Tečaj XXXV
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold. ; pošiljane
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 15- januarija 1879

Oba eg: Vabilo gosp. družbenikom c. k. kmetijske družbe kranjske v obcni zbor v ljubljani 29. januarija. — Tri glavna
vodila, kako naj sadna drevesa sadimo. — Še enkrat o kmetijskih založnicah ali posojilnicah. — Reja ovác in pa sahana v Rumunijî. — Kako podpira kmetijstvo deželni zbor Štajerski. — Namen ljubljanske hiralnice in si-rotnišnice, in pa loterija njima v podporo. — Nova pogrebna bratovšcina. — Zapisnik 43. odborové seje Matice slovenske 18. decembra. (Konec.) — Jezikoslovne opazke. (Konec.) — Matija Ličan, „stari Slovenec". — Kako pridemo v Avstriji do notranjega miru. - Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novičar.
gospođom družbenikom c. k. kmetijske družbe
kranjske
v občni zbor v Ljubljani
29. januarija 1879.
(Zbor je y dvorani mestne hiše in se začne ob 9. uri
dopoldne.)
Program obravnav :
1.	Predsednik odpre zborovanje.
2.	Poročiio o delovanji glavnega odbora.
3.	Predlog družbenega računa za leto 1877. in proračuna za leto 1879.
4.	Poročila in prediogi podružnic in predlogi po-sameznih družbenikov po propisu §. 19 družbenih pravil.
5.	Predlog o oskrbovanji družbenega vrta.
6.	Razprava o osnovi posebnega odseka za konje-rejo, ki bi v smislu dopisa si. c. k. ministerstva kme-tijstva od 10. avgusta 1878. št. 6611 prevzel tista opravila, katera je dosibmai izvrševala c. k. deželna komisija za konjerejo in katera imajo v prihodnje pripadati ali družbám kmetijskim ali pa v nekaterih deželah že obstoječim konjerejskim družbám.
7.	Predlog o osnovi začasmh loterij, pri katerih bi se izsrečkovala dobra plemenska živina, dobro kme-tijsko orodje, semena itd, s posebnim ozirom na ude družbe kmetijske.
8.	O potrebi postave za razdelitev občinskih so-pasnikov in o vredjenji zemljišc, ki meojajo gospodarje.
9.	Poročilo o vspehu podkov&ke in živinozdravske soie v preteklem šolskem letu.
10.	Volitev 3 odbornikov v glavni odbor.
11.	Volitev častnih in dopisovainih udov.
Dostav eh. Z dovoljenjem si. deželnega odbora se bodo v tem zboru razstavila žlabna sadna drevesa, trte in vina deželne sadje- in vinorejske Slapenske sole, katera, ako bi kak jad družbe kmetijske želei, se mu bodo tudi prodala. Ce odbor prejme še tudi od druge strani kako kmetijsko orodje, kako seme itd. za razstavo, se bode tudi to v zbornici razstaviio.
Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske
v Ljubljani 3. januarija 1879.	- >)V
Karol baron Wurzbach.
Dr. Janez Bleiweis.
Tri glavna vodila,
kako naj sađna drevesa sadimo.
1.	Jama, kamor se ima mlado drevó saditi, naj se, Če le mogoče, uže v jeseni izkoplje; izkopana zemlja naj na zraku leži, da se popolnem sprsteni; slaba prst naj se odstrani in z dobro nadomesti. Tako pomešana, obležana prst naj se pa ne vrže vsa na enkrat v jamo, ampak polagoma, in ko je jama v sa pol na, naj se drevó vsadi na vrb. Ker se prst sama po sebi poseda, vsede se tudi drevó samo po sebi dovolj globoko. Naj si naši sadjerejci to pred vsem zapomnijo , da drevo s svojimi koreninicami sme k večem2do 3 palce (cole) pod zemljo priti, da podnebni zrak in dež moreta do njih. To je ena najvećih napak pri vsajanji mlađega sadnega drevja, da se v ozko jamo globoko vsadi, da ondi kakor jetnik v ozki ječi čepi, in, ko rasti začne, ko-renin svojih razprostirati ne more, zato pa klaverno raste, sad mu rad odpada in kmalu vsahni.
2.	Drevesa naj se sadijo le takrat, ko je zemlja mokra, če ni, naj se čaka do dežja. In če tudi je zemlja mokra, naj se vsajenemu drevesu dobro zalije in se potem veckrat priliva, kajti vlaga (mokrota) je v začetku in posebno v bolj vročem času drevesu neobhodno potrebna za veselo rast.
3.	V ršiču (kroni) naj se mladike le prav malo porežejo, kajti to je po dognanih skušnjah z obrezanimi in neobřezáními mladikami na veliko škodo drevesu. Žalibog, da naši vrtnarji preradi nož v rokah imajo!
Tako piše baron Riese-Stallburg v naznanilih družbe kmetijske české, v katerih poroča, da gre sad-jereja na Českem rakovo pot, ne toliko po vremenskih nezgodah in hudobnem pokončevanji drevja, ampak zato, ker se v drevesnicah ne ravná z drevesi tako, kakor izreja mlađega drevja zahteva in posebno, ker se na-pačno sadijo. In vse to potrjuje baron Babo, vodja sadje- in vinorejske sole v Klosterneuburgu, ki šloví kot prvak v sadje- in vinorejskem znanstvu, v novem časniku „Der Obstgarten", ki ga je zacel ob novem
letu izdajati. (Naročnina je za pol leta 2 gold. 50 kr.)
v
Se enkrat o kmetijskih založnicah ali posojilnicah.
V 1. številki letošnjega leta prinesle so ,,Novice" článek, v katerem je z jasno besedo dokazana prevelika potreba kmetijskih založnic, katere bi go
spodarjem, ki nanagloma in brez svoje krivde pridejo tega razvidno, da se enacih ovac tu nabaja na milijone.
v denarne zadrege, dovoljevale mala posojila na men- Tukajšnje ovce večidel nimajo rogo? ali pa le majhne
# •
J ice
tako imenovani kratki kredit
ali
stavščine. Čuditi se je
pa
na za
špičke; njih bela volna je poiobna volni cakeljnov.
y
da se doslej pri nas za Ovni so veói in močneji, pa imajo večidel dolge, kakor
ustanovljenje teh tako važnih denarnih zavodov še skoro cakeljni zavité rogove
Ovni
s
ali 6 rogovi niso redka
prikazen. Pri takih ovnib, ki imajo po 6 rogov
cisto nič storilo ni, in želeti bi bilo, da bi se tišti možje
po deželi, ki prebivajo med narodom in imajo do njega kvišku, 2 navzdol zakrivljena.
i
80
vpliv dá
>
za to stvar zaćeli malo bolje zanimati, vsaj se
v lahko izpeljati.
Rumunska ovca strpi vremenske uime veliko bolje
kakor cakeljoi ali nemske ovce. Nahajajo se tudi
v louav laucijan.	»»»vi vc*eww«ju* c* i * uvuioau u »	ii ouoj c»j \j o c iuui , pa
ej em si pa v dolžnost opozoriti tu se na nekaj redko namešana plemena z erdeljskim in južno-ruskim
druzega.
Banka
SI a vi ja" razposlala je
yy
ako
se ne mo-
plemenom.
Maja
meseca
zaene
tim. uže leta 1876.
svojim zastopnikom okrožnice, v
deželi na to delajo, da
čubau čede iz doline na planine gnati in gre polagoma z njimi zmirom više in više
VI Ili J vi ci v m w v^f a w vy i	w w v j *	«
katerih jih je pozivljala, naj po deželi na to delajo, da do gozdov, kjer les raste. Ce v tem ća3U še sneg pade se ustanovi vsaj v vsacem večem okraji samostojna ali če sicer še ni paše dovolj, posekajo v gozdu hraste
%
založnica kot zádruga z neomejenim poroštvom, ter bukve, jelše in javore, od katerih ovce muiijo brstje ia
je za vsak tak slučaj obetala denarno pripomoć za mlado perjiče. S tem pa se po&onča veliko lesa
začetek. To je gotovo vse bvale vredna ponudba, ki banki ,,Slaviji" Čast delà. Prepričan sem, da je banka
želim le, da bi ta S3 poprime inicijative,
;
„Slavija" doslej še
moja notica spodbudila
to je
i8tega mnenja, in
katerega spomladi na solnčnatib krajih p )žigajo, a tem pa še veČo škodo delajo gozdom. ovce na svoji odločeni paši
Sredi
junija meseca 80
koga, da
Ovce imajo večidel v čedah po 1000 do 2000 re
da pričoe stvar jen je vsaj ene kmetijske
pov
, in sicer razdelene v pomladancke, letnike, dvelet-kedar nice breje in molzne , v skopljence in ovne , kateri se
j« , VA« r.VUU o „ .	-
založnice. Besede ginejozgledi vlečejo bo enkrat ustanovljena nam, pridejo tudi druge za njo! včasih z glavami tako butajo , da se to že od daieč
# * *
» • V •
shsi.
