignije častnega meščanstva predsedniku senata dr. Korošcu. Vabimo Ljubljano, naj jutri zvečer manifestira v dokaz trdne zveze, ki druži vedno bolj slovenski narod ter slovensko Ljubljano z velikim Slovencem dr. Antonom Korošcem. Vladni načrt za reševanje notranjih vprašanj bo predsednik Cvetkovič razložil med proračunsko razpravo v skupščini Belgrad, 19. febr. o. Finančni odbor narodne skupščine se bo sestal jutri zaradi razprav o finančnem zakonu in o proračunu. Finančni odbor bo delal največ teden dni, tako da bo poslanska zbornica začela konec tega meseca razpravljati o proračunu. Politični krogi v Belgradu še danes razlagajo viaduo izjavo in se bavijo s pisanjem jugoslovanskega tiska o izjavi. Srbska opozicija narahlo očita, da v izjavi manjka stvarnih napovedi o tem, kako . misli končati s prejšnjim redom in kako misli vlada reSevati notranja vprašanja. Mačkovi krogi pa so mnenja, da je vladna izjava docela zadostila svojemu namenu. V izjavi je jasno povdar-jeno, da misli vlada reševati hrvatsko vprašanje sporazumno s Hrvati. Ker je izjava šele prvo dejanje Cvetkovičeve vlade in je pri njej sodelovala samo stranka JRZ, ne pa tudi druge stranke in Hrvati, ni v izjavi moglo biti besedi o stvarnih načrtih za reševanje tega vprašanja. Ker je naloga Cvetkovičeve vlade pripraviti tla za reševanje notranjih vprašanj, ne pa takoj reševati jih. je izjava po mnenju Hrvatov docela zadostila svojemu namenu, ker je ostala v pravih mejah. Od poučenih vladnih strani trdijo, da bo pred- Lepa italijansko-slovenska kulturna manifestacija v Uubl»ani Danes dopoldne se je v navzočnosti predsednika senata dr. Korošca slovesno začela razstava italijanske kntge v L ubljani da se je je udeležil voditelj Slovencev, predsednik senata dr. Anton Korošec. Kot najvišji zastopnik naših oblasti je bil navzoč ban dr. Natlačen, kot najvišji zastopnik italijanske države pa italijanski generalni konzul g. Agostino Gue-rini-Maraldi. Med odličnimi gosti smo videli ljubljanskega knezoškofa dr. Rožmana, župana dr. Adlešiča z gospo, rektorja univerze dr. Kušeja, predsednika apelacije dr. Golijo, upravnika policije dr. Hacina, zastopnike naše Akademije, zastopnike vseh važnejših kulturnih organizacij: Prosvetne zveze, Pen kluba, Društva književnikov, gledališča, več naših poslancev, zastopnike raznih drugih javnih in zasebnih ustanov ter združenj knjigotrštva itd. Začetni govor je imel najprej ban dr. Natlačen, ki je dejal: GOSPOD GENERALNI KONZUL SPOŠTOVANA GOSPODA! Po Belgradu in Zagrebu je tudi Ljubljana dobila dragega gosta: veliko razstavo italijanske knjige, ki se bo danes odprla. Ta reprezentativna prireditev je vznikla iz ideje, da so potrebni čim tesnejši stiki, če naj so dva sosedna naroda med seboj spoznavata, spoštujeta in v prijateljski vzajem; nosti podpirata. In kateri stiki bodo mogli biti v tem oziru uspešnejši in koristnejši, kakor stiki duha znanosti z duhom znanosti, umetnosti z umetnostjo, in kulture s kulturo. Slovenci imamo na jugozahodu za soseda velik narod, ki si je v dvatisočletnem duhovnem življenju na vseh poljih človeškega udejstvovanja postavil trajne spomenike, ki so tolike veličine, da so vidni vsemu kulturnemu svetu in da se nanje tudi ves kulturni svet s spoštovanjem in občudovanjem ozira. Dela, ki so jih ustvarili Dante Alighieri, Franeesco Petrarca, Michelangelo Buonarotti in Raflaelo Santi. Giuseppe Verdi in Giacomo Puccini. Galileo Galilei in Guglielmo Marconi so postala last vsega človeštva. Tako smo tudi mi dp|ežlii sadov italijanske duhovne setve, tudi Nadaljevanje na 2. strani spodaj. • Ljubljana, 19. februarja. »... Potrebni so čim tesnejši stiki, če naj se dva sosedna naroda med seboj spoznavata, spoštujeta in v prijateljski vzajemnosti podpirata. In kateri stiki bi bili v tem oziru uspešnejši kakor stiki duha znanosti z duhom znanosti, umetnost z umetnostjo, kultura s kulturo?« »... Ni ga boljšega sredstva, kot je poglobitev kulturnih odnošajev za povzdigo zaupanja med narodi ter za utrditev uspešnega medsebojnega poznanstva, ki je neizogibno za trdnost političnih odnošajev ...« Te besede, ki sta jih danes dopoldne izrekla ftan dr. Marko Natlačen kot najvišji zastopnik državne oblasti v Sloveniji ter italijanski generalni konzul Guerini-Maraldi kot uradni zastopnik prijateljske italijanske države v Ljubljani, najlepše izražajo globlji smisel pomembne kulturne prireditve, ki se je danes začela v Ljubljani. Odprta je bila vzorna razstava italijanske knjige, vzorna Po vsebinski tehtnosti knjižnih del, ki jih je ustvaril latinski genij in vzorna po obliki, v kateri je to ogromno duhovno bogastvo Italije od najstarejših časov do najnovejše dinamične njene dobe po razstavi prikazano. V kulturnem spoznavanju in v duhovnem spoštovanju, ki se rodi iz spoznavanja, je edina prava pot za sožitje med narodi, katerim je usoda namenila, da bodo od začetka do konca živeli drug ob drugem. Edino v takem spoznavanju in takem spoštovanju je ključ ne le do znosnega sožitja, marveč do prijateljstva, h kateremu zlasti danes politične nujnosti silijo državi kakor sta Jugoslavija in Italija, in še zlasti naroda, kakor sta italijanski in slovenski, za katera bi bilo nedvomno boljše, v vsakem oziru, če bi bila na to pot krenila že Prejšnje čase... Začetek italijanske knjižne razstave v Ljubljani v Narodni galeriji je bil za Ljubljano kulturen dogodek, kakršnih smo deležni enkrat na 10 let. Da je temu res tako, je bilo videti že iz udeležbe najodličnejšega občinstva, ki ga premore Ljubljana. Posebno slovesen poudarek je začetna slovesnost v Narodni galeriji dobila s tem, sednik vlade Cvetkovič oh proračunski razpravi in sicer ob razpravi proračuna notranjega ministrstva govoril o hrvatskem vprašanju in izpopolnil vladno izjavo na tistih mestih, o katerih misli opozicija, da niso dovolj jasna. Pri tej priliki bo predsednik vlade natančneje pojasnil postopek, po katerem misli vlada uresničiti svoj politični program. Povedal bo predvsem v čem bodo pripravljalna dela, s katerimi misli vlada odpraviti prejšnji red in ustvariti temelje za novo politično življenje v državi. Vlada želi, da bi čim prej pokazala stvarne uspehe o svojem delu. Po trditvah vladnih krogov bo najpozneje v mesecu dni jasno nakazana pot po kateri misli Cvetkovičeva vlada reševati naša notranja vprašanja. Predsednik vlade Cvetkovič je danes dopotoval v Niš, kjer je bil več let župan in kjer je bil tudi izvoljen za poslanca. Domače mesto je novemu predsedniku vlade priredilo navdušen sprejem, pri katerem je imel pozdravni govor mestni župan. Ta je izrazil prepričanje vsega prebivalstva, da bo novi predsednik vlade popeljal domovino v boljšo in srečnejšo bodočnost. Rdeča španska vlada bo te dni prosila Franca za premirje Pariz, 19. febr. Francoski listi obširno razpravljajo o Španiji in pravijo, da je rdeči zunanji minister Del Vajo odpotoval v Madrid prepričevat predsednika vlade Negrina, da je sklenitev miru nujno potrebna. Listi prinašajo vesti iz poluradnih virov, po katerih bo rdeča vlada kmalu izročila Francu uraden predlog za sklenitev miru. Vlada bo svoj predlog poslala vladi generala Franca po britanski vladi. Ponudba za mir, ki jo bo poslala rdeča vlada, vsebuje samo en pogoj: da nacionalisti ne bodo preganjali ljudi, ki so se borili v republikanski armadi ali pa so bili pristaši republikanske vlade. Predsednik republike Azana bo . odšel v Španijo, če bi bila njegova prisotnost "H I podpisu sporazuma potrebna. Burgos, 19. februarja. Uradni odposlanec francoske vlade v nacionalni Španiji Berard, je po razgovorih, ki jih je imel v soboto zvečer z nacionalnim zunanjim ministrom Jordanom, izjavil, da je bil prvič prišel v Burgos po informacije, to pot pa je prišel v nacionalno prestolnico, da se v imenu francoske vlade posvetuje o vseh odprtiti vprašanjih, da prouči z nacionalistično vlado rešitev teh vprašanj in s tem pripravi začetek rednih odnošajev med Francijo in nacionalno Španijo. Nadaljne razgovore je Berard imel z nacionalnimi zastopniki danes popoldne in zvečer in ie v->-‘ ' da bo že ponoči odpotoval v Pariz. Amerika bo branila in ohranila demokracijo Washington 19. februarja. Ko se je predsednik Roosevelt danes vkrcaval na križarko »Houston«, da odpotuje na velike mornariške vaje, je imel kratek nagovor za začetek razstave v San Franfciscu. V nagovoru je dejal, da se bo demokratična oblika vladavine ohranila v Severni, v Srednji in v Južni Ameriki, kjer je demokracija vlada, katero prostovoljno sprejemajo vladani. Demokracijo je treba ohraniti in jo bo Amerika tudi ohranila. V svoji zunanji politiki bo Amerika izvajala načelo o dobri soseščini in si bo prizadevala, da povsod z zakonitimi sredstvi doseže svobodo trgovine, zvez ter mednarodne kulturne izmenjave. Amerika nima nikakih teženj po tujem ozemlju in bo sodelovala z vsemi državami pri vsakem poštenem poskusu za omejitev oboroževanja. Amerika zavrača silo, in jo bo uporabila sama za zavrnitev napada. Glavna naloga Amerike pa je ohranitev miru na ameriški celini. Predsednik grške vlade v Beogradu Belgrad, 19. febr. m. Po enem dnevu bivanja v jugoslovanski prestolnici je predsednik vlade in zunanji minister Metaxas v zgodnjih jutranjih urah odpotoval iz Belgrada na konferenco stalnega sveta Balkanskega sporazuma. Z istim vlakom je odpotoval v Bukarešto tudi naš zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič. Včeraj se je predsednik grške vlade Metaxas po svojem prihodu v Belgrad najprej poklonil na grobu neznanega vojaka na Avali, zatem pa je imel prvi razgovor z zunanjim ministrom g. dr. Cincar-Markovičem v kabinetu zunanjega ministrstva. Po razgovoru z njini se je Metaxas odpeljal v Beli dvor na Dedinje, kjer je bil sprejet pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki ga je pridržal tudi na kosilu. Popoldne je Metaxas obiskal predsednika vlade Cvetkoviča v kabinetu ministrskega predsedništva. Ob G zvečer je Metaxas sprejel domače in tuje časnikarje ter jim podal krajšo izjavo, v kateri je poudaril prisrčno razmerje in dobre prijateljske stike, ki vežejo vse balkanske države, posebno pa še veliko prijateljstvo grškega in jugoslovanskega narod* Vesti 20. februarja Med Francijo in nacionalno Španijo so se danes končala pogajanja za začetek železniškega prometa na progi Hendaye-Irun. Prihodnji petek bodo brzovlaki že vozili iz Pariza v Lizbono čez nacionalno ozemlje. Neznanci so v Šanghaju ubili Čeng I.oha, zunanjega ministra nankinške vlade, ki so jo postavili Japonci po zasedbi bivše kitajske prestolnice. Ceng Loh je bil svoje čase kitajski poslanik v Parizu in zastopnik Kitajske pri Zvezi narodov. 