Vsaka čeda se pase sama zase; mladići imajo Pričujoči Članek nam je došel iz rok iskrenega ro- najbližje in najbolje pašnike. Vse čeda ostanejo tudi
doljuba. Naj bi klic njegov šel po vsi naši domovini ponoči pod milim nebom in kmalu nasel možá tù ali
1 VOl uaoi UUUIUViUl puuuvžl p^U UJIUIU UVSt/U UJ , VSaj UUUIUUCU UC \J U U UM
ga je volja stvariti hlevov. Cedo molznib ovac na večer zazeno v ogrado
Rumunec
ne
pozná
tam, ki
eno kmetijsko založnico
y
ki
t
zgled.
• • i L
vijo"
Ker
se pa
ovi članek skličuje na banko „Šla-
potem bila drugim kjer jih 3 do 4 ročni mlekarji v dveh urah okoli 500 po-
molzejo. Cez noc ostane čeda molznih ovac blizu plan-
svetoval bi, naj rodoljub, ki bi hotel ustanovo šarske koče ter se zjutr^j zopet pomolzejo.
plansar-
našim kmetom silno potrebne založnice (posojilnice) pri- skib kočah so malo čedne mlekarnice, kjer spravljajo
četi
v razgovor stopi z gosp. Ivanom Hribarjem, v lesenih kiblah mleko
y
da ga
# y
drugi dan
posnamejo
v
glavnim upravnikom banke „Slavije" v Ljubljani, o ka- Pinje imajo narejene iz zvotlenih jesenovih hlodov, terem sem prepričan, da bo mu rad na roke sel z do- katerih delajo surovo maslo, ki je zeleno-rumeno, zeló
brim in pravim svetom.
Dr. Jan. B lei we is.
Reja ovác in pa sahana v Rumuniji.
Nemški spisal Franjo Schollmayer.
redko in malo okusno. Narejeno surovo maslo spravljajo v borde (ovčje kože), katere čubani sami strojijo.
Iz nemarno posnetega mleka delajo v precej velikih kotlih z ovčjim sirčnikom brinzo (sir brez hlebov) zlo osoljen, katerega tudi v borde trdo z rokami in lešeními bati stlačijo. Tako bordo dobro natlaćiti in potem
R u m u n i j a, to
je
y
velika in mala Valahija
>
brez
dobro zašiti je tudi posebna čubanska umetnost
»
kaj ti
Če borda ni dobro natlačena, se v votle prostore kmalu
Moldave in Besarabije ali daodanasnje Dobruce , ima naselijo crvi in od tod v sir.
na milijone ovac
>
take
kaj ti
krajne razmere te dežele so
(Konec prihodnjič.)
da se ovce dadó celó brez truda rediti.
emlja
je večidel škrilnata (schieferig), pa tudi pesčena z ap-
■PBB ■■■PHHVI y Hp nenikom, na kratko rečeno, takošna,
da
ugaja vspesni
rasti travi in drevju;
in
ob.lo
vse to raste na njej tako čvrsto
, da se kaj tacega videti utegne le v prvotnih krajih Amerike. Po gozdih raste praprot kot čiovek
Gospodarska naznanila.
Kako podpira kmetijstvo deželni zbor štajerski.
poroca med drugim o tem
Vrli ,,Slov. Gospodar
velika 8 stebli po palcu dibelimi in velikanskim perjem, tako-le: ,,On dovoli vsako leto potrebni denar za vzdr-Povodne rastline videl sem take, ki imajo po 2 do 3 ževanje kmetijske sole v Grcttenhofu , podkovske sole štirjaške čevlje velika, usnju podobna peresa ; isto tako v Gradcu (8800 gold.), sadje- in vinorejske šole v Ma-
hobotno rastejo tudi trave, čeravno flora teh kraje v ni riboru (14.300 tako mnogovrstna, kakor se nahaja na drugih apnenih šoli 2000 gold.
g
y
old.)
y
za
za
potovalnega učitelja pri tej 10 dežeinih živinskih zdravnikov
planinah.
Zaplaninske gore so po tem takem izvrstuo pri- vanje nemškega lista: pravne za pašo ne le ovcam, temuc tudi govedom. Žal: bog, da
6700 gold, in daje Štajerski kmetijski družbi
za
yy
a
izda-
ndbote" 3000 gold, za pře-
na teh planinah, kamor
mije pri gospodarskih razstavab 1000 se lahko pride, se prav letne podpore v znesku 5400 gold.
Id.
y
in se ovaci
end*r vkíjub
malo goved pase, kónj pa le toliso, kolikor jih čubani temu je Slovenci nič prav veseli biti ne moremo. (ovcarji) sami po sebi ženó na planine. Govedo- ia Preveč nemČuje in njene podružnice pri na3 so pogosto
koojerejcem tudi ni treba svoje živine goati na planine, shodnice zagrizenih slovenožrcev. Tudi ravnateljstvo vsaj imajo v dolini krme čez in čez dovolj.
te družbe in občni zbori kažejo včasih orav slabo za Planine so večidel iastnina posameznikov ali kor- grneno mržojo do slovenskega Stajerja. Zanima se vidno poracij , ali pa vlade, kateri je, ko je knez Kusa od- rajše za nemškega kmeta, govori
pravil samostane, pripalo mnogo lepega posestva
iistih in izjavah
in se
Pašo na planiuah imajo večidel v najemu domači more. Se celó dosedanjo slovensko prestavo lista
nemški v svojih
slovenščini izogibije , kolifcor
Land-
ali erdeljaki ovcerejci
Rumunska ovca je samostojno pleme
>
kar je
bote" je letos ustavila. Njeni tajnik, živinozdravnik,
iz
y
inženir za travnike, potovaloi učitelji itd.
v81 80
trdi
Němci, ki slovenskim kmetom nič koristiti ne morejo, ker jih ti ne razumevajo. Nasledki temu so, da se tudi narodni odličniši Slovenci družbi izogibljejo ter da njenih 17 podružnic pri nas pogreša veselo, živahno delav-nost, katera bi toliko potrebna bila. Nekateri narod-njaki se premagujejo in sodelujejo, veČina se ne zmeni za njo. Sami svoje las tne kmetijske družbe osnovati ne moremo, pa tudi s kranjsko združiti se je težavno. To je obžalovati, pa predrugačiti, vsaj v tem sedanjem Času, se še ce dá!"
Dobrodeliie stvari.
Kamen ljubljanske hiralnfce in sirotnisnice, in
pa loterija njima v podporo.
Razglas Človekoljubom.
Uže lani so „Novice" zgodovinsko črtico podale svojim bralcem o tem , kako se je v Ljubljani ustanovila dobrodelna naprava, ki smo je na Kranjskem prav krvavo pogrešali, pa je še premajhna, da bi zadostovala potrebšČinam današnjega časa, ki se sine „čas ubo-
stva" imenovati, kakor so liberalci leta 1873., 1874.
in 1875. imenovali ,,čas bogatstva" , katerenou prav za prav pa gré le ime ,.ča8 svindelna" z „volkswirthschaft-licben aufschwungom" , kajti njemu za petami je na-stopil sedanji čas čedalje večega nboštva. Kar so liberalni švindlarji pokazili, to imajo zdaj pravi člove-koljubi popraviti.
Na to merijo tudi prizadeve, ubogim pripraviti pribežališče v biralnici (Siech*-nhaus), ki seje pred-lanskim, in pa v sirotnišnici (Waisenhaus), ki se je lani v Ljubljani odprla pod vodstvom ,,usmiljenih se-»teru.
Ker pa obe ti milodarni napravi potřebujete še obilo podpore, se je ustanovil v Ljubljani odbor, ki bo po poti lote rije skusil nakloniti oběma napravama zdatné pripomoći, in zato razglaša klic, ki ga po převodu „Daničnem" tudi „Novice" priobčijo svojim bralcem, tako-le se glaseči:
„Večkrat že ste bili omenjeni ti napravi v raznih listib ; vendar zabteva kršćanska ljubezen, da to oboje delo, ki se ima za svoj obstoj zahvaliti višim in visokim dobrotnikom, blagim dušam le še pred oči stavimo in bolj pojasnimo.
Tukaj sna hiralnica je odmenjena za ubožne ne-ozdravljive ljudi in se imenuje: ,,Hiralnica sv. Jožefa." — „Ubožen in neozdravljiv !".. . Aii se paČ more bolj žalostěn stan kdaj misliti za člověka? In kdo je varen pred tako osodo? Aii ne mara bogatin? — in kteri ubožni pa zdravi bi hotel menjati z bogatim neozdrav-ljivim? In aii v takém jrimérljeju ni tudi bogatin ubožen revež? Ako se ozremo v razne bolnišnice, se raz-odene, da naj veći del so premajhne za pritiskanje pomoci potrebnih, in to po zimi bol) kot o kterem koli drugem letnem času. Dokler se kako dá, oskerbništva po bolnišnicah pač trpijo tudi neozdravljive nekaj časa
v svojih prostorih ; — berž pa ko bi ta prizanašljivost
imela biti v škodo ozdravl)ivim, se morajo neozdravljivi odpraviti, in še zlasti ubožni, torej naj revniši, ker posebnih stanic za nje ni.