55.000 rdečih miličnikov se je doslej že vrnilo iz Francije v nacionalno Španijo. Poljska vlada je danes pravno priznala špansko nacionalistično državo. 40 ljudi je bilo ranjenih na južnem Švedskem, ko se je poln avtobus zaletel v železniško pre-grajo. Turški zunanji minister Saradzoglu bo jutri dopotoval v Sofijo. Bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov ga bo spremljal na vožnji po Bolgariji in se z njim razgovarjal o morebitnem vstopu Bolgarije v Balkansko zvezo. Po posredovanju predsednika Roosevelta so Anglija, Amerika, Holandija in Mehika sklenile sporazum za ureditev lastninskih vprašanj pri mehiških petrolejskih vrelcih, katere je ame-rikanska vlada lani tujim družbam zaplenila. Belgija še vedno ninrn vlade. Kralj Leopold je danes sprejel voditelje vseh glavnih strank in nujno prigovarjal naj se sporazumejo glede sestave vlade. V Londonu bodo jutri odprli angleško industrijsko razstavo. Angleški trgovinski minister Stauley je imel po radiu govor, v katerem je poudarjal, koliko dragega angleškega blaga pokupi Nemčija, zaradi česar mora biti Anglija z njo v dobrih trgovinskih odnošajih. Češkoslovaška in Madžarska sta včeraj podpisali sporazum o spremembah državljanstva in o prenosu premoženja, ki je postal potreben po zadnjih razmejitvah med Madžarsko in ČSR. Italijanski uradni krogi zanikajo vesti, da bi bil kdo nameraval atentat na Musolinija. \ torek so namreč blizu vile Torlonie, kjer prebiva predsednik vlade, prijeli zmešanega človeka, ki je s samokresom ranil miličnika od straže. Slaboumnež je bil že dvakrat v norišnici. Zborovanje koroških borcev v Celju Celje, 19. februarja. V vrtni dvorani hotela >Evropa< so se danes lopoldne zbrali številni člani okrajne organizacije Legije koroških borcev v Celju. Zborovanje, katerega se je udeležilo nad 200 Slanov, zastopnika Glavnega odbora Šefman in Leban, policijski komisar Velkavrh ter zastopniki tiska, je vodil predsednik g. inž. Rudolf Dušan. Lansko jesen je poteklo 20 let, odkar smo bili oproščeni tujega jarma in bili vključeni v našo narodno državo Jugoslavijo. Ako se spominjamo najprej na one dni, ko nas je prevzelo navdušenje od sreče, ki nas je doletela skoraj nepripravljene, tedaj si ne smemo prav predstavljati, zakaj je 20-letnica v zgodovinskem trenutku šla mimo nas tiho — brez proslave. Res je, da se je v zadnjih 20 letih dogodilo marsikaj, zgodovina bo imela o dogajanjih v teh letih poročati več, kot je imela vše prejšnje stoletje. Da bi bilo tedaj pred 20 leti šlo toliko de-settisočev Slovencev na branik naše države, kolikor je šlo tisočev koroških borcev, bi tekle danes meje drugod in bi marsikateremu našejnu bratu v tujim bilo prihranjeno mnogo gorja in folz. Imeli bi našo Koroško in mogoče še kaj več in to brez pomoči naših srbskih bratov. Pa ne samo to. Da bi bilo toliko desettisočev Slovencev izkusilo .isto, kar so koroški borci, tedaj ne bi bilo med Slovenci razprtij, kajti skupni boji, skup-*o delo in trpljenje združuje in veže. Predsednik je zaključil svoj govor z besedami, da se bližajo koroški borci k rešitvi od mnogih zaželjenega vprašanja, priznanja prostovoljstva, ki naj bo krona stremljenj koroških borcev. V preteklem letu je imel upravni odbor kr. organizacije Legije koroških borcev veliko dela. Število članov je od 103 naraslo na 700, kar pomeni veliko dela za organizacijo. Ustanovljenih je bilo 24 poverjeništev v celjskem, laškem in šmarskem okraju. Posebna zahvala je bila na današnjem občnem zboru izrečena poveljniku 39. p. p. generalštabnemu polkovniku g. Mibajloviču in narodnemu poslancu in sedanjemu podpredsedniku narodne skupščine g. Mihelčiču, ki sta upravni odbor kr. organizacije vedno z veseljem podprla. Precej obširno je bilo poročilo g. Bogomila Kotnika, tajnika kr. organizacije. V vseh večjih krajih celjskega, laškega in šmarskega okraja so bila v preteklem letu ustanovljena poverjeništva. Koroški borci, člani kr. organizacije, so odklonili častno zastavo in tudi častno odlikovanje posameznih članov z utemeljitvijo, da ne sprejmejo ničesar, dokler se jim ne prizna svojstvo prostovoljstva. »Legionarja« je Legija odpovedala, ker članstvo ni bilo z njim zadovoljno, ker je »Legionar« pisan v spakedrani slovenščini. Letošnjega izleta na Oplenac, kamor bodo nesli koroški borci t Jurij Božiček Buče pri Kozjem, 19. febr. Nocoj je zatisnil svoje trudne oči eden najuglednejših mož šmarskega okraja, posestnik g. Jurij Božiček na Bučah. Doživel je visoko starost 87 let. Pokojnik je bil markantna osebnost, kakor jih je malo med nami. Od rane mladosti do zadnjih dni mu je bik) delo glavna vsebina njegovega življenja. Z izredno pridnostjo je postal eden prvih gospodarjev v vsem okraju. Zlasti je bil znan kot sadjar. Zavzemal je tudi veliko javnih funkcij. Bil je dolga leta župan domače občine, član okrajnega odbora, skoraj pol stoletja je bil cerkveni ključar, predsednik domače posojilnice. Cenili so ga vsi občani zaradi njegovih zdravih življenjskih nazorov in velike modrosti. Bil je velik dobrotnik cerkve in revnih, za katere je imel vedno odprto roko in srce. V življenju je moral veliko pretrpeti. Hud udarec je bil zan j, ko mu je padel v Galiciji sin, katerega je določil za naslednika v domačem gospodarstvu. Potem mu je pred leti umrla njegova zvesta življenjska družica Marija roj. Presker, s katero je v vzorni zakonski skupnosti dočakal zlato poroko. Najhujši udarec pa ga je pred nekaj leti zadel, ko mu je umrl nenadne smrti njegov sin Franc, župnik v Kamnici pri Mariboru. To mu je strlo življenjsko silo in od takrat je počasi hiral. Vedno je bil poprej trdnega zdravja in še pri 80 letih je bil tak korenjak, da se je uspešno lahko pri košnji poskušal z mladimi. — K večnemu počitku ga bodo položili v torek ob 10 dopoldne na domačem •farnem pokopališču na Bučah. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje! žaro na grob kralja Aleksandra, se bo udeležilo tudi članstvo organizacije v Celju. Blagajniško poročilo, katerega je podal gosp. Bazilij Jeras, izkazuje 15.000 din dohodkov in 11.539 din izdatkov. Upravni odbor je predlagal spremembo pravil. V čl. 6. pravil je dodal k drugemu odstavku, da lahko poverjeništva, ki štejejo 25 članov, ustanovijo samostojno organizacijo. V širši upravni odbor bodo priključeni tudi poverjeniki posameznih poverjeništev. Nadzorstvo ima pravico udeleževati se sej ožjih odborov s posvetovalno pravico. Krajevni občni zbor organizacije more v soglasju z glavnim odborom spreminjati pravila. Za vsakih 100 članov je določen en delegat. Ker pa bi stroški za delegate preveč nanesli, naj se določita delegata z glasovno pravico vsak po 5. To velja le za organizacije § 300 člani. Organizacija z več člani pa bi dobila delegata po določenem ključu. Sledile so volitve novega odbora. G. Šinigoj je predlagal, da se izvoli na občnem zboru stari odbor, njemu pa se dodeli po sprejetem pravilniku še nekaj novih članov. Po petminutnem odmoru je g. Dimeč predlagal drugo lesto z gosp. Briščekom na čelu, bivšega predsednika g. inž. Rudofa pa za častnega člana zaradi njegovih zaslug za organizacijo. G. inž. Rudolf se je za predlog zahvalil in ga odklonil. Pri predlogih za nov odbor je prišlo do majhnih nesporazumljen, zaradi česar je g. Šinigoj svoj prvi predlog umaknil, nakar je bil izvoljen nov odbor z g. Brišoe-kom na čelu. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Janko Vagner, za tajnika g. Mulej, za blagajnika g. Jeraz. za predsednika nadzornega odbora kap. Arnejc in še 9 delegatov za občni zbor glavnega odbora LKB. Delo celjskega šahovskega kluba Celje, 19. februarja. Celjski šahovski klub je eden izmed najbolj delavnih klubov v Jugoslaviji. Vsako leto priredi splošne in glavne turnirje, katerih se članstvo udeležuje v velikem številu. Običajno priredi vsako leto kak izlet v inozemstvo ter je med drugim zmagal nad šahovekim klubom v Celovcu, ki je eden močnejših šahovskih centrov v nekdanji Avstriji. Obiskal je tudi naše primorske rojake in je borbo v Gorici odločil v svojo korist. Navezal je stike s tržaškimi šahisti. Z njimi bo tudi letos meril zmožnosti svojih igralcev. Celjski šahovski klub ima redne mesečne brzoturnirje, katerih se navadno udeležuje do 20 igralcev. Ima pa tudi dober kader talentiranih igralcev, med njimi nekaj prvovrstnih igralcev ter dobre pro-blemiste. Ima pa tudi nekaj mladih moči, na katere stavl.ia klub svoje nade. Redno plačujočega članstva šteje klub preko 100. V bodoče bo posvetil klub mnogo skrbi mladini, predvsem srednješolski, da bo ta kraljevska igra spodrinila družbi nevarne ideje. Klub ima svoje prostore v lepo urejeni igralnici kavarne »Evropa« v Celju. Žal, da dobro izpopolnjena strokovna klubska knjižnica ne deluje zaradi pomanjkanja prostora za njeno namestitev. Težka izguba je zadela klub s smrtjo dolgoletnega častnega predsednika, odličnega sestavljalca problemov, dr. A. Schwaba. Vsi navzoči so počastili spomin velikega pokojnika 6 trikratnim »Slava«. Za častnega člana je bil na občnem zboru izvoljen g. Anton Lečnik, orar v Celju, ki si je pridobil veliko zaslug za vsestranski napredek Celjskega šahovskega kluba. Za predsednika je bil soglasno izvoljen gosp. dr. Josip Čerin. Belgrad, 19. febr. m. Na belgrajskem vseučilišču so danes odprli sedmo skupno razstavo hrvaških kmečkih slikarjev. Ljabljana od včeraj do danes Suho in milo vreme se ]e od včeraj preneslo na danes. Termometer je zjutraj kazal — 2* C. Nebo se je oblačilo, vendar ni pokazalo resnega nagnjenja za neljubo spremembo. Pustno soboto je večina Ljubljančanov veselo preživela. Nekateri so se zvečer dejali v gostilne, drugi pa so si izbrali lokale, v katerih je bil napovedan ples. Tam so preživeli prijeten večer, v kolikor niso pričakali svežega in prijetnega jutra. Potegavščina s pustnim korzom Vsa Ljubljana se je z radovednostjo pripravljala na današnje popoldne. Rečeno je bilo, da bo popoldne šel skozi mesto pustni sprevod, Ljudje, ki so mislili, da bodo videli kaj posebnega, so se zelo motili. Namesto vesele predpustne zabave smo doživeli nekakšno kmečko nedeljsko popoldne, v katerega so prireditelji znali vnesti noto priporočanja in reklame, reklame, prav navadne in odkrite reklame za neko že itak splošno znano ljubljansko tvrdko. Tako imenovani »korzo« je potekel v znamenju pomanjkanja izvirnosti in dovtipa. Množice so bile v glavnem potegnjene, ker so si obetale, da bodo deležne takšnih senzacij, kakor so jim jih bili pred dnevi napovedovali časopisi... Razstava v Jakopičevem paviljonu Pred odličnimi zastopniki naše javnosti, kulturnih delavcev in pospešiva tel je v spoznavanja med jugoslovansko in italijansko kulturo, je snoči odprl razstavo slik in kipov Černigoja ter Uga Čara ja. Nov svet nam je bil predstavljen s to razstavo: svobodna pokrajina brez žametnega tona, v katerega se skriva ponavadi skrb za to ljubo, ogroženo domačo zemljico, pri Caraju pa določno oblikovanje človeških glav, v katerem je manjša skrb posvečena formi kakor psihološkemu jedru. Tod čutimo pri delu velikega poznavalca človeške duše. Skrbno Izbrana dela prav gotovo zbližujejo kulturne odnose med nami in med plemenito latinsko sosedo. Že dalj časa bi lahko pulzirali med nami in med Italijani topli, prisrčni odnosi, ki bi zbliževali dve svobodni zemlji, toda »inspiratorji« so razmerja ravnali v napačno smer. Zdi se, da so bile v zadnjem času direktive izrazito spremenjene v prid boljšemu razumevanju dveh prijateljskih narodov. To izredno zanimivo predstavo si bo prav gotovo ogledala večina ljubljanskega kulturnega občinstva. Nikomur ne bo žal, če bo v dneh razstave pohitel v Jakopičev Začetek italijanske knjižne razstave v Ljubljani (Nadaljevanje s 1. strani.) mi ulivamo vrednosti, utelešene v njihovih delih. Kot ban dravske banovine, v čigar prestolnici se danes odpira razstava italijanske knjige, iiraiam veselje nad tem dogodkom in zahvalo vladi kraljevine Italije, zavedajoč se, ds je s to prireditvijo nakazana pot, ki edina more voditi med obema sosednima narodoma do medsebojnega spoznavanja, pa tudi medsebojnega upoštevanja in spoštovanja, ki edina more ustvariti one pogoje, ki so potrebni za dobro medsebojno sosedstvo in za trajno medsebojno prijateljstvo. Te razstave se mi Slovenci veselimo še zlasti zaradi tega, ker gojimo nado in tudi za trdno pričakujemo, da bo dana v dogledni bodočnosti tudi nam Slovencem prilika za podobne razstave v Italiji in da bomo na ta način dosegli tndi naši slovenski knjigi pri italijanskem narodu ngled in spoštovanje, kakor ga izkazujemo italijanski knjigi pri nas. Za bnnom dr. Natlačenom je povzel besedo italijanski generalni konzul, ki je na prijetno presenečenje vseh navzočih v lepi slovenščini spregovoril: V posebno veselje in čast mi je. odpreti danes v Imenu Kraljevske italijanske vlade knjižno razstavo, ki se po želji kraljevskih ministrstev zunanjih zadev in ljudske prosveto predstavlja tndi temu odličnemu in Izobraženemu mestu, katero je pri vsaki priložnosti vedno pokazalo posebno zanimanje za kulturne in umetniške prireditve. Prisotnost gospoda bana, predstavništva mesta, predstavnikov izobraženstva pri tej otvoritveni slovesnosti je laskav dokaz zanimanja in simpatije, s katero slovenski narod zasleduje razvoj sodelovanja obeh narodov, ki je obrodilo ie znatne uspehe no le na političnem in gospodarskem, temveč tudi na kulturnem polju. S posebnim zadovoljstvom morem ugotoviti, da »e stare zveze, ki so obstajale v preteklih časih, kakor je razvidno tudi ic tu razstavljenih doknmentov, mpet olivljajo in razvijajo ne samo t jugoslovanske strani za italijansko kulturo, marveč tudi z italijanske strani, kjer sc cela vrsta izobra- ženih mladih Ijndi loteva študija slavistike, pri čemer se zdi, da odkrivajo vidne sorodnosti med slovansko in latinsko dušo. Toliko pomembnejše je to prebujenje ▼ teh krajih, kjer sta italijanski jezik in kultura ▼ tesnejšem dotiku h slovensko in kjer je njuno medsebojno poznavanje pogojeno it razlogov sosedstva in zemljepisne lege. Potrebno se mi zdi poudariti, da noben političen sporazum ne more biti uspešen in trajen, če mimo diplomatskih protokolov ne najde odmeva v narodni zavesti. Ni ga boljšega sredstva kot jo poglobitev kulturnih od-nosajev za povzdigo zaupanja med nurodi, za pobijanje napačnih inuenj in predsodkov ter za utrditev uspešnega medsebojnega poznanstva, ki je neizogibno za trdnost političnih od-nošajev. Dobro je napisal nedavno neki tukajšnji list, da znanje jezika in slovstva zelo vpliva na združitev ali na delitev duhov in da je duh, ki združuje in loči narode. Preden končam svoj nagovor, sem dolžan izraziti svojo hvaležnost gospodu bann za njegovo posredovanje in njegove laskave besede, ki jih je izvolil spregovoriti, prav tako pa tudi predstavnikom oblasti in vsem, ki ste prišli, za zanimanje, ki ste ga pokazali za to italijansko prireditev. Dalje se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali z menoj pri pripravah, zlasti odboru Narodne galerije, ki nam je blagovolil staviti na razpolago to dvorano. Nazadnje mi bodi dovoljeno izreči svojo najtoplejšo željo, da bi se že obstoječi odno-šaji dobrega sosedstva med obema deželama še poglobili ter imeli čezdalje lepši odmev v zavesti obeh sosednih in prijateljskih narodov. Po začetnih govorih je italijanski generalni konzul s spremljevalci, med njimi prof. Meschi-nijem, direktorjem razstave, razkazal dragocene razstavljene knjige predsedniku senata dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu, nakar si je ogledalo razstavo še ostalo občinstvo, ki je dobesedno natlačilo prostore Narodne galerije. Razstava je bila že danes deležna ogromnega obiska, ki bo prihodnje dni postal prav rekorden, kakor kaže. Podrobno poročilo o razstavi, njeni organizaciji in organizatorjih pa bo naš list prinesel prihodnjič. paviljon ter si ogledal dela dveh izrazitih umetnikov, Slovenca in Italijana. Nedelja brez nesreč Ne reševalna postaja, ne bolnišnica danes nista pokazali nobenih zanimivih »beležk«. Nobenih nesreč ni bilo zaznamovanih to nedeljo. Prav posebnega dela reševalna postaja čez nedeljo ni imela. Vsega skupaj je zaznamovala pet ali šest samaritanskih intervencij. Prav je tako. Nedelja naj bo dan počitka tudi za reševalce. Sicer se pa ljudje ob nedeljah in praznikih že itak težko odločajo, da bi se dali prepeljati r. mirnega, prijetnega in intimnega doma v suho, trezno dvorano, kjer diši po karbolu in drugih bolj ali manj dišečih »preventivih-J. Konec krajev imajo popolnoma prav! Nekaj za zobotehnike Tudi to vprašanje, za katero se bori stan nesamostojnih zobnih tehnikov Jugoslavije, se približuje v obliki zakonite uredbe svojemu koncu. Zobnim tehnikom je bila z zakonom o zobnih. zdravnikih in zobnih tehnikih od leta 1930 onemogočena osamosvojtev z dentist-tehničnim delokrogom. — Pri izdaji zakona se seveda niso upoStevale pridobljene pravice zobnih tehnikov, niti njihova strokovna usposobljenost, še manj pa socialna stran, saj je bil z nepravičnim zakotiom kratkoraalo obsojen na propast ves stan. če pogledamo na borbo, ki jo ta stan vodi že deseto leto s svojo organizacijo in po dnevnem časopisju, uvidimo, da si? bori pravično in pošteno. Stališče, ki ga zavzemajo njihovi nasprotniki, prikazuje le bojazen pred konkurenco. Mnenja smo, da te bojazni ne more biti, ako se stan zaveda svoje popolue strokovne usposobljenosti, pa naj bo ta stan zobozdravniški ali pa zoboteh-niški. Nikakor pa ne gre ves stan uničiti s tein, da se zobarstvo monopolizira drugemu, že itak prekomerno osiguranemu poklicu! Očitke, ki padajo na račun zobnih tehnikov o nezadostni kvalifikaciji, bi se dalo prav tako uporabljati pri nasprotnikih. Zobni tehniki so v tem pogledu storili vse, da se njihove vrste očistijo vseh nepotrebnih predbacivanj od strani zobnih zdravnikov. Iz njihovih resolucij in zadnjega predloga za rešitev njihovega vprašanja, ki ga je