K po8lednjim se štejejo zlasti bolniki z rakom in taki, iz katerih pogosto hlapi škodljiva para, s čimur bi se n. pr. rán na novo operiranih zraven ležečih prijemal prisad ter bi utegnil ozdravljivim celó smrt katerikrat prizadjati. Kakošna nadloga tedaj caka tacega reveža, odpravljenega iz bolnišnice? Ako ima svojce, morebiti ljudi svoje družine, — th! potem taki v svojem majh-
nem revnem stanovanji niso skoraj manj milovanja vredni, kot neozdravljivi sam, da morajo tako nesreć-nega za stalno med seboj imeti in v sé dihati njegov škodljivi hlap.
In kolika reva, ako je v enacih primérljejih ne-srečni iz ozira na zdravje v eni sobi z njim prebivajočih zopet primoran izmed ljudi se ločiti, in pri primanjko-vanji druzega prostora ne mara v prihodnje mora med
živalimi prebivati!
Pri ubožnih družinah in morebiti tudi v ubožnih srenjah je res komaj mogoče v enacih primérljejih si
pomagati. Toliko nadlogo in revšino je le viši moč zmožná polajševati, in ta je — krščanska ljubezen.
Tej ljubezni ima tudi tukajšna hiralnica zahvaliti svoj začetek. Že je v njenih vrlih prostorih 37 ubožnih neozdravljivih (med njimi 20 do Čistega ubožnih) in imajo tukaj življenje in postrežbo, kakor se ljudém spodobi.
Marsikatere rak ujéda, drugi so popolnoma ali po nekoliko hromi, in zopet kateri se kar nič več ne čutijo^ ter morajo vćasi celó do sedemkrat v 24 urah novo
oprano obieko dobiti. Taka strežba pa zahteva pomoč-kov , in pa toliko več , kolikor več tacih nesrečnih se
8prejema. In število neozdravljivih pa nikakor ni majhno med človeštvom.
Poglej še dalje v bolnišnice, saj ravno tukaj se prav posebna potreba in revšina velikrat vidi v svoji naj polnejši meri. — Tu leží v enem oddelku ubožen oče mnozih otrók, v drugem oddelku ubožna mati, morebiti ravno tiâte družine. Oba sta brez otétve na poti smrti. Ali pa je eden ali drugi že v vdovském stanu.
V	tacih okolišinah pač velikrat umirajočim zadnjo uro greni misel na njih nepreskrbljene otroke, ,,kaj da bo z njimi", — se bo li kdo za nje pečal? In močno je ohlajena tištim zadnja ura, kteri vedó, da njih otroci so izročeni blagim ljudém, katere vest priganja iz teh tako zapušenih stvari odgojiti dobro omikana bitja, nad katerimi bode kdaj imel dopadajenje Bog in pa ljudje. Tak primérljej se je dogodil nekatere dni pred začetkom prve ubožnice na Kranjskem.
Mati, do čistega ubožna vdova, je imela dve de-klici in enega dečka. Že delj časa je bila tako bolna, da ni mogla s postelje, toraj nezmožna kaj storiti za živež družine, v najhujši revščini, — edina podpora ji je bila še Vincenška družba. Poslednjič pa tudi njena pomoč ni več mogla zadostovati; treba jo je bilo vzeti v bolnišnico, da tam svoje življenje sklene.
Pa čudno! lahka je bila njena smrtna boritev , in skorej s solzami veselja je dušo izdibnila.
Kako to?
V
Se pred njeno smrtjo ji je bilo zagotovljeno , da dve njenih dekíic ste odmenjeni, da priđete v ubožnico, skerb za dečka pa da je sprejela Vincenška družba. Naj opomnimo tukaj, da bolno in slabotno mater v bol-nišnici so njeni otroci pridno obiskovali, da je bil pre-tresljiv pogled, ki bi mógel omečiti tudi naj bolj mrz-lega Člověka, — ko so namreČ otroci zopet šli na ob-iskovanje, in — so posteljo svoje matere našli — prazno. Med tem pa ni ostalo samo pri samih obljubah ; spolnile so se resnično. Drugi dan po pokopu matere, o pričetji z ubožnico ste bili deklici že v ubožišniški domači ob-leki, in brat, lončarsk učenec, je bil prav vesél, da o nedeljah in praznikih smé sestrici obiskovati.
Le
-ta ubožnica za revne deklice jih podučuje in odgoja za pridne ženske posle, in imele bodo pred dru-gimi to prednost, da bodo ne le dobro izsolane, ampak tudi popolnoma podučene za razne službe; — zadovolj-nost, priprostost, nravnost (čednost), zvestoba in prid« nost, molčečnost in pokoršina se imajo posebno pri njih razodevati.	*
e
sedem sirotic ima srečo, da po tako prijaznih
Kdor
želei dopisovati, se prosi, naj naredi dopis
proatorih nove ubožnice brez skrbi tekajo kakor do- do vodstva efektne loterije v hiralnici v Ljubljani.
mače in si za svoj namen prizadevajo. Pa kaj je to
Naj tedaj bode to dvoje delo krščanske Ijubezni
stevilce proti velikemu številu tistih, ki niso nič manj prav živo priporočeno blagim Kranjcem,
potrebne té pomoći, temuč ne mara visji stopnji?
se
bolj in
pa
tudi
se v
vsim drugim blagim srcem po Avstriji in po drusik deželah, da pospešuje v blagor ubogim, pa tudi dobrot-
Pa kolikim in kolikosnim nevarnostim odidejo uboge nikom in celemu veiikemu Avstrijskemu cesarstvu! reve, ki so sprejete v tolikanj dobrotljivo napravo !
važnosti obéh napráv še več govoriti, bi se reklo brez potrebe truditi blage ljudi, za kakoràne edino so odmenjene te vrstice.
Nova pogrebna bratovsćina.
Banka „Slavij
(t
>
katere umno voditeljstvo smo»
Obé napravi pa ste le potem zmožni svoje djanje imeli uže večkrat priliko občudovati, iznenadila nas je
vspešno 8kazovati, ako se jima naklonijo potrebni po-močki, da se obranite.
pet z novo vpelj
katera bo gotovo z obČoim pri
Oziroma na tehtnost tacih napráv in na ravno ome- hovšci
znanjem sprejeta posebno od strani naše prečastite du
njeno oholisčino je slavna c. kr. vlada sestri prednici
Leopoldini Hoppe v edinosti z nekaterimi ljudoljubnimi	po mestih
gospodi v Ljubljani pridobila vis. ministersko pri voljenje,	tovščino,
da smé brez loterijskega davka napraviti srečkanje	starosti in í
raznih izdelkov (efektno loterijo) v prid tukajšne	avstrijske d
Po zgledu pogrebnih bratovš
f
je ona s p
kakorsne poslujejo pogrebno
katere ud more postati vsakdo, brez razločka
pola
in naj stanuje v kakorsnem koli kraj
)
ako
hiralnice in dekliške ubožnice.
p r i s t o p
enkrat za
elei
gold
)
potem pa pla
sak teden po 10 kr
Ta lote rij a ima 800 vrst (serij) po 125 sreČk, Po smrti vsacega uda izplaca banka ,,Slavija" doticnemu
in vsaka srečka stane
25 soldov.
Vzdigovanje srečk je tako vravnano. da na vsako
9
vrsto (serijo) mora priti 1 veliki in 3 manjši dobitki. 150 ali 200 gold
t>
farnemu uradu, ki je ranjcega pokop< iznašajo pogrebni stroški, ostanek do
, toliko , kolikor
ka 50
100
Vzdigovanje pa bode velikonoční torek tega leta. Toda napravi vgoden vspéh se zamore doseči pa le z zedi-njenimi močmi.
In kdo bi pri takem občno koristnem početji hotel
e samo ta misel, da no-
tistega
9
ki
brato
bi ali za tišti dobrodelni
kar se, se ve da ravná po starosti
prisfcopi, pa se izplaca dotični
men
to določil
9
kakor j
bil
njki
Ker doslej enake bratovsčine po deželi
mamo
zgolj mrzel gledavec biti?
beden si ni svést, če ga kaka neozdravljiva bolezen ne teh nekoliko krajcarjev tudi najubotnejsi delavec lahko
se ni-
ker so mesečni doneski tako neznatni , da si
zadene, pa da sleherni otrok utegne po kaki nezgodi prihrani
9
9
postati sirota
euje blage srca k vdeieževanju pri tem početji tako reč zarés posreči.
in ker bi razširjanje te bratovsčine bolje
že sama ta misel, pravim, naj navdu- ko marsikaj drugega epodbujalo ljudstvo k veći varč
nosti tudi v malih stvaréh, nadejamo se, da bode čast. naša duhovščina pri svojih župljanih ves svoj upliv po
9
da
se
Veliko jih je pa, ki se jim ne pogreša volja in bi rabila v to, da se kolikor mogoče veliko udov za bra-
9
ako
• »
radi po svoje kaj pripomogli kako naj se reči lotijo.