organizacija stavila pristojnemu ministrstvu, se točno razvidi, da so vsi očitki »nekvalifikacije« samo zlobno podtikanje, saj zahteva organizacija za osamosvojitev svojih članov po uredbi predpisane dentistične kurze in po tem polaganje državnega dentističnega izpita! Več garancij za njihovo usposobljenost si potem ne moremo misliti! Kakor nam je znano, je ta njihov predlog ministrstvo v celoti odobrilo in je zakonita uredba že v celoti izdelana. Pričakujemo, da bomo lahko že v najkrajšem času uredbo objavili v zadoščenje vseh prizadetih in širše javnosti, katera je v večletni borbi neomajno stala ob strani upravičenih zahtev naših zobnih tehnikov. Svengafijeve produkcije v kinu Unionu Tudi nedeljska dopoldanska produkcija mojstra Svengalija je bila deležna mnogoštevilnega obiska. Unionska dvorana je bila natrpano polna, videti je bilo, da je zanimanje za Svengalijeve mojstrovine in govorica o njegovih uspehih rrodrlo že na deželo, kajti med matinejsko publiko je bilo opaziti prav_ mnogo podeželanov iz bližnje in daljne ljubljanske okolice. Vsi ti mnogoštevilni so prišli, da se na lnstne oči prepričajo in da sami vidijo ali je vso to res, kor se o Svengaliju piše in pripoveduje. Splošno začudenje so izzvali eksperimenti jasnovidnosti, ki jih je gospod Svengali rešil precizno in brezhibno. Tako je n. pr. videl, oa drži uro v roki, ki je zeio stara, čez sto let, da je bila nekoč last velikega slovenskega genija, ki se je pečal s pesništvom in povedal je, da je ta veliki pesnik umrl pred približno 100 leti precej nagle smrti. Lastnik te ure je vse to potrdil in povedal, da je gosp. Svengali imel v rokah uro našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Ostali eksperimenti budne sugestije so tudi odlično uspeli in izzvali poleg začudenja in odobravanja burne salve smeba. Gospod Svengali je takoj odkril med navzočo publiko toliko odličnih medijev, da ni bilo ne konca ne kraja ljudi, ki so šli k njemu na oder. Izvajal je eksperimente ki so mu vsi po vrsti uspeli. Burnega smeha je bilo pa največ pri sklepni točki, ko je Svengali vsem na odru navzočim porazdelil razne vloge muzikantov, ki so pod taktirko nekega dirigenta izvajali tak simfoničen koncert, dokler ni vsakesra posameznika z dotikom svoje roke prebudil iz njegovega prehodnega transa. Naročajte in širite »Slovenski dom« l Mariborski drobiž Maribor, 19. febr. Krst in jubilej v gledališču. V mariborskem gledališču je bila snoči lepa slovesnost. Vaio Bratina, nekdanji upravnik in ravnatelj drame mari« borskega gledališča, je proslavil 25 letnico svo« jega gledališkega udejstvovanja. Dasi se je jubilant že pred leti preselil iz Maribora v Ljubljano, ja vendar snočnja proslavi pokazala, kako Maribor Š9 danes ceni njegovo delo, ki ga je izvršil na mariborskem odru. S proslavo pa je bil združen m drug važen kulturni dogodek — krst novega slovenskega odrskega dela. Vprizorila se je Bevkova komedija »Partija šaha«. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega prostora. Pnstna nedelja se je slavila v Mariboru p« stari tradiciji precej burno. Zlasti živahna je bila noč od sobote na nedeljo, saj so se vršile v mestu kar štiri večje plesne zabave ter so bile vse razpoložljive dvorane zasedene. Dva požara sta bila pod Pohorjem. V Radva-* nju je zgorel svinjski hlev in senjak posestnika Jožefa Bergleza. V Radvanju pa je nastal požar na gospodarskem poslopju posestnice Terezije Prister-nik ter ga je do tal vpepeljil. Gasilci so pri obeh požarih krepko posegli vmes ter so preprečili, da se ogenj ni razširil na druge stavbe. Upokojeni častniki in vojaški uradniki so da* nes dopoldne zborovali pri Orlu. Vodil ga je predsednik polkovnik v p. Dolenc, ki je predvseai poročal o storjenih korakih za izboljšanje gmotnega položaja upokojenih častnikov. Tajniško poročilo je podal polkovnik v p. Grizold, blagajniško pa kapitan v p. Vodopivec. Pri volitvah se je izvolil sledeči odbor: Predsednik polkovnik Dolenc, podpredsednik podpolkovnik Vidmar, tajnik polkovnik Grizold, blagajnik kapitan Vodopivec, odbornika podpolkovnik Fabijan in kapitan Gnus, namestnika podpolkovnik Vavpotič in podpolkovnik Raizner. V nadzornem odboru so predsednik podpolkovnik Jugovič, odborniki podpolkovnik Bunc, kapitan Geč in kapitan Novak, namestnika majorja Burnik in Kožar. Poveljstvo mesta je zastopal major čubelič. Mali tihotapci imajo smolo. Snoči je ustavil stražnik na Koroški cesti nekega sumljivega moškega. Na stražnici so mu našli pod srajco 10 vžigalnikov, 2 zavojčka kresilnih kamenčkov in zavoj igralnih kart. Mož je skušal te reči spraviti v mestu v denar. — Na glavnem kolodvoru jo stražnik obmejne policije aretiral snoči drugega takega malega tihotapca, pri katerem so našli zalogo vži-galnih kamenčkov. Novi grehi podstrešnega vlomilca. Policiji sta bila danes prijavljena zopet dva vloma na podstrešje, ki ju ima na vesti misteriozni vlomiloc, katerega zastonj zasledujejo že nekaj tednov. Vlomil je na podstrešje hiše Jezdarska ulica 20. ter je odnesel Josipu Ermencu dve odeji in namizni prt, hišnemu lastniku Zdenku Pipušu pa črne škornje. Nesreča občinske reve. V mestni oskrbnišniei je padla na dvorišču Barbara Regoršek, 64 letna občinska uboga ter si je zlomila levo roko pod komolcem. Prepeljana je bila v bolnišnico. Izredno smolo je imel Felbinger Jožef iz Prage, ki je pripotoval včeraj iz Češkoslovaške v Maribor. Namenjen je bil v Zagreb, poprej pa si je hotel še ogledati mesto. Usoda ga je zanesla v park, kjer se je hotel povzpeti na rožni grič. Na pol poti pa je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Namesto v ZagTeb, kjer ga je čakalo mesto kot muzikanta, je moral v mariborsko bolnišnico. Državno prvenstvo v namiznem tenisv Zagreb, 19. februarja. Danes so bile v tukajšnji moderno urejeni telovadnici zagrebške policije tekme v namiznem tenisu. Na tekmovanju je nastopilo 54 mladih igralcev in igralk. Med temi je bilo tudi fr Slovencev, ki so včlanjeni deloma v zagrebških klubih Hašk in TTC. Kakor vsako leto, igrajo tudi letos slovenski tekmovalci važno vlogo. Naslov državnega prvaka seniorjev je branil Weissbacher Oto. Letošnja tekmovanje je izbirno tekmovanje za postavo državne reprezentance na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Kairu od 5. do 12. marca. Jugoslavija j3 od leta 1931 vedno sodelovala na teh tekmah in je lani v Londonu dosegla šesto mesto. Tudi letos so sredstva za potovanje že zagotovljena in bo štela reprezentanca pet igralcev, med njimi dva Slovenca Marinka in Žarka Dolinarja. Pri današnjem tekmovanju je sodelovalo 36 igralcev seniorjev. Za končno tekmovanje, ki bo končano šele pozno ponoči, so se preborili sledeči tekmovalci: Marinko (Hermes, Ljubljana), ki je premagal Weilerja (Makabi, Zagreb) in Strojnika (Mladika, Ljubljana). Strojnik je v prvem kolu premagal Korača iz Bjelovara. Žarko Dolinar (TTC, Zagreb) je v predtekmovanju prem;:gal Blažija (TTC, Zagreb) in Perma (Bjelovar) ter v četrt finalu Herškoviča (Makabi, Zagreb). Weiss-bacher Oto (Hašk, Zagreb) je premagal Benjalina (TTC, Zagreb) in Dolinarja Žarka (TTC, Zagreb). Izgubil je v četrt finalu proti Ladislavu Hek-snerju (Hašk, Zagreb) po zelo naporni in dolgo trajajoči igri. Tudi Marinko se je moral v četrt finalu podati Radkoviču (Urania, Zagreb). Zadnji četrtfinalist Stein je premagal odličnega Haranzoga st. iz Subotice. Pri juniorjih je zmagal proti vsakemu pričakovanju najmlajši tekmovalec 14 letni Volkovič (SK Mladost, Zagreb), ki je vse nasprotnike odpravil s sigurno igro ter postal tako državni prvak juniorjev za leto 1939, Potrtega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in mancem žalostno vest, da smo v nedeljo ob 6 zvečer nenadoma izgubili svojega predragega moža, vzornega očeta, brata, svaka, strica, goap. Vinka Bogataja posestnika in klobučarja v Radovljici v 38. letu starosti, maziljenega s sv. oljem. Brez bolečin je izdihnil svojo plemenito dušo in po svojem lepem življenju vedno pripravljen odšel k Bogu, ld ga je zvesto ljubil, po plačilo Nepozabnega pokojnika bomo v torek ob 4 popoldne položili v družinsko grobnico na radovljiškem pokopališču. Priporočamo ga v pobožen spomin! Radovljica, 19. februarja 1939. Katarina, iena; Vinko, Martin-k«, otroka — ter ostalo sorodstvo. Danes nepreklicno zadnja produkcija mojstra vstopnic ob 21. uri v kinu UNIONU je le še malo na razpolago! Kupite jih takoj! SVEHGUa Danes nastopi mojster SVENGALI s svojim najboljšim programom, s točkami, ki jih je zadnjikrat pokazal v Pragi in v Parizu! — Ne zamudite! Nekaj vstopnic je še na razpolago! Od tu in tam S senatorskim imenovanjem je neki šaljivec potegnil Romuna Nikolo Meda iz Banatskega Petrovega sela. Meda si je kot župan zmerom želel, da bi ga doletela čast kakega senatorja ali poslanca. Ker mu je pri volitvah spodletelo, si je zaželel biti senator. Pred nekaj dneva pa je dobil iz Belgrada brzojavko, da je imenovan za senatorja. Naročeno mu je bilo, naj se takoj pripelje v prestolnico, da bo položil prisego. Pijan od veselja je Meda zaklal več prašičev in telet, z.a nameček pa dodal še nekaj hektolitrov vina in gostil vse vaščane. Najel je brž avtomobil in se odpeljal v Belgrad. Toda tam je spoznal, da ga je nekdo nesramno potegnil. Razočaran in osramočen s® je vrnil domov in naznanil sodišču nekega svojega političnega nasprotnika češ, da mu je z lažno brzojavko povzročil velikansko škodo. Potegavščina je povzročila med vaščani obilo smeha. Znižanje nekaterih dajatev bi jugoslovansko industrijo