Takim, kteri so voljni kaj storiti, njih delavnosti zlajšuje, kakor nasledva:
lim
bilo znano, tovščino oglasi,
ter želimo, da bi se v
naj
se
djanje
kratkem našla v vsaki hiši po Slovenskem vsaj po ena knjižica te pogrebne bratovščine.
Naj to početje (loterijo v prid hiralnice in ubožnice) priporočajo.
2. Naj darujejo takih reči in izdelkov, pravni za dobitke; sprejemajo jih s hvaležnostjo usmi-
ki
Znanstvene stvari.
so pn-
v Kravji dolini štev. 11; v
ljene sestre v hiralnici
dekiiški ubožnici na Poljanah št. 30, in v deželni bol-
msnici.
Veliko število izdelkov in reči za dobitke je že skupaj in še obljubljenih; med temi je dosti prav dra-
gocenih.
Zapisnik 43. odborové seje Matice Slovenske
v Ljubljani 18. decembra 1878.
(Konec.)
Za nove poverjenike so se iz volili gospodje :
Ďa-
Pavlič, vikar v Zagorji, za Pivfco, L. Sve tec
M. Lendovšek, vikar v Ptuju za okraj Ptujski
Naj kupujejo srećke, ki se tudi dobivajo po mijan ravno imenovanih hišab. Kolikor za zdaj, se dobivajo za okraj Litijski, dekan Jož. Kragelj za okraj Toi
HHHHhHIHHIIMHÍH	dva
srečke v Ljubljani že po naslednjih krajih :
Pri Blaznikovih naslednikih, na Bregu. Pri peku g. Jenko-tu ob dunajski cesti. Pri e. Dogan u v zalogi pohišne robe, v
minski. Poverjenišóe cerknisko razde
se v
o k raj a
9
ker je za enega preveliko; okraj cer k ni ski
9
Šelen-
burgovib uiicah.
ki bode imel za poverjenika gosp. župana Krašovica pa okraj starotržki, kateremu bode poverjenik gosp
Pri Pri
trgovcu Lukmanu, v Slonovih uiicah.
skem trgu
Pri
trgovec Vilar v Pudobu.
imenu odseka za izdavanje knjig poroČa Tom. Pirnat-u, v štacuni na št. Jakop- soglasno s prof. Zupaacičem g. Klun o pruf. Jesen-
m I H ■■§ . Po
obširnem razgovoru odbor sklene , gosp. profesorju od-
Pri gospej Supevčevi, v Slonovih uiicah.
kovi ^Zgodovini starega veka<l za višo gimnazijo
tergovcu Veču, v šolskem drevoredu.
govoriti
9
da
za se
daj
9
ko
še nikakoršnega
upanja ni,
Kupovanja srečk se skorej vsak lahko vdeleži, ker da bi zgodovina v slovenskem jeziku postala v sred
erečka stane
25 soldov.
njih šolah š o 1 s k a knjiga, Matica ne more v natis dati
Vodstvo rečne loterije sprejemavce celih vrst (po ponujane mu lepe knjige; naj
125 sreček), kakor tudi darovavce dobitkov
pa
ta odlok ne odvroil
ni wwayj nnaui nuui uaiuraiv/o uuui bcvvs », St©j G «a Tciovcujoucga pioaiit/ija , pi i pi o v ijoti lu&ujjio uaoicuujiu
dobrotnike in o svojem času bode njih imena hvaležno ,,dveh vekov", dovrševati že pričete zgodovine za niža
za
velecenjenega pisatelja, pripravljati rokopis naslednjih
razglasilo.
K temu so šteti tudi tišti sprejemavci celih ki srečke zlagoma oddajajo.
vrst
srednje sole, priličnih
monografij za
99
letopis
u
itd.
)
Tako tudi v imenu odsekovem poroča soglasno a
prof. Marnom g. Stegnar
o „Ruski povesti" (stara
doba), ki jo je Matici ponudil prof. Stoklasa. Odbor obžaluje, da Matica z o žiro m na svoj denarni stan tudi tega jako mikavnega rokopisa za sedaj ne more spre-jeti, posebno ako bode nadaljevala „Slovanstvo" po „oaučnem slovniku" českem, v katerem za Cehe in Poljake imajo na svetio priti tudi Rusi.
Predsednik dr. Bleiweis poroča o Cigaletovi „Znanstveni terminologiji" , katero je tudi gosp. Solar pregledal in je pohvalno omenjal. Enoglasno se sklene, da se to jako nam potrebno delo na svitlo dá zraven
„Letopisa" za leto 1879.
Kooečno po predlogu odseka za izdavanje knjig odbor principijelno sklene: 1) Nagrada za nedovršene ali samo obljubljene rokopise se naprej ne daje. 2) Neslovenski in nedovršeni rokopisi se ne sprejemajo.
Dalje tajnik poroča o zbirki „geografičnih imen",
katerih je došlo Matici že blizu iz 300 raznih slovenskih
krajev, in nasvetuje, naj se ta zbirka izroči prof. Ple-teršniku s prošnjo, naj bi jo on vredil in po svoji misli pripomogel k nje dovrsitvi. Odbor pritrdi ome-
njenemu predlogu.
V imenu g o s p o da r s k e ga odseka poroča gosp. Kl un o neki hiài Matici v nakup ponujani. Po
raznih pomislikih se za sedaj nič ne sklene, marveč izvoli se odsek 3 udov (gg. Vilbar, dr. Poklukar in dr. Zupanec), kateri naj skrbi za to, da se premoženje Matičino o priličnem času namesti v državnih obligacijah naloži varnejše z nakupom kakega posestva.
Gosp. Robič poroča, da po natančnem pregledo-vanji Matičine blagajnične knjige je našel, da so usta-sovniki in letniki na zaostalih doneskih vsega vkup
Matici dolžni 9200 gold. — Gosp. Robič stavi o tej
važni finanční zadevi več predlogov. Odbor ukrene, da pridejo v pribodnji odborovi seji v obravnavo.
O knjigah odločenih za leto 1878. poroča g03pod
predsednik, da je dovršen „Letopis", ki se je nekoliko zakasnil zato , ker je gosp. J. Navratil, pisatelj jako zanimivega Članka o Bosni in Hercegovini, iskal mnogostranskib in zanesljivih virov. Izdala bo tedaj
Matica za leto 1878.:
1) „Leto pi sa" 3. in 4. snopić s poročilom Matičinim. Celi „letopis" letošnji bode obsegal blizo 30 pól.
2)	„Potovanje okoli svetá" po Jul. Verne-tu.
3)	„Slovnico hrvatskoga jezika", za Slovence spisal prof. Franjo Marn v Zagrebu.
Po tri ure frajajočem zborovanji sklene predsednik sejo z naznanilom , da svečana meseca skliče občni zbor, da pa pred občnim zborom bode še ena seja odseka za izdavanje knjig in ena seja odbora Matici-nega, v kateri se poleg druzih obravnav imajo razprav-Ijati gosp. Ro bičevi fioanČni predlogi, ki bistveno se-gajo v delovanje Matičino.
Slovstvene stvari.
Jezikoslovne opazke.
H i \	(Konec.)
lz Rusije, —rj.
V v 49. listu „Novic" leta 1878. na str. 384. častiti g. M. piše: „Poiskal sem si ruski časnik, pogledam va-nj , namreč v „Novoje Vremja" (? Vřeme?) št. 384 p. 1., da vidim, je li res, da Rusi pišejo sam v. Prepričal sem se, da Rusi pišejo vil (?!?), vo, u in sicer u tudi pri glagolih. „Sít (?!? menda: s) odnoj storoni dvora u zdanija ... Oni wvêrjali... mverždali . . razkočivalud (?!? menda: raskačivalas = zibala se je) bo (?!? menda vo) vse storoni".
Tukaj imate jezdeca v peči!
S tem citatom je častiti gosp. M. dokazal: 1) da ni čital mojega sicer malovažnega jezikoslovnega razgovora, ker mi nekaj podtika, česar nisem trdii ; v ime-novanem razgovoru sem trdil *), kar tudi tukaj trdim, da Rusi strogo ločijo predlog v (konsonant) od predloga u (vokal), in pa da mi Slovenci predloga u nimamo (razun nekaterih zloženih ostankovj ; in pa 2) da častiti g. M. (kar mi je sicer prav žal) ruskega jezika ne zna dobro. Gosp. M. je najbrže čital kot vu ruski prefi&s vij, ki se pa ne upotrebuje kot predlog, ampak kot prefiks v zloženih beeedah, in ki se na slovens&i jezik prevaja s predlogom iz, na pr.: v^/govarivatj slova = i2?govarjati besede; vz/njimatj = jemati kako stvar iz kake posode ; vyrezivatj = izrezavati, rezljati; v^'du-mannij razskaz = izmišljena povest ; vzjbod = izhoà. Prefiks vij tedaj ne samo nima nič obsčega s predlogom v, ampak je njemu ravno nasproten po pomenu, in noban Rus ne prostak, ne učenjak tega prefiksa ne mesa s predlogom. Sploh v ruski gramatiki ni nika-korsnega izbiranja in tavanja, ni nikakoršoe omahlji-vosti, vse je strogo točno in logično opredeljeno, in tedaj tudi Novoje Vřeme, ki je tudi v drugih zadevah izvrsten časopis, piše v čistém Ruskem jeziku. Besede, katere je g. M. iz njega citiral, pomenijo po slovenski to-le: S odnoj storoni dvora u zdanija = na eni strani dvonšča tik poslopja ali pri poslopji (tedaj ne v po-slopji). „Oni wverjaíi" in „utverždali" pa se pravi : oni bo se ^ridušavali, pnmaruhali so se, trdili so. Kje je v teh be8edab pomen predloga v?! ,,Vou pa pišejo in izgovarjajo Rusi, kedar se predlog v kot konsonant ne more zliti s sledečim zlogom ,, na pr. : sego dnja bila obednja vo vseh cerkvah = danes je bila masa v vseh cerkvah. To pa ravno dokazuje, da predlog v je konsonant, zakaj ko bi bil vokal, bi izgovarjali in pisali prav tako, kakor: u vseh cerkvej jest kolosoinji =pri vseh cerkvah so zvoniki (== vse cerkve imajo zvonike). Tedaj pri Rusih in Cehih je predlog v konsonant, ker pišejo in govoré, kakor g. M. sam pravi, tudi vo in ve na mestu v (prav tako, kakor so in se na mestu s; tudi po slovenski govoré: sestava, sestaviti, sosed na mestu sstava, sstaviti, ssed). Da se nekaj podobuega nahaja tudi pri Slovencih gledé predloga v, ne samo pri Rusih in Cehih. to je Častiti gosp. M. tudi sam dokazal, napisavši: „pogledam va nj" = v časopis; zakaj ko bi bil predlog v vokal, bi g. M. po pravilu, katero morajo znati šolarčki uže v „lementarji" , izgovarjal in pisal : tmj, a ne va-nj, to je, v časopis.
Pa vse to nič ne dé. Gospodu M. se u tako dopada, da mora tudi v biti u* Vsa siia njegove argumentacije za u je koncentrirana v besedah: „Narod tako govori; vokal in konsonant pisati z eno in isto črko, to paČ ne gre." Kako da se gosp. M. samo za ta nesrečni v tako zanima? zakaj ne tudi na pr. na i? Ako je l konsonant, tedaj moramo pisati : bounik, vouk, sounce, zakaj tako narod govori, a ne: bolnik, volk, solnce, ker ne gre pisati konsouanta, kjer se vokal sliši. Na kateri narod se skličuje gosp. M. ? Med narodom in narodom je včasi velik razloček: Kranjski narod? slovenski narod? jugoslavenski narod? alt slavjanski narod tako govori? Na to prašanje bi bilo treba naj-
*) V pojasnilo prijazne pravdice med našima čestitima jezikoslovcema treba opomniti, da gospod M. je nameraval s svojim člankom u ali v le prvo štacijo literarnega združenja, namreč približanje pisanju sosednih naših bratov na jugu, ka-terim rabi latinica, — gosp. rj. pa ima pred očmi zadnjo štacijo literarne slovanské vzájemnosti, do katere, ker jej je tudi cilj cirilica, je pa še zelo zelo daleč. Če kedaj Slovani pridejo do edinega književnega jezika, stopijo Slovenci združeni s Hrvati v kolo vzajemno.	Vred.
přej pogledati in reči, kaj smo? in česa hočemo? Smo separatisti? ali nas oživlja občealavjanaka ideja? Âko želimo kedaj imeti obšči literaturni jezik, tedaj čemu
trebimo iz našega naroda ěe tisto malo, kar so mu tujci pustili obščega s slavjansko večino?
starih časih, ko je bila naša zemlja še veliko veča y so tudi mali po številu narodici dosegali velike moči in slave v političnih, ekonomičnih in literarnih zadevah, vsak po svojem: Izraelci, Finičanje , Karta-genci, Atenci, Portugalci, Benečani in drugi. Ali dandanes je telegraf, parovoz in parobed kroglo svetá tako skrčil in veliki narodi so se tako pomcožili, da pod njihovim natiskom malim narodom ni mogoče samostojno razvijati svojih materijalnih in duševnih
mcči.
Mali
na-
rodi so dandanes primorani naslanjati ee na velike narode. Francoski normandizem, provincijalizem, breta-njizem se je zlil v en Francoski literaturni jezik;
nemska plemena so uže davno poprijela se enega jezika
Furlani so nedavno
vsa
ki
80

kratili „neuhochdeutsch",
y
»kušali razvijati svoj furlanski jezik, pa menda tudi oni so se uže premislili ter so postali v&i Italijani, da, ceó italijanissimi, dasiravno so imeli nekdaj svojo državico, in dasiravno jih menda ni menj , kakor Slovencev in Hrvatov skupaj. Ravno to se bo s časom vkljub separatistom zgodilo po zakonu prirode z vsemi slavjanskimi
plemeni. Cem prej
81
izberemo en obšči slavjanski
jezik, telil pivj MVUJU uuovfuv vuiuu J-ldoait UIV1 ua 1*3 kdo utegne, kateri slavjanski jezik ima vse pogoje postati obšči literaturni slavjanski jezik?
tem prej bomo duševno edini. Prašati morda le
tudi
memm
more nikakorscega prepira več biti
o tem,
da
MAJ vš 1j 1iju J MJkKj	^ * o w « v A UU V	v j/11 n t	miti ^ uci
edini Ruski. Ce pa Ruski, tedaj čemu se mi Slovenci Čedalje bolj oddaljavamo cd Ruskega jezika , mesto da
bi se mu bližali?
Je
pametno
9
korak
nazaj sto-
piti v stran, ako želimo kedaj približati se k središču? Bolgari in Srbi ne delajo korakov nazaj, ampak gredo
naravnost naprej ; oni si gladijo pot k središču, oni de-
lajo priprave k sprejetju obščega literarnega jezika; mi se pa pripravljamo k separatizmu. *) Prvi korak
vzá-
jemnosti so oni 8torili s tem , da pišejo z Ruskimi ćr-
kami, drugi korak pa s tem , da so vpeljali v svojih
šolah Ruski jezik kot učni predmet. Te dni je bil v Petrogradu Srb&ki minister Basiljevió in na obedu pri našem ministru grofu Toistem so mu napili zdravico za ta modri počin. Prišla bo vrsta in nujna potreba tudi
teraturnega jezika. In tedaj, kolikor korakov dalje od središča bomo storili do tište dobe, toliko daljša in teža
nam bo pot naza) k središču. Ako zdaj sprejmemo u
za v, se bomo potem vračali k v od u.
Narodne črlice.
Matija Ličan, „stari Slovenec".
Življenjepisne crtice; spisal J. Bile.
smehljaje se te je pozdravil, in
si p&r tesedi ž njim
pregovoril, te je, tobaćnico ponujaje, radovedeo popra šal: no, kaj pa je v „Novicah" novega? kaj delajo
Slovenci? ali bodo že kedaj prišli do svojih pravic?
Ako je mož zapazil
»
da
tem
prašanjem sledil dalj
ma pred seboj narodnjak
y
je
zgov
če
pa
pazil
da ima preci seboj mlačnega ali celó nasprotnega čio
r
veka, ee je tiho, klavern in pop vsedel.