usposobilo za izvoz proizvodov v nebli-rinške države po mnenju belgrajske industrijske zbornice. Tajnik zbornice Miličevič je namreč poročal, da bi mogla naša industrija izvažati v ne-kiirinške države v prvi vrsti konzervirano sadje in meso ter precejšen del tekstilnih proizvodov, dalje papir in kovinske izdelke, če ne bi številne in visoke dajatve na vse strani podraževale proizvodov in s tem onemogočevale konkurenco našega blaga v tujini. Zlasti naj bi bila deležna olajšav industrija, ki predeluje imenovano robo in jo tako tudi izvaža. Nepoboljšljiv bigamist je znani belgrajski pustolovec Dragan Nastasijevič, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev. O njegovih pustolovščinah smo pred dvema mesecema že poročali. Mož je namreč kljub temu, da je bil že oženjen, dobil drugo nevesto in se z njo spet poročil. Ko so ga zasledili, so ga vtaknili v zapor. Pozneje mu je sodišče dovolilo, da se iz svobode brani. Komaj je začutil svobodo, jo je popihal v Dubrovnik in iztaknil mlado učiteljico, ki mu je šla zaradi slad-' kih besed na lim. Brž sta se zaročila in zaroko objavila v časopisu. Policija je dobila iz Belgrada obvestilo, naj ga prime. Kljub točnemu popisu so ga detektivi komaj izsledili. Nastasijevič je od svoje tretje »žene« izvlekel precej denarja na račun »dote« in potem kot eleganten mladenič dvoril še drugim dekletom. Svoje dekle je hotel sredi Save pobiti in potem prepustiti valovom Stevo Stojanac iz Djukova. Z Mando Pejičič je hodil že več let. Zmerom ji je obljubljal zakon in jo slednjič preslepil, da se je preselila k njemu. Ko je opazil, da bo porodila, jo je pred dvema dnevoma povabil na čoln in nato odveslal na sredo reke. Ko sta prišla do prvega zavoia, je zamahnil z veslom in jo udaril po glavi. Manda je onesveščena padla v vodo, a Stevo je obrnil čoln in odveslal proti bregu. Toda k sreči se je dekle osvestilo in priplavalo na breg. Ker je bila vsa premražena, je morala v bolnišnico. Stevo, ki se je v svojih zločinskih računih prevaril, bo moral pred sodnijo dajati odgovor. Kos ometa se je odtrgal med predstavo od stropa v niškem gledališču. Gledališče je bilo skoro novo in je bila nesreči kriva površna obdelava stropa. Mavec, s katerim je bil obložen omet, se je zaradi vročine in soparice v gledališču odtrgal in padel na gledalce. Zaradi tega samega nesreče ni bilo, pač pa sta bila težko poškodovana neki mož in njegova žena, ker so ju pohodili ljudje, ki so zaradi strahu skočili s svojih sedežev in drli ven. V prehud precep je zagazil delavec Marič iz Novega Sada, ki je tožil zdravnika dr. Uzelca češ, da ga je z odvzemom neke važne žleze, katero je zdravnik potem porabil za pomladitev nekega belgrajskega starca, onesposobil za^ vse nadaljnje življenje. Marič, ki je za svojo žrtev dobil od zdravnika nagrado, je hotel izsiliti še nekaj več s tožbo. Vsi načrti pa so padli v vodo. ker je Policija prijela Mariča zaradi dveh posilstev. Marič je bil obsojen na deset mesecev strogega zapora, obenem pa se je moral odpovedati vsaki naknadni nagradi zaradi pomladitve. S tem se je na svojski zaključila tudi pomlajevalna afera, ki je dala belgrajskemu časopisju obilno snovi za »senzacije«. Neutešljiv pohlep po denarju je zapeljal Milivoja Uroscviča iz Paračina, da je ubil svojo ženo, ki jo je imel sicer rad. Ženi je oče določil 10 jurjev dote. Lani na spomlad sta se Milivoj in Olivera vzela. Nekaj mesecev sta preživela v lepi slogi, dokler ni Milivoja začela mikati ženina dota. katere pa tast še ni bil izplačal. Začeli so se prepiri, dokler ni Milivoj naredil konca: z nožem je ženi zadal devetnajst smrtnih vbodov. Mesto v srečnem zakonu se bo sedaj grel šestnajst let v zaporu. Francoski kapital se je začel intenzivno zanimati za našo državo. Velika rudna bogastva in ogromni gozdovi so ustvarili pogoje za napredek gozda in rudarske industrije. Za to dvoje se sedaj zanima francoski kapital. V prvi vrsti pa za velika javna dela. Pred krizo se je francoski kapital udeleževal pri nas vseh javnih del pod svojo firmo ali pa pod imeni domačih bank. Kriza, prav za prav omejitev deviznega prometa, je te posle zavrla. Sedaj je spet nastopil čas. ko se izplača nalagati denar v jugoslovansko industrijo. Zlasti bi se francoski kapital rad vselil v tiste panoge naše industrije, ki se je začela šele razvijati in kaže, da bo polagoma izrinila tuje uvoženo blago in se osamosvojila od tujine. Ce se to zgodi, potem bi postal uvoz nepotreben, a tuji kapital ne bi izgubil svoje dobičke. Zato pa se skuša kapital zavarovati in se vseliti v to industrijo prej, preden mu »odzvoni«. Težko kazen je naložilo zagrebško sodišče materi, sinu in njegovi ženi, ki so umorili moža, odnosno svojega očeta, in ga potem obesili. 72 letna Petronila Dobrotnik je nagovorila svojega sina Lojzeta, da je skupaj z ženo pobil očeta, nato pa ga še obesil. S tem naj bi javnost prevarih, da se je oče sam obesil. Zločin pa je bil kaj kmalu odkrit. Stara Petronila je bila obsojena na dosmrtno ječo, sin Lojze na dvajset let, njegova žena pa na 14 let robi je. Železniški postaji v Splitu in Šibeniku l>odo Popolnoma preuredili. Postajno poslopje v Splitu že dolgo ni več zadoščalo svoji nalogi, toliko bolj, ker se je promet v pristanišču večal od leta do lela. Prva rešitev je bilo povečanje splitske predmestne postaje, ki bo prav za prav postaja za novo splitsko pristanišče. Tudi v Šibeniku bo kolodvor popolnoma preurejen. Z Goriške, Krasa in iz Istre Letošnje zimsko vreme je prineslo mnogo bolezni v Istro Zadnje čase poročajo iz Istre, da tam hudo razsaja influenca. Prav posebno mnogo ljudi je na tej bolezni zbolelo v Trstu. Mnogo jih je je bolezen tudi pobrala, predvsem starejših ljudi. Letošnjo zimo jih je v Trstu in okolici pomrlo na influenci nekaj sto. Zanimivo je primerjati številke, ki kažejo, koliko ljudi je zadnje mesece, predvsem zimske, v Trstu in okolici pomrlo in koliko se jih je rodilo. Številke povedo, da se bo število prebivalstva začelo občutno zniževati, če bo šlo to tako naprej, kakor v teh mesecih Januarja se jih je na pr. v Trstu rodilo 34, umrlo pa jih je 249 Torej je razlike kar za 215 v enem samem mesecu. Skoro nič boljše ni na deželi v Istri. Tudi tam so številke pokazale, da se ni prav nič več ljudi rodilo, kakor pa jih je pomrlo. Da ljudje tako mr-jejo, je v prvi vrsti vzrok influenca, ki zdaj tako hudo razsaja. Pravijo, da toliko ljudi že ni pomrlo od takrat, ko je razsajala španska bolezen, to je ob koncu 6vetavne vojne. Še pokajo granate iz svetovne vojne Še vedno niso prenehale padati žrtve, ki jim je vzrok svetovna vojna. Teden za tednom poročajo časopisi, da je tu ali tam kdo našel granato, ki je ostala kje v zemlji še izza časa svetovne vojne, ter zaradi svoje neprevidnosti ali nevednosti povzročili, da je eksplodirala in terjala novo človeško življenje. Na Primorskem so takšni primeri še prav posebno pogosti, sai živimo na kraju, kjer je pred dobrimi 20 leti divjala najstrahovitejša bojna vihra Tudi ta teden poročajo tržaški listi o novih smrtnih nesrečah, ki so jih povzročile granate iz svetovne vojne. Na Goriškem je te dni kmet Knez Anton iz Števerjena kopal na polju in z lopato nenadno zadel v granato Vrgel jo je na kup kamenja, pri tem pa je granata priletela na vžigalnik in eksplodirala ter fanta na mestu ubila. Druga podobna nesreča se je zgodila prav blizu odtod, v Brdih Desetletni otrok je tu našel nek star naboj. Bil pa je fant tudi toliko nepreviden, da ga je začel odpirati, pri čemer je naboj eksplodiral in fanta zelo težko ranil, Le kdaj se bo res popolnoma končala ta nerečna svetovna vojna! Kakor vidimo, se dozdaj še vedno ni. »Likvidacijski« komisar pri hranilnici Tudi pri nas v Občinah se vedno kaj novega zgodi, če ne dobrega, pa slabo, Ker smo precej napredni, imamo tudi svojo hranilnico in posojilnico, ki je do pred kratkim še sama smela izvrševati agrarne kreditne posle. Zadnjič pa je bil izdan odlok, s katerim se naši hranilnici in posojilnici ta pravica odvzema. Istočasno s tem odlokom je bil imenovan takoimenovani likvidacijski komisar in sestavljen nadzorstveni svet. Želimo, da bi zdaj hranilnica in posojilnica res še boljše poslovala kot je prej. 4 kg zlata in precej srebra so odnesli V livarni žlahtnih kovin, ki je last Hektorja Breganta, očividno Slovenca, 6a se zadnjič oglasili tatovi. Pravijo, da so bili doma iz Trsta. Biti so morali od sile premeteni, da so mogli priti do zlatega in srebrnega zaklada, čeprav je bil tako skrbno zaklenjen. Ponoči so se neopazno prikradli do glavne oklopne blagajne in iz nje pobrali okoli 4 kg zlata, več kosov srebra in še nekaj drugih dragocenosti Škodo, ki so jo tatovi naredili s to svojo drzno tatvino lastniku livarne, cenijo na približno 100 000 lir. Do 6edaj tatov še niso našli, in pravijo, da ne bo prav nič čudnega, če jih tudi nikdar ne bodo, kajti tržaški tatovi ne znajo samo silno spretno krasti, pač pa se znajo j potem tudi skriti, ali v»aj ukradeno blago, Ee je ! bilo kaj prida vredno, nesti na varno. Že dolga J ni bilo v Trstu — tako pravijo tam ljudje — tako I drzne tatvine. Če bi človek ne pomislil tudi na to, ; da so zlato in srebro pokradli lahko kar bplj domači tatovi, bi ee zdelo iz takšne blagajne kaj ukrasti nemogoče. Da je konja pretihotapil iz Jugoslavije ... Bilo je že lanskega maja meseca, ko so itali janske oblasti nenadna prijele nekega Tržačana Fr. Hrobata, češ da je vtihotapil iz Jugoslavije konja. Kljub temu, da je na vse načine dokazoval, kako je prišel do konja, da ga je namreč čisto po pošteni pati kupil v Italiji, je bil vendar obsojen na 10 dni zapora in 1.850 lir denarne kazni. Denarne kazni je bilo kar precej, a je Hrobat ni plačal, pač pa se je pritožil na višje sodišče, ker se je čutil popolnoma nedolžnega, Sodišče pa se je zdaj prepričalo, da Hrobat ni bil nikdar tihotapec, ali pa vsaj to, da konja, zaradi kateregaje prišel pred sodnijo, ni vtihotapil iz Jugoslavije. In ko je šel Hrobat iz sodnije, je zdaj še bolj odločno lahko dejal: »Da bi jaz vtihotapil konja iz Jugoslavije? Nak!