La klep pred hišo
Ta čudni nožiček bil je stari Matija Ličan znan po vsi Bistrisfci okolici pod imenom , starega Slo
r
venca
Ko sem predlanskem v ,.Novicah
i
znanj
smrt
rajncega, sem ćastitim bralcem obljubil, da bom kaj
Obljuba dolg
areja'V
vec o njegovem življenji pi
pravi naš pregovor. Zatcrej hočem daces mož beseda biti ter nekoliko o vrlem možu
Rodii se
jnki M
leta 1785. v Bistrici
kmetijo podeetoval.
t'j
L
25. ťebruarij
»
ljari
leta
Teg
svoj
rokodelstva se
î pozneje po svojem očetu mladosti se je izučil čev-
m
držai
do
voj ega óO. ali 60 Sploh je bil skrben in priden go-
spodar, pa tudi marljiv obrtnik, tako, da
čeravno
, r ---------J" * ------»,	-,	J^f	J^
eliko družino, vendar lahko izhajal, zato ga niso
a
krbi
za
kdanj
kruh
imei
mend
Imei
z icLeyem in blagostanjem blagoslo
V
vec sinov in
ukov , katere
kdar posebno tlačile
Ti
Bog posebno
so za moža
?
ko se je postaral, popoinoma skrbeli: mogel je starček mirno in brez skrbi z vsem previđen živetf. Večidel
bival pri gostiiničarju And
y
kateri mu
bil zet
postenem Hrvatu

;
ter ga srčno ljubil in spoštoval
In ondi 8Í ga, dragi bralec, pred hišo venskim časnikom v roki, zagledal in pozdravil
sedečega,
s slo
Kar
prostega moža posebno odliko

bil
J*
njegov pošten značaj , bister um , domorodno srce ter
lepo kršćansko življenje
Bil
je ranjk
Lič
a n moz
stare koreuine, skoz in skozi poštenjak. Dano besedo
je zvesto držal
nikomur ni slabo govoril. Obnašati
se
znal
tudi z visoko gospodo tako olikano, da
ga tudi imenitni gospodje, kakor baron Lazzarinijeva
bil priprost rokodelec, radi v svoji
podobno govoriti ga ni-
druži
;
dasirav
družbi im
sem
Prekiiojati ah
nikdar slišal
akorej ni družbe
do nas Slovencev, poprijeti se obščega slavjanskega li- ne Sov
orilo
Žalibog
Lep
da

takih stej
y
gled današnjemu svetu, ko je se prepogostoma nespodobno da je tudi na Slovenskem mnogo
čem čvr-
ki mislijo, da imajo tem več velj
4 UI iOltj v j ^^ « WJV	Lli f	» V/ A J CI» T v y Ut lii \J V k
kolnejo ali celó zoper vero in njene služabnik
bavljaj
družbe pošteno
rad zahajal ter prepeval vesele pesmi
y
h napevih. Skor
lkj
po
ki L
jih origi
t
a ne bi bili ,,starega Slo
kaj deklamirati moral
y
kaj
Pres
pesmi
Vršac
govori
y
ker znal
kaj
Je
bilo vesele družbe zbrane
Mnogokrat
zadregi
povabili.
kdar ni bil v
iz
vse bolj znane
poezije in gotovo tudi vse Vodnik
Posebno rad je prepeval pesem o
,,milici",
yy
na
y ty
od straže Hrovaske
in
druge
Bii
se mu je
81
t^i. ci, častiti bralec, morebiti kedaj v notranjski Prešernovih poezij, aa&ui „uu^uiuuuc , Bistrici, ter se znabiti krepčal s kozarcem dobrega vina katere bi bil po svojem originalnom napevu, enako sle
kdo moral, da ni pozabil celó
Zarea čuditi
aljših
kakor „Rozamunde ,
Leonore
r
mo
v Andraževi gostilnici. Gotovo si videl. starčeka, žička male postave, sivih las, živih in bistrih očes, ob- §aicj ustavili in prosili
pim srbskim pevcem, do kraj
«IVO« JLUOIO pVOLAVV, omu »co, f 1U	Miuvttu v/v,v.w, v w - aaiCl Uaia Vili 1U piUOlH . ,,UCe , tlLřVUiJ W , ucuajvw
lečenega v slovansko surko pred hišo sedeti. Prijazno danes, bote drugió, ko se zopet snidemo, nadaljevali
pel,
dovolj
da ga niso poslu
bo
hajt
za
Ko
še vča&ib kot dva- in devetdesetletni starček kako
*
Glej med drugim v imenovanem razgovoru besede mo- pesem govoriti hotel, pa mu je včasih gradiva zmanj
jega sobesednika na strani 305. „Novicu list 39. leta 1876:	JC VCD UCVUIJCU WIJOJ,.	» mluJ> VIC* 1
Staroslovenščina je ločila dva predloga: u (s rod) po slov. min zapušČati zacel. Pa saj tudi mojih „N
• • ___ __ /	• • i •	il. y \ 1 1________j_______il___v	_______r U .. „ ~ »A« I Uxnfílt
ka
ves
i
dial
zdaj vidim, da me

po
ne
pri, in pa v zdaj
vinit, in předlož.), kakor ta dva predloga še
morem več brez očal brati
mi Rusi locimo : Boga milost, v Boga upovajte.
a
Ako
Bil
starec posebno bistrega uma. Sam se je prav
je pa g. M. čital moj razgovor , kako za Boga more trditi, gladko brati in pisati navadii
Bral
je pa, posebno v
kar je trdil v 49. listu „Novicu
Pis.
starosti, ko je brez delà, brez skrbi živel, vedno
y
koli je nove slovenske bukve staknil, si jih je izposođil; m o ti jo svét navzdol in
navzgor.
In res jim je ob
kjerkoli je videi slovenski časnik, si je brž naočnike	veljalo, da ta njihova lažajiva fraza veljá kot politični
nataknil ter pazijivo brati začel. Posebno „Novica" S3	evangalij mnogim. Se ve da se pod to krinko dobro
bile priljubljene njemu, ki je prebirai uze Vodnikove	pocutijo, ker sedijo v zlatí akledi. Novice". Imel je navado, da je z veseljem, kar je v
i)
éasnikih bral, drugim pripovedoval. Smejal sem se vČa
to lisičjo frazo pa smo v Austriji prišli do tega, ker je že maogo mnogo ljudstva po nepoštenih čas-sib starČeku, ko je bil že zadoja leta slabajega spomina, nikih zmotljenega, da je res težko, vsacemu, ki ne nosi
da
in sem mu razkladal, kaj časniki pišejo o vojski in
<lrugih
dogodbah
pečata
»
ustavoverca" na čelu, novo ministerstvo sesta
>
mi
A
druzega dne přišel povedat, kaj viti iz tacih mož
ki
ne prisegajo na do&trino Herb-
«e ie novela pripetilo ter mi je ravno tisto, kar je po stovcev , kajti paili bi nad take možé „ustavoverci" s
meni doznal, kot novosti veselo naznanjal. Da ga nisem strašanskim kričem, češ, da je „Uitava v nevarnosti"! razžalil, sem vse do konca pazijivo poslušal.
Ko
slišal ali bral, da so Turki tepeni in zmagani
J«
y
bil je
In vendar bije uže enajsta ura, da prestane gospodstvo nemčursko in nastane ravnopravnost vseh na
vesel in zadovoljen; ko je pa zvedel, da se kristijanom rodov. Zato treba, da možje, ki pomiri j o narode v slabo godi, bil je tužen in klavera. To starčekovo do- Avstriji, pridejo na vladno krmilo za čas bližajočib se
moljubje so n*k*teri tukajsnji nemškutarji zlorabili, ter volitev poslancev v državni zbor, in gotovo je
se z njim
m	IV	.	V
norč^vali, dokler jih ni spoznal in dobro iz- da državni zbor hipoma dobi ve3
plačal.
„Oče L:čan,
uni daa so Rusi izgubili 3000
drug
f
obraz,
pravo
vo-
avstrijsko ministerstvo pa bode potem imelo krepko
jakov ter so se morali popolaoma tepeni umakniti iz podporo v veliki večini poslancev.
^	m •	«k	^B	M. m.	te	^fe	_
Turôije

to je zadostilo, da je bil starček žalostěn
Gospodstvu nemČurske
)
to je
* )
,ustavoverske" stranke
tako, da mu ni jed dišala. Pozneje jib je še le spozaal mora vsakako odkljankati; dokler tega ni, ne pridejo
in jim je blattu
srdito odgovori!:
„To ste Vi v turškem „T*g-
u
Cehi v državni zbor in razpor med narodi ostane perma-brali, jez sem pa bral v,,Novicah", da je bedak, nenten. Naj zato gredó prej ko morejo Schonererji,
kdor kaj takega verjame
(Konec prihodnjič.)
kamor jih njinovo prusko srce vleče,
lojalni Nemci
in Slovani ostali bodo zadovoljni domá, in mir bode v
Avstriji
po pravični ustavi.
Politične stvari.
Kako pridemo
Avstriji
notranjega miru
Rajni césar Franc I. je to s tremi besedami izre-kel, ko si je izbral vladno prislovico, ki se je glasila:
„justitia regnorum fundamentum", to je po naše: „pravica ie temelj držav am".
Avstrija je država z mnogovrstnimi deželami in
raznoterimi narodi
y
dajte vsacemu narodu nje-
gove pravice, in konec bo notranjim razporom
t
in
Mnogovrstne novice.