« Svoboden pas v Kvarnerskih otekih ki so pod Italija (predvsem Čres in Lošinj), je pred časom povzročil precej pisanja po časopisju. Ta J svoboden carinski pas je bil dozdaj glede predmetov, ki so bili prosti carine, precej omejen. V prvi vrsti bi prišel tu v poštev nezacarinjen prevoz make z Reke na otoke. Pred dobrim tednom je bila v Pulju konferenca, na kateri naj bi rešili še nekatera vprašnja, ki so vzvezi s tem svobodnim carinskim pasom. Sklenjeno je bilo, da se mora carina odpraviti ne samo za uvoz hrane na otoke, pač pa tudi za izvoz z otakov. Zdaj je carinarnica na Reki dovolila, da smejo s teh Kvarnerskih otokov izvažati neomejene količine vina, masti, boksita ia nekaterih drugih stvari. »Nmav čez izaro« Pe »Koroškem Slovencu« posnemamo: »Slovenska prosvetna zveza« je v novembru minulega leta na zahtevo dež. šolskega sveta predložila spored nameravanih kmetijsko - gospodinjskih tečajev in še v istem mesecu prejela obvestilo, da je šolska oblast vzela tečaje na znanje, Prvi javljenih tečajev — v Dobrli vesi •— je zaradi tehničnih zaprek odpadel, drugi — v Škofijah — je bil zaradi motenja miru prepovedan; v načrtu sta bila nato še na Kostaniah in v Št. Vidu. »Slovenska prosvetna zveza« pa ie bila minuli teden po dež. šolskem svetu obveščena, da ji je odslej prirejanje slovenskih tečajev prepovedano. Tozadevni odlok navaja: Deželni šolski svet za Koroško. Štev. 1.493/1939 od 4. febr. 1939. Odlok: Z odlokom od 26. novembra 1936, št. 86 293-II, je dež. vlada vzela na znanje, da prireja Slovenska prosvetna zveza za Ko.roško v Celovcu v jezikovno mešanem ozemlju Koroške pod vodstvom zasebne učiteljiec Ljudmile Hartmannove zasebne kuharske in gospodinjske tečaje, ki lahko trajaio 6 do 10 tednov. Ker je zaradi pravilne izvedbe štiriletke v področju ljudske prehrane prevzela vodstvo zasebnih kuharskih tečajev državna kmečka organizacija in jih le-ta bodisi sama prireja ah pa zafi e odreja lastne strokovne moči, razveljavljam zgoraj navedeni odlok in vse ukrepe, ki so izšli na podlagi tega odloka. ..... . - ci„ Zasebni kuharski in gosoodinjski tečaji Slovenske prasvetne zveze v Celovcu se torej ne smeio več vršiti. Vsaka kršitev t eodredbe bo postavno kaznovana, , « Pravna sredstva: Proti odloku je po 5 63, ??" stavek 5 splošnega upravnega zakona BGBL, INr. 274^1925 dovoljen priziv, ki mora biti vlaže° v dveh tednih pri dež. šolskem 6vetu v Celovcu, pismeno ali brzojavno, ki pa ne pomeni odloga prepovedi. Utemeljitev: V zvezi z odredbami poverjenika za štiriletko je prirejanje zasebnih gospodinjskih tečajev zaradi vežbanja šoli odraslih deklet in žena v pripravljanju vsakovrstnih jedil pridržano državni kmečki organizaciji, ki pritegne k vodstvu tak;h tečajev in k pouku strokovne učne moči, katere poznajo nalogo štiriletke na področju ljudske prehrane in so a vseh novih odredbah sproti obveščene, Torej more zasebne kuharske tečaje odslej prirejati samo državna kmečka organizacija j« njene podorgar.izaciie, ali pa jih morejo voditi sama Učiteljice, ki jih je za to odredila državna kmečka organizacija. Zasebnih kuharskih tečajev, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, oblast odslej ne bo več jemal na znanje V kolikor bi se njihovo Prt" rejanje naslanjalo na prejšnje odloke, »o ti razveljavljeni. Ob tem položaju je bilo treba svoječasno dovoljenje Slovenske prosvetne zveze razveljaviti-Odlok se odpošlje: Slovenski prosvetni zye*1 v Celovcu; nadalje v vednost in ravnanje: deželnim svetom v Celovcu, Velikovcu, Beljaku h1 Šmohorju; na znanje: dež. glavarstvu, tajni državni policiji in deželni kmečki organizaciji Sudmark v Gradcu. — Predsednik: Pawlikowski, s. r. Novo ljudsko štetje na Koroškem in po vsej Nemčiji bo, kakor poročajo nekateri časopisi, 17. maja. Značilno pri tem novem ljudskem štetju b° vsekakor to, da bo moral vsak poleg drugega povedati tudi, kakšen je njegov poklic h) kateri narodnosti pripad. Narodno socialistična učiteljska zveza šraai na Koroškem dve novi šoli in 6icer eno v Sclah-Kotu, drugo pa v Beli. Šola v Kotu bo zgrajena v alpskem slogu. Imela bo tudi svoje igrišče, kopališče in veliko jedilnico s kuhinjo Obe ti dve novi šoli bosta dobili ime po prvem voditelju na-rodnosocialističnega učiteljstva Hansu Schemmu. Prenakazovanfe denarja v Jugoslavijo je z najnovejšo devizno dredbo pod gotovimi pogoji zopet možno S prenakazitvijo pa se ne sme plačevati blago (tudi ne listi, razven društveni listi, če se naročnina pobira s članskim prispevkom) in se ne smejo podpirati osebe, izvzemši prvih sorodnikov (starišev, otrok, deda in babice, vnukov, bratov in sester ter zakonskega druga, če se stalno nahajajo v inozemstvu). Ni dovoljena prenska-zovati denarja za kritje obresti, najemnine in dol- gov, nastalih pred 23. marca leta 1938. Na podlagi potnega lista in inozemske nakaznice se sme mesečno prenakazati 10 mark, kar odgovarja po uradnem tečaju 170 dinarjem. Po,leg že navedenih podpor prvim sorodnikom sme denar služiti kritju pristojbin za nabavo osebnih listin (rojstnih in krstnih listov, domovnic i. dr.), članskih prispevkov, zdravniških honorarjev, sodnijskih pristojbin, špedicijskih stroškov, stroškov za olepšavanje grobov. Podrobnosti poizvedo kiteresenti pri poštnih uradih, kjer podpišejo tudi posebno devizno-pravno izjavo, da služi denar resnično samo navedenim. s vrham. Šipe so mu pobili Sv. Ana v Slov. gor., 17. febr. V nedeiljo, 12. februarja zvečer je bil izvršen na stanovanje posestnika in konjača Štajerja Petra v Črncih, obč. Apače nenaden napad. Skupina razjarjenih fantov je omenjenemu posestniku pobila vse šipe na stanovanjski hiši. Fantje iz Ščavnice so imeli dalje časa spor z štajerjevimi sinovi, ker pa ni60 mogli izvesti maščevanja nad njimi na drug način, so polomili omenjenega večera posestniku Štajerju vse šipe na stanovanjski hiši, da trpi posestnik veliko škodo Ta napad je bil mišljen kot poziv, da bi 6e Štajerjevi sinovi spustili v boj z razjarjenimi fanti, ki pa 60 po tem početju pobegnili. Iz Slovenskih goric Vinogradniška dela po slovenjegoriških vinogradih so v živahnem poteku. Vinogradniki so že po večini končali z rezjo. Tudi regulanje je letos živahno, kar je znak, da se naš vinogradnik z vnemo lateva obnove vinogradov. Čudne razmere, ki vladajo v zadnjem času ob naši severni meji, so obsojanja vredne. Med prebivalstvom krožijo po vsem neutemeljene in izmišljene govorice o nekih novih spremembah. Potrebno bi bilo, da oblast takšne vznemirljivce strogo prime in jim odmeri zasluženo kazen, ker kale dobro sosedstvo. Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 20. febr.; 12 Somov Šramel — 12.4. P« ročila - 13 Napovedi — 13.30 Opoldanski koncert, orkestra — 14 Napovedi - i* Zdravstvena ura: Pa' or ki 'ir. vsakdanjega /zdravstva (g. dr. A. Brecelj) — 18.20 Koroške pesmi (plošče) — 18AO Melodije Paglovčevc pesmarice iz I 17.13 (sr. dr. Jd v PreiJ.op -20 Prenos opore iz ljubljanskega gledališča; v J. >o moru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar); v u. odmoru: Napovdi. poročila. Četrtek, 23. febr.; 12 Balalajke (plokče)i — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert orkestra — 14 Napovedi — 18 Operetni nappvl *ei — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. d*. R. Kolarič) 19 Napovedi, poročila - 19.30 Nae ura — 10*50 De et minut zabave — 20 Ura slovenske glasno (Radij, or e eter) — 21 Prenos ir Rima Verdi' Ernam, opera, v moru okrog — 22 Napovedi, poročila. Petek, 24. febr.: 11 šolska ura: Koralka in Tunis ~ potopisne slike iz osebnih doživetij, dialog. Vodi g. N-Pirnat — 12 Po naših logih in gajih (plošče) — L Poročila - 13 Napovedi - 13.20 Opoldanska koncert Radij, orkstra — 14 Napovedi — 18 zenska nra; Delo kmetsko gospodinje v zimskih mesecih (ga. Froi.ja Brodar) — 1S.30 ramli igrajo (plošče) — 18.40 Fram:o ŠMna (g. dr. St. Leben) ~ IS Napovedi poročila -10 90 Nac ura — 19-50 Zanimivosti — *>n Veseli zvoki, igra Radij, orkester — 21.10 Sonata: predavanji, g 8-Koporc, klavir gdč. H. Scifert — 22 Napovedi, pc.o-čila _ 32.30 Angleške plošče. VZH JERINI! POSOJILNICA REGISTROV AN A ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 POLEG HOTELA UNION nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 41% do 5% po dogovoru Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkorolna posojila Stara žitna zrna. V neposredni bližini Budimpešte izkopavajo sta-ninoslovei neke starine. Pri tem delu so kopači naleteli na trdnjavski pas nekdanjega v Panoniji umrlega panonskega cesarja Valentinijana. V 16 metru visokem stolpu so našli med ostanki pepela precej pšeničnega in rženega zrnja, ki je ležalo tani poldrugi tisoč let. Kljub dolgi dobi zrnje ni »zgubilo svoje življenjske sile. Previdena s sv. zakramenti nas je snoči v 74. letu starosti zapustila naša dolgoletna kuharica, gospodična Nežka Žbontar Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v ponedeljek 20. febr. ob 4 popoldne izpred Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 