* Sir-Ali
y
vladar Afganistancav,
ki so nedavno za
čeli vojsko z Angleži, pa se kmalu u?naknili, ima do 30 milijonov rupij premožanja (eaa rupija je to, kar je naš goldinar). Pridobil si je pa toliko imetka po srečnih igrah na indijskih borsab. Pri njemu se je jelo in pilo samo iz zlate aii sreberne posode.
*
turski Človeski kugi , zaneseni v
Rusijo
)
se je
nagloma vzdigail tak hrup ,
da
se je ve3 svet uže
bal
mir na8topil med narodi, če vsak svoje pravice tako pošasti „morgealaadische Pest" imenovane. Zdaj je go
vziva
kakor vsak državi tudi davke odrajtuje in vsak
tovo
\*ivaf	> ocu. ^	' *	t	«jvujw	. v ,
narod sinove svoje pošilja v vojsko, da za njo kri pre- bolezin livajo.
da bolezin v astrahaoski okolici je sicer kužna
;
a
Je
le navadoi legar
(tifus).
„Pa vsaj imate ustavo (konstitucijo), ki zagotovija ---------slisimo Francoza in
vsacemu narodu svoje pravice
Aogleža ugovarjati.
Da
)
da! imamo sedaj uže drugo
* Sekta krvopivcev je eaa tistib čudnih sekt, ki jih je na Ruskem sila veliko. Novorojaoi otroci , katerih starisi hočejo , da stopijo v. sekto „krvopivcev
» <<
ustavo , al obe — februarska od leta 1861. kakor de
mesti z vodo krsti j o s
krvjo
žensko
1867. zasukali ste sveto nam
m ,,ne-
cemberska od
priklicljivo" oktobersko diplomo tako, da danda-
ravnopravnost narodov se lepo bere na pa-
*. O
se napij a čo tem zverinskem
>
in
za
nes
pirji, v življenji pa se zlasti Slovani morajo pravdati za vsako drobtinico ravnopravnosti, in odtod izvira ne-
preneboma razpor, notranji nemir.
namesti mleka dobijo cloveško kri. običaji pogijilo je uže več žensk v guveraementu Vologdi.
* Tudi odrtniki so našli svojega zagovornika!
v
graški
v
agesposti
m
se
a
oglasil dr. Koz jek, ki zlasti
Ker
pa
za kmeta, kakor ves svet priznava , pogubno oderuštvo s tako ustavo , po kateri dajaaski vsi zagovarja. Ni nam treba o tej kozji izjavi več besedi
narodi ne vživajo svojib pravic, ne moremo niti Slovani zgubljati, vsaj se sama sodi.
ni noben drug narod zadovoljni biti, zato so Herbst in njegovi pobratimi si skovali besedo „us tavo ve r-
s katero po svojih večinoma izraelskih časnikih,
. da
#
v
Na- Stajerskem ni nobenega Slovenca!
Tako
Je
v
ee v
v s i
jih je kakor listja in trave , ljudstvo siepanjo drugi,
ki ne plešejo tako, kakor nemski ali prav za prav „nemčurski" kolovodji godejo, so sovražniki ustave. S to laži-besedo S3 delajo tako, kakor da bi bili oni edini ustavo v
,,štant" vzeli ,
vsi drugi pa da so nasprotniki ustave, absolutist!, nazadnjaki, mrač-njaki itd. itd.
nekem deželnem zboru se izustil dr. Rechbauer , o ka-terem je glas poći!, da utegne minister postati v novem ministerstva. Nova efctscelenca, ki ni besede ustavila, koje glasoviti Scboaerer veleizdajstvo proklamoval unidaa v dunajski državni zbornici, bila bi res vsa za to „augethan", da v nearećni Avstriji ne pridemo
nikoli do mirú! govorico.
Dr.
chbiuer je dal preklicati ovo

^BtmAA

Na Francoskem,
Angleškem
Italijau3kem in Nam-
v
* Zivinska kuga pri goveji živali prikazala se je
11 a i.' l OUUUO^clli, ii UjjiOoivD ui, xtaiíjauo vouj iu liuiu-	»nnyw r	o	i " "11 r **	)«
škem tudi so stranke, kakor so v v3aki ustavni jako hudo na Pruskem. Vsled tega so Holandci, Bel-
drž
tivci
avi
y
ta stranke 80 radikalci, liberalci in koaserva- gijanci, Francozi
in Angleži meje zaprli vsem govedom
»
v A V3 t r i j i so
si zagrizeni nasprotniki Slo-
ki bi se tje imele vvažati iz Nemčije. To je Bismarka
y	v	ovi. t ^ j	04 °VltJUU'	-.v,	-- -j ; ---- ,	— —'	J .--------
vanov skovali posebno frazo „ustavovercev", da ž njo tako razgojavilo, da hoče tudi oa meje zapreti, ne samo
proti Rusiji, od koder je kužna bolezen prišla, ampak tudi proti Avstriji. Pravi, da se v Avstrijo vvaža brez zdatné varnosti ruska in rumunska goveja živina. To je sicer nekoliko res, ker Dunajčani zavolj mesa preveÓ branijo oster zapor ruske in rumunské meje. Vendar zapor nemške meje bi našim živinskim kupcem veliko škodil, cena bi pri govedah znatno pala. Zato bodo ministri naposled vendar prisiljeni mejo proti Rumuniji in Rusiji popolnem zapreti.
* Koliko vojsk je Avstrija v 375 letih imela. Vojni
arhiv na Dunaji je izdal jako zanimivo mapo, iz katere
razvidamo, kolikokrat se je Avstrija v poslednjih 375
letih z druzimi državami tepla. V teh letih je Avstrija
svoje sinove vodila 6839krat v boj. V Europi ni razen
Švedske, Norveške in enega delà Rusije nobene zemlje, a v Nemški ne ene kvadratne milje , kjer se ne bi bil
avstrijski vojak bojeval. Od 196 vojnih let bojevala se je Avstrija 122krat na svojih tleh ali proti vnanjim ali proti notranjim sovražnikom. Izmed vnanjih sovražnikov bo bili Turki, s katerimi je Avstrija največ bojev imela;
v 69 vojnih letih je bilo 542 bitk, med temi 22 velikih ;
v 16 velikih bitkah zmagali so Avstrijci. S Francozi je Avstrija v 85 vojnih letih imela 3454 manjših ali večih bitk, med temi 92 velikih. Z Itali jo tolkla se je Avstrija v 26 vojnih letih 22krat v večih, a 741krat v manjših bitkah. S Prusi imela je Avstrija v 150 letih 17 bojev, 15 bitk, 37 obsedanj in 610 manjših bitk.
Bojevala se je pa Avstrija tudi še s Španjsko, Dansko, Rusko, Švedsko in Bavarsko. Izgube avstrijske v teh letih, kolikor se dado dokazati, znašajo: 261 generalov,
17.096 častnikov in 1 milijon in 68.574 vojakov.
Naši dopisi.
Iz Vidma na Laskeoi 12. jan. — Přetekli četrtek se
je tukaj z lepo svećanostjo obhajal spomin smrti kralja
italijanskega Viktor Emanuela. Da Italijani v spominu imajo svojega vladarja, pod katerim so dobili „unito Italijo", jim pač nihće očitati ne more, al da so se ne-kateri možiceljni přišedši iz Gorice in Trsta drznili to svečanost oskruniti z zastavami, na katerih smo brali napise „Goricia", „Trieste" in „Istria", to je žalostno znamenje, da izdajalci Avstrije neprenehoma rogovilijo! Čudimo se le, da vlada avstrijska ne seže po radikalnem sredstvu, da bi takemu početju enkrat za vselej konec storila. Naj bi Slovenci se tako igrali z veieizdujstvom, kakor si igrajo goriáki in tržaški la-honi, kmalu bi jih imela v pestéb, in nemčurski časniki guali bi po svetu strašansk „hallo", — če pa goriški in tržaški državljani kaj tacega neprenehoma počenjajo, vse je tiho , kakor da bi nič ne bilo ! — Tudi tukaj imamo nenavadno zimo; vsaj uže več let nismo imeli toliko snega kakor letos , s;cer pa je vřeme rado vsak dan drugače, tako, da se bojimo, da ne dobimo potreb-nega ledú.
Iz IH Vi ja. (Narodna tukajšnja Čitalnica) v teku pred-
pusta napravi sledeče veselice: 10. jao. „venček", 26.
jan. véliki ples, 9. febr. društveni večer s.tombolo, 23.
febr. pa ples v šemah; plesa v šemah se smejo ie maske proti vstopnemu listu vdeležiti. Vstopni listi dobivajo se v pi8arni gosp. dr. Gregoriča.
Novomesto. (Cerkvene pesmi) V tukajšnji tiskarni
J. Rrajca prišle so ravnokar na svitlo: „Cerkvene pesmi", mašne, Marijne in sv. Telesa, za mešani zbor,
vglasbil P. H. Sattner. Zbirka obsega v lični obiiki 16 lahkih , dostojnih pesem ; naročeva se pri gosp. J. K raje u ali pri skladatelju samem v No?omestu , ter
stane 50 kr. Kdor posije po nakaznici 50 kr., dobi
jo franco.
Novomesto. (Narodna naša Čitalnica) napravi v le-
tošnjem predpustu sledeče veselice: 19. jan. „venček"^ 26. jan. tombolo a plesom, 2. febr. „Vodnikovo be-l
se do", 16. febr. „tihi večer", 23. febr. „venček" ini
25. febr. „maškarado".
Iz Kanillika. — Dobili smo tudi mi zdaj advokatar
gosp. dr. Pirnat se je pri nas naselil. - Žu panstvo! je posestniku grajščine Zapriške in c. kr. dvornému* tajniku visokospoštovanemu in Slovencem pravičnemu možu gosp. vitezu Schneid-Treuenfeldu podělilo'
diplomo častnega meščanstva. Prav tako!
Iz Krskega. — 13. dne t. m. je bila nova volitev
mestnega župana; gosp. Viljem Pfeifer je bil eno-glasno zopet izvoljen.
Iz Bizovika. (Javna zahvala.) V občnem zboru čitalnice naše 6. dne t. m., v katerem je b<l za predsed-nika izvoljen gosp. Franjo Bučar, trgovec v Ljubljani, gosp. France Bab nik pa za njega namestnika, je bilo enoglasno sklenjeno, gospej Mariji Stefetovi^ trgovki v Ljubljani, toplo zahvalo izreci za njen trud, ki ga z našo čitalnico ima, da za nas , ker nimamo poštne postaje, radovoljno prejema in oddaja časnike.. Hvala lepa!	Odbor citalničin.
Iz Ljubljane. — Jutri prične zbornica poslance v na Dunaji zopet svoje delovanje, ustavljeno po božičnih praznikih. Prva predloga zbornici je berolin-ska pogodba o turških zadevah. Herbstovci bodo zeló ropotali, da Bosna in Hercegovina, ki ste ustavo-vercem hud trn v pêti, postanete kronovina avstrijska; al — stvar je gotova in berolinska pogodba ostane^ kakor je. Za nas je vse druge in velike važoosti to, kako se bode naša (državopravna) stranka vstopila proti d r-žavnemu proračunu (budgetu) za letošnje leto. V vsek ustavnih državah je parlamentarni običaj, da se o obravnavi državnega proračuna vstopijo stranke na svoje stališče: tište stranke, ki zaupajo ministerstvu, mu d ovo lij o proračun, — druge pa, ki so ministerstvu nasprotne, ga ne dovolijo. Dovoljenje proračuna je zmirom zaupnica ministerstvu, in to je tudi najvišemu državnemu faktor ju — kroni — me rilo, da vidi, koliko zaupanja vživajo ministri pri zastopnikih ljudstva. Ker se je toliko let skoro eno-glasno dovoljeval budget, res ni krona nobenega razloga imela, slovó dati Auerspergovemu ministerstvu. Tudi državopravna opozicija je veliko veliko besedovala proti vladnim predlogom, pa je naposled vendar dovolila budget z izgovorom, da ministerskih predlog noče podreti z ozirom na blagor državi. To pa je le eaostranska resnica, kajti posreduje pride dovolitev proračuna vendar ie ministerstvu na dobro. Radovedni smo zdaj, ko ima državnopravna stranka cele kupe na-sprotstva sedanjemu ministerstvu na srcu, kako bode se vstopila letos?
—	Presvitli cesar je na korist loteriji ljubljanski hiralnici in sirotišnici daroval za namizje krasnih porcelanastih posod in pa veliko vazo za izsreckanje, poleg tega daru pa še 100 gold, iz lastue blagajnice
naukazal za nakup sreček.
— (Mestni odbor) je v včerajsnji seji izvolil odsek 9 odbornikov, ki naj prevdari in poroča, kako naj bi za-stop mestni dostojno čestital spominu sreberne poroke cesarjeve.
—	(iOdbor družbe kmetijske) je imel v nedeljo zopet sejo, v kateri je na drobno razpravljal nekatere pred-loge, ki imajo priti v obravnavo občnemu zboru, posebno točka 5., 6., 7. in 8. na 1. strani današnjega lista
natisnenega programa. Sklenil je tudi, da po želji si. deželnega odbora pred obČni zbor pride posvetovanje o
nameravanem potovanji vodje Slapenske vino- ia
sadjerejske sole po Dolenjskem. — Za nove ude sta	— (Zapisniki ljubljanske bolnišnice s svojimi po
bila sprejeta gosp. J. Wild, c. k. konjiski stotnik žeb- družnicami) nam kažejo, da je bilo lani v vseh od
---- ^ r j	O--r v 1 1 • * w ; Vl	»vMjjiottA Oivwu IH. đd%jkJ-	^/HUU//^! U a ULI IXa^C? J V j Ud JO UHU X a U 1 Y v DC LI uu-
carstva v Selu in gosp. Ivan Hri bar, glavni zastopnik delkih oskrbovanih 3785 bolnikov, tedaj 92 več kakor
banke	- r	------». . •	.. ✓ a s . . . . . ...
»
S la vi je
v Ljubljani.
predlanskim. B1 aznih (nôrib) je bilo lani sprejetih
(lz seje deželnega odbora dne 10. t. m.) Za take 10/. Izstopilo jih je popolno ozdravljenih ali vsaj zbolj-
družine, katerih očetje kot reservisti so se pri armadi
v
B
in Herceg
9
se določi 5. podpor
namreč za mesec januarij v znesku 708 gold
one
dgon ske postaj
katere
ne napravu o in
Za
de-
vstetimi 49 izpuščenimi neozdravljivimi) 2998,
po takém jih je koncem lanskega leta
šanih
umrlo pa 359,
ostalo v bolnišnici še 428. — Ker je lansko leto po preteku lOletnice iz deželne oskrbe zopet odpadlo 77 najdencev (nezakonskih otrók), jih ima dežeia zdaj le oc še 153 v svoji skrbi, katerih tudi se bode znebila v poidansko hrano Par letih, in tako deželnemu zakladu odvzelo ono ve-jutranji in večerni kruh oďgoncev naredila srednja l»ko breme, ki jo je vsako leto težilo z več kot 10.000
želnemu odboru ne predložé v potrjenje pogodb
dg
s ka
za
se
za
kim najemnikom zarad dajanja h
je na podlagi dosedanjih skušinj in
cena, po kateri se bodo odgonsko-postajskim občinam
gold.
To olajšanje je zasluga dezelnega zbora, v ka-
)	-	---------O ~ " — ——v^u.u«.».	U	(	O	J O	O	O
brez dotičnih pogodeb iz deželnega zaklada povračevali terem je većina narodnih poslancev bila. stroški za hrano odgoncev.
se za leto 1879. dovoli za občinske potrebe pobi
20°/
o
přiklade na vžitnino
)
Kakor sli-
Mestni občini Kranjski simo, je bolnišnica v nekaterih oddelkih zdaj zopet tako
prenapolnena, da bi ne škodovalo, ko bi se poslanec baron Apfaltrern potrudil pogledati nekatere sobe, da bi
vasém
a še
Mal
tok in Zagon v Postojnski občini pa pobiranje25°/
přiklade na direktne davke za poplačanj
videl
y
aii je klic po razširjenji bolnišnice prenapet ali
doižnih stro- resničen?
škov za zidanje ljudske sole v Hrenovicah. — Vsled	— (Poslano.) Dunajska „Presse" in ljubljanski
sklepa 14. seje lanskega deželnega zbora so se gledé „Tagblatť, ki iz narodnih krogov mnogokrat kaj vedeti
A ~ ^ —„^^vqv,	~ ~ ~ ~ ~v """ o	» *	> Q4 ltA uaivuuiu aiu^u v uiui/guaiau ivaj vcunu
dnega jezika pri deželnih uradih sklenile sledeče hočeta, česar ne vé nikdo drug, sta unidan pisarila, da
prenaredbe
v nemskem jeziku uradovali
vsi deželni uradi imajo v notranji službi
w
atica" namerava svoje premoženje žrtvovati
»
na-
vensko. nemške pa nemsko rešujejo, 3) onim županstvom,
slovenske vloge se slo- rodnému domu". To je od konca do kraja laž. Odbor
čeravno kakor vsak pravi domoljub, iskreno
'«""v, í.uiivvi.v	- —y - ; ~ /	™ "£------------; „Maticia", viví«» uv antxwi v oaxv piety i uuuíuijuu^ joiví cuv
ne znajo nemškega jezika, se posiljajo slovenska pisma želi ustanovo „narodnega doma", se strogo zaveda svoje