19. februarja 1939. Rodbina DOKLER- Šport čez nedeljo V Zakopanem so se da smuške Zakopane, 19. febr. Še danes je vsa naša reprezentanca pod vtisom silnega uspeha, ki ga je dosegel naš Franc Smolej pri včerajšnjem smuškem maraton«. Nihče si ni mogel misliti, da si bo Smolej priboril v tako ostri konkurence, kakor je že zlepa Di bilo, odlično deveto mesto in hkrati tudi prvo mesto med vsemi Srednje-evropejci. Smolejev uspeh je viden šele tedaj, v pravi luči, če vemo, da so Italijani. Poljaki in tudi drugi z gotovostjo pričakovali, da bo prvi Srednjeevropejec eden njihovih tekmovalcev, ne pa kdo diugi. Njihovi tekmovalci so se pod stalnim nadzorstvom tujih trenerjev pripravljali nepretrgoma šest mesecev na letošnje prvenstvo. Njihovi uspehi so bili vidni tudi Ves teden tako v alpski kombinaciji, kot v teku na 18 km in klasični kombinaciji. Zaradi prekratkega treninga smo zlasti v teku na 18 km in klasični kombinaciji dosegli razmeroma zelo slabe uspehe. Prav tega smo se bali tudi za smuški maraton, ki je najtežja preizkušnja za smuške tekače. Sprva — na prvi polovici proge smo se za našega Smoleja že kar bali, ker smo ob prvi zanjki, ki je bila dolga 25 km, videli, da je naš Smolej šele šestnajsti. Toda v drugem delu proge se je naš France boljšal od kilometra do kilometra in puščal po vrsti za seboj najbolj renomirane srednjeevropske smuške tekače, še ko je prišel na cilj in ko smo že vedeli za njegov cas, nismo mogli verjeti, da je Smolej dosegel to, kar smo mi smatrali za nemogoče. Zaradi Smolejevega uspeha je postala naša reprezentanca središče pozornosti. . . Čestitali so nam po vrsti vsi. Najbolj smo se pa veselili uspeha mi sami. Ponosni smo na nes zaključile svetovne tekme Smoleja in veseli. To je sedaj naš največji mednarodni smuški uspeh. Ne smemo pa pozabiti drugih naših smuških maratoncev: vsi so se odrezali proti pričakovanju dobro. Zakopane so nam prinesle dva lepa uspeha. Pračkov tek v slalomu in njegov plaee-ment na 7. mestu ter Smolejev smuški maraton. Že to nam kaže, da napredujemo stalno, kljub težkim materialnim razmeram. Bradi — svetovni prvak v smuških skokih V Zakopanem je bil danes zaključni dan tekem za svetovno smuško prvenstvo. Proti vsemu pričakovanju so Nemci tudi v disciplini smuških skokov osvojili prvo mesto. Njihov skakalec Sepp Bradi je premagal znamenite skakače Birgerja Ruuda, Asbjorna Ruuda, Myrko, Kongsgaarda, St. Marusarza in druge. Mladi Neinec, ki nosi svetovni rekord v dolžini smuških skokov (107 m v Planici), je zmagal prepričevalno _ in zasluženo. Nemci so s tem osvojili sedem smuških prvenstev. Podrobni tehnični rezultati: 1. Seep Bradi (Nemčija) 80 m, 76.30 m, 224.4 t. 2. Birger Ruud (Norv.) 72.5 m, 81.5 m, 224.2 t. 3. Kongsgaard (Norv.) 77 m, 79 m, 221.1 točka. 4. Eriksson (Švedska) 78 m, 78.5 m, 220.2 točki. 5. Marusarz (Poljska) 77 m, 77.5 m, 219.5 točk. 6. Hans Lahr Nemčija). Sledi še vrsta norveških in švedskih skakalcev. Naši tekmovalci v izredni konkurenci niso prišli posebno v poštev in se tudi niso mogli plasirati v prvo vrsto mednarodnega skakalnega razreda. Bradlov uspeh je presenečenje. Smuške tekme ZFO in ZDK ttropa, 19. febr. Ob izredno lepem vremenu m velikem zanimanju občinstva so se danes vršile zvezne srou-carske tekme, katere sta priredila ZFO in ZDK za svoje člane, odnosno članice. Tekme članov v teku na 15 km so se izvedle na Mošanjski planini. Proga je bila izredno težka. Vseh tekačev je bilo 26. Snežne razmere so bile ugodne, saj kar se snega tiče_Jy £9 tu .goji dovoli. Tudi članice so imele svoje tekme v smuku in teku na Moeanjski planini. Nasa dekleta eo se prvič udeležile smučarskih tekem in zato proga za smuk ni bila preveč dolga in Uidi ne težka. Pri smuku se je zlffti odlikovala Prackova. Takoj po tekmi v smuku so imela dekleta tek na 3 km dolgi progi. ... . Prireditev se je pričela e sv. maso, ki jo je daroval ob pol 8 g. dr. Blatnik, predsednik ljubljanske fantovske podzveze. Takoj po službi božji je bil zbor vseh tekmovalcev, katere je pozdravil predsednik ZFO dr. Žitko, nato pa še načelnik ZFO brat Kermavner, ki je spodbujal fante za lepo in plemenito borbo v smučarskem športu. Popoldne so bile na novo zgrajeni skakalnici na Vodicah skakalne tekme za klasično kombinacijo in za solo skoke. Fantje so pokazali od lanskega leta velik napredek. V naslednjem prinašamo še rezultate: Tek na 15 km: I. Dekleva Milan 1:14:47 (Lj. šiška), 2. Fr. Kajžer 1:17:18 (Rateče-Plamca), 3. Kordez Matevž 1:19:39 (Krona), 4. Lichteneger (Dovje-Mojstrana). 5, Vole Andrej (Rateče), 6. Janeži* Jože (Kamnik). Klasična kombinacija: 1. Dekleva Milan (šiška) 300.4 točk, 2. Lichteneger Ferdo, Mojstrana, 276.5, 3. Kajzer Franc, Rateče-Planica. 269.3, 4. Kordez Matevž, Kropa, 5. Janežič Jože, Kamnik, 6. Finžgar Rudi, Kropa. ............ ,, Prvak v klasični kombinaciji Milim Dekleva je prejel prehodni pokal ministra Fr. Snoja. Prvenstvo podzveznih moštev v klasični kombinaciji: -> 1 Gorenjska podzveza — 1.066.6 točk: 1. Lichteneger Ferdo, Mojstrana 276.5, 2. Kaižar Franc, Rateče-Planica, 269.3. 3. Kordez Matevž, Kropa, 267.5, 4. Finžgar Rudi, Kropa, 253.3 točk. 2. Ljubljanska podzveza — 942.1 točk: 2. Dekleva Milan, šiška, 300.4, 2. Janežič Jože, Kamnik, 257.0, 3. Jerman Franc, Sv. Peter, >47.5, 4. Jeločnik Albert, Ljubljana, 137.2. Prehodni pokal ljubljanskega župana dr. Adlešiča je dobila Gorenjska podzveza. Samostojni skoki: I Dekleva Milan, šiška, 149 točk, 2. Finžgar Rudi, Kropa. 143.4, 3. Jerman Božo Hrušča, 142 4. Korde/. Matevž, Kropa, 5. Lichteneger, Dovje-Mojstrana, 6. Košir Pepe, Jesenice, 7. Janežič Jože, Kamnik. Smuške tekme Zveze dekliških krožkov A) Tekma v smuku: 1. Praček Lojzka. Jesenice, 29.8 sek., 2. Štolcer Pavlina, Kranjska gora, 30 sekund,_ 3. Štolcer Borica, Kranjska gora, 33 sek., 4. Praček Anica, Jesenice, 5. Janežič Tinca, Kamnik, 6. Dobovšek Milena, Sv. Peter, Ljubljana, 7. Pregelj Marija, Sv. Peter, Ljubljana. B) Tek: 1. Štolcer Pavlina, Kranjska gora, 25:35 minut, 2. Janežič T.. Kamnik, 27:50 min., 3. a Ras-perger Mila, Ljubljana, 28:20 min.r^3.b štolcer Morica, Kranjska gora, 4. Dobovšek Milena, Ljubljana, 5. Pregelj Marija, Ljubljaup Italijanski nogomet V Italiji so bile danes odigrane naslednje prvenstvene tekme: Ambrosiana : Liguria 5:2. Torino : Bologna 1:1. Napoli : Juventus 4:1. l.ucchese : Modena 1:0. Genova : Milano 2:0. lAio : Livorno 3:2. ■ftlestina : Novara lsO. . . fodi Bologna s 27 točkami, sledi ji Liguria s 26, Ambrosiana 24, Genova 22, Roma, Lazio -1, ob kraju tabele Se vedno čepe Novara, Livorno m Triestina s 14 točkami. Pariz : Praga 1 :1 Včeraj je bila v Parizu v Pare des Princes odigrana nogometna tekma med reprezentancama Pariza in Prage. Srečanje je v prvem polčasu poteklo v znamenju premoči domačih, v drugem polčasu pa se je izrazila v polni meri tehnična superiornost gostov. Šele proti kraju so Parižani spet prišli do besede. Poskusili so zabiti zmago-nosni gol, toda budna češka obramba jim je ^vse poskuse razbila. Tekma sama je bila izredno živa ter tu pa tam tudi ostra. Reprezentanca Lilleja : Pragi 2:1 Danes je praška nogometna reprezentanca odigrala svojo drugo tekmo v Franciji. Za nasprotnika je dobila reprezentanco Lillea, ki je bila okrepljena z nekaterimi profesionalnimi igralci iz drugih francoskih klubov. Kljub temu, da so bili Čehi vso igro v izraziti premoči, niso utegnili zmagati, ker so imeli v napadu preveč nenatančne strelce. Gostom se je precej poznala tudi tekma, ki so jo odigrali včeraj v Parizu. M adina se pripravita na velike dni Pri nas ne mine nedelja brez smuških prireditev. Danes, ko je obrnjena naša pozornost na smuške dogodke v Zakopanem in na uspehe naših tekmovalcev na tujih tleh, je imela mladina v Planici svoj veliki dan. SK Ilirija je na 25 metrski skakalnici priredila tekme v skokih za juniorje in mladino. Uspehi naših najmlajših tekmovalcev, ki se pripravljajo na velike dni, so kar lepi, naravnost zgledno pa je velikansko zanimanje, ki ga kažejo naši mladi za smuške skoke. Pozivu SK Ilirije na te skakalne tekme se je odzvalo kar 67 mladih in nadebudnih tekmovalcev. Kljub ogromnemu številu tekmovalcev so tekme potekale v najlepšem redu. Tudi vreme je bilo naj lepše. Juniorji — letnik 1920—1921: 1. Gregorc Leopold, Ilirija, 208 (19.5, 19, 19), 2. Kavalar Vinko, Ilir., 207.1 (18.5, 19. 18.5). 3. Bukovnik Leo, Bratstvo, 202.7 (18, 17, 18.5), 4. Rozman Janko, Ilirija, 5. Ropret Milan, Ilirija, 6. Mežnar Emil, Bratstvo. 7. Kra-guljnik Karol, Bratstvo, 8. šešteršič Milan, Ilirija, 9. Ažman Danimir, Ilirija, 10. Jaklič Janez, Ilirija. Naraščaj — letnik 1922—1923: 1. Brunn Berti, Bratstvo, 204.4 (17, <7.5, 18.5). 2. Razinger Lojze, Bratstvo, 202.3 (18. t8.5, 19), 3. Hutter Jože, Bratstvo, 196.1 (17.5, 18, 18.5), 4. Pečar Friderik, Kranjska gora, 5. Valentar Slavko, Ilirija, 6. Hrovat Janez, Ilirija, 7. Mežik Jože, Ilirija, 8. Božič Branko, Ljubljana, 9. Šijanec Stanko, Ilirija, 10. Matjaš Janez, Ilirija. Mladina — letnik 1*24: 1. Petrič Janez, Ilirija, 206.4 (16.5, 18.5, 17.5), 2. Radivojevič Božo, Kranjska gora, 204.4 (17.5, 17.5, 17), 3. Mulej Tinček, Ilirija, 203.4 (17.5, 17.5, 17.5), 4. Košir Aleksander, Kranjska gora, 5. Urbas Kondi. SK Dovje-Mojstrana, 6. Makovec Janez, Ilirija, 7. Vandot Janez, Kranjska gora, 8. Zupan Emil, Kranjska gora, 9. Rožič Jože, Ilirija, 10. Makovec Jože, Ilirija. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju V petek zvečer in danes je bilo v Budimpešti svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Zmagal je Anglež Grabam Sharpe, drugi je bil tudi Anglež Fredy Tomlins, tretji pa je bil Forst FdMt. ... —_ V parih pa je 7-mapcala nemška dvojiea'Ernest Bayer iti TJerber. V parih je-tekmovalo deset dvojic. Tekmam, je prisostvovalo 6000 gledalcev. Banovinsko prvenstvo v smuški štafeti 4x10 km Zimskošportni odsek SK Maribora je priredil dopoldne s startom ob pol 10 na Klopnem vrhu na Pohorju tekmovanje v štafetnem teku 4 krat 10 km za prvenstvo dravske banovine. Od 8 prijavljenih štafet so se tekmovanja udeležile štiri štafete, in sicer štafeta SM. k. Ljubljane, SK Železničarja in dve štafeti SK Maribora. Start in cilj sta bila pri koči na Klopnem vrhu. Višinska razlika je bila 120 m. Proga je vodila od koče_ na Klopnem vrhu mimo Falskega ribnika d« loških bajt, nato do obronkov Miznega vrha ter navzdol do Lobnice, dalje mimo kolonije čez potok Crna vas do močvirja, nato se je vzpenjala spet do najvišje točke Klopnega vrha ter pred kočo, kjer je bil cilj. Organizacija je bila dobra. Rezultati so sledeči: 1. SSK Maribor (Fanedl, Simčič, Legvart, Šubic) 3:35:03. 2. Sm. K. Ljubljana (Kapus, Ilovar, Korenini, Rus) 3:47:13. 3. SK Železničar (Heric, Kuhar, Kramaršič, Muravs) 3:54:23. 4. SSK Maribor II. (Jevšnikar, Hren, Kompare, Škrget) 4:26:46. Francosko nogometno prvenstvo V Franciji danes prva divizija ni igrala prvenstvenih tekem zaradi važnih mednarodnih srečanj. V drugi diviziji pa so bili doseženi nasledni; rezultati : Toulouse :Tourcoing 6:1. Troyes : Boulogne 3:2. \ix : Nimes 1:0. Dunkerque : Dieppe 3:1. SK Maribor 5 :3 : SK Jugoslavija (2:2) Danes je bila odigrana na igrišču pri Skalni kleti ob treh popoldne prijateljska nogometna tekma med SK Mariborom in SK Jugoslavijo. —* V prvem polčasu so domači popolnoma prevladovali na polju, vendar pa je v 7. minuti levo krilo SK Maribora, Tičar, zabil vodilni gol. Takoj naslednji minuti je Steblovnik II izenačil, in v 10. minuti je isti igralec celo povišal na 2:1. Gostje so se umaknili v obrambo, dokler se ni posrečilo Tičarju, da je pobegnil in z ostrim strelom v 32. minuti izenačil ter postavil razmerje 2:2. V drugem polčasu so prevzeli vodstvo igre gostje ter je v 5. minuti levo krilo povišalo rezultat na 3:2, v 7. minuti pa na 4:2. Jugoslavija je igrala požrtvovalno. Posebno fefe je izkazala obramba. V 35. minuti je zopet Steblovnik II rafti J- tretji gol za Jugoslavijo, v 38. rninuti pa je- \VelI e po enajstmetrovki postavil končni rezultat 5:3. — Sodnik Brezinger je sodil tekmo dobro. Jagoslavija - beigrajski pokalni zmagovalec Belgrad, 19. febr. Jugoslavija — BSK 4:0 (2:0) Danes je Jegoslavija zabeležila lep uspeh. Obe njeni moštvi sta premagali svojega starega nasprotnika BSK, kar gotovo pomeni precejšnjo senzacijo med športniki. V predtekmi sta nastopili rezervni moštvi. Ta predtekma pa se je končala s prepirom in pretepom, za katerega nosi predvsem krivdo sodnik Živkovič, ki ni pravočasno preprečil preostre igre. Rezultat pa je bil 4:0 za Jugoslavijo. Po zmagi rezerve Jugoslavije nad BSKovo rezervo se je začela pod vodstvom sodnika Mlinariča iz Zagreba ob navzočnosti 7000 gledalcev polfinalna tekma med BSK-om in Jugoslavijo za zimski pokal. Igrišče je bilo precej blatno in je v veliki meri oviralo lep potek igre. Ker je BSK v prvi pokalni tekmi zmagal z 1:0, je bila tudi danes večina prepričana, da bo zmagal. Jugoslavija je nastopila v popolni postavi, BSK pa brez desnega branilca Stojilkoviča, katerega je slabo nadomestoval Radovanovič, ter brez Glišoviča, ki ga je zamenjal Dragičevič na desnem krilu. Napad BSK-a je vodil Marjanovič. Prvenstvo v slalomu za dravsko banovino Med 34 tekmovalci je zmagal Cizelj, od moštev pa SPD - Maribor Celje, 19. febr. Danes je priredil zimsko-sportni odsek SPD iz Celja prvenstveno tekmovanje za dravsko banovino v slalomu. Tekme bi morale biti pri Celjski koči, pa so bile zaradi neugodnih vremenskih razmer v zadnjih dneh prestavljene v Mozirske planine. Že več dni pred tekmami, ki so bile za ta romantični kot Savinjske doline prava senzacija, so naši športniki govorili le o tem, kako bo izpadlo to tekmovanje, kdo bo letošnji banovinski prvak in kako se bodo naši smučarji držali proti odličnim Gorenjcem, ki so pripeljali na te tekme skoraj vse svoje najboljše moči, seveda razen »zako-panskih kanonov«: Pračka in Hein\a. Kolikšno je bilo zanimanje za te smuške tekme, se vidi najboljše po tem, da že včeraj zvečer ni bilo mogoče dobiti po kočah ležišč, čeprav so bile tekmovalcem in gledalcem na razpolago tri koče s približno 100 ležišči. Soboto so prireditelji porabili za pripravo proge, ki je potekala z vrha Medvedjaka po precej težkem svetu med smrekami in posekanimi gozdovi. Snega je bilo Se kar precej in je bil kljub sončnemu vremenu dober. Odjuiil in zmehčal se je le okoli 11 dopoldne, kar pa poteka prireditve ni posebno motilo. Proga je bila dolga približno 600 m z višinsko razliko 150 m. Točno ob 10 so se tekme začele. Na startu se ie pojavilo 34 tekmovalcev, med njimi 30 za moštva in 4 posamezniki. Progo je odprl mali Pepček Sevničkar, sin gostoljubnega oskrbnika Ivana, ki že tri leta v splošno zadovoljstvo oskrbuje Mozirsko kočo. Rezultati so bili tile: Moštva 1. SPD Maribor (7:51,6); 2. Ask Gorenjec Jesenice (8:2.8; 3. SK Bratstvo, Jesenice (8:40,9); 4. SPD Celje I (8:47,7); 5. SPD Celje II /9.43,4); 6. SKL Celje (10:40,5); 7. SPD Laško (10:51,6). Kot osmo je tekmovalo tretje moštvo celjskega SPD, ki je pa izpadlo. Posamezniki: 1. Cizelj (SPD, Maribor) 2:29,8; o Franci Cop (SPD, Maribor) 2:30,6; 3. Žvan (Gorenjec) 2:35,7; 4. Herle (SPD. Celje) 2:40,8; 5. Žnidar (ASK Gorenjec) 2:41,9; 6. Klein (Skala, Jesenice) 2:44 4; 7. Bertoncelj (ASK Gorenjec) 2-45,2; 8. Bohinjec (Bratstvo, Jesenice) 2:47.1; 9. Gradišnik D. (SPD. Celje) 2:50,8; 10. Gajšek (SPI), Maribor) 2:51,2; 11. Knap (SPD, Celje) 2:54; 12. Lautner (SPD, Maribor) 2:56,2. Po razglasitvi rezultatov se je tekmovalcem zahvalil v imenu celjske podružnice SPD gospod učitelj Kovač in pozdravil navzoče funkcionarje in tekmovalce. Nato jih je pozdravila še tajnica SPD iz Maribora in jim zaželela veselo svidenje na tekmah za državno prvenstvo pri Senjorjevem domu. Ob 5 popoldne je bila v Mozirju razdelitev nagrad za moštva. Prvo nagrado, kip smučarja, darilo bana dr. Natlačena, je dobilo moštvo SPD Maribor. Drugo darilo, plaketo, darilo mariborske Zinisko-sportne podzveze, je prejelo moStvo ASK Gorenjec z Jesenic; tretje darilo, darilo poslanca in podpredsednika skupščine g. Mihelčiča, je dobilo moštvo SK Bratstvo z Jesenic. Nad tekmami je prevzel pokroviteljstvo g. ban dr. Natlačen. Tekma je bila zelo živa in borbena. V 10. minuti je Jugoslavija napadla po desnem krilu Saviču, ki je lepo podal na sredo, iz česar se je izcimil prvi gol. S tem je bil rezultat z ozirom na nedeljsko tekmo izenačen. V 13. minuti je Ferlič pobegnil Radovanoviču, nakar je Savič iz neposredne bližine vrat povišal rezultat na 2:0; Šele po tem golu se je BSK nekako vzdramil. Začel je z napadi, vendar pa je bila njegova igra premalo odločna in zato tudi ni rodila nikakega uspeha. Najslabša sta bila v napadu Podhracky in Božovič. V drugem polčasu je BSK začel silovito napadati. Že se je zdelo, da bo v kratkem izenačil. V 6. in 16. minuti je samo sreča rešila Jugoslavijo pred izenačenjem. Zaradi surove igre je sodnik kmalu nato izključil branilca BSK Dubca. BSK je bil s tem precej oslabljen. V 29. minuti Ferlič strelja kot Desno krilo Savič pa odbije žogo v mrežo. V 37. minuti Petrovič nenadoma prodre, preigra Radovanoviča, ki je edini še ostal v pomoč Puharju, in neubranljivo strelja v vrata. Stanje je zdaj že 4:0, in to je tudi končni izid tekme. Današnji poraz BSK-a je postavil zvezinega kapitana g. Simonoviča pred težko vprašanje. Kapitan Simonovič je namreč v moštvo, ki bo v nedeljo nastopilo v Berlinu, postavil skoraj same igralce iz BSK-a. Ta beigrajski klub pa je danes pokazal izredno slabo igro. Med igralci, ki jih je zvezin kapitan vzel v poštev za nedeljsko tekmo v Berlinu, so Podhracky kot levo krilo, Bozovič kot leva zveza in Dubac kot levi branilec. Po današnji igri sodeč, vsi ti trije ne spadajo v moštvo, ki bi Jugoslavijo zastopalo pri tekmi v Berlinu.^ Kapitan Simonovič bo moral na vsak način moštvo za nedeljsko tekmo vsaj nekoliko spremeniti. Ljubljana : Železničar (Maribor) 0:0 Rezultat 0:0 je v današnjem primeru že sam po sebi najzgovornejši komentator. Tekma sama, ki naj bi predstavljala ljubljansko povračilo za 1:1 v Mariboru, je pokazala dosti preprost nogomet, v katerem ni bilo opaziti nobene prave volje za igro z žogo. Vse preveč se je poznalo, da je bila včeraj pustna sobota ... Ljubljanski igralci razen izrazitih znakov utrujenosti niso prav za prav pokazali ničesar. Tfekali so mehanično, toliko da so se otresli nagnjenj k »pacifizmu«. Vsa stvar je bila tu pa tam mofcno >špasnega« značaja. Mariborčani so se bili vzeli, kakor je vse kazalo — nekoliko bolj »skupaj«. Zares so zaigrali, prav čedno in — po namenu — tudi koristno. Kljub temu pa niti zaspani ljubljanski obrambi niso bili kos. Mojster lahko tudi počiva, čeprav sc mlajše moči trudijo, da bi ga presenetile in naučile »česa boljšega«. Tekme ni jemati prav hudo zares, saj je tudi gledalci niso tako dojeli. • • V glavnem je ponudila zmeren trening obema enajstoricama. ■ ■ h. .L «« u x 19 Hi n ii lnn«*matvQ 25 din. nrednIi«»o: Kopitarjev ulica «'111. Taleto« 4001 d® 4001 Dvrara: Kapilar)«™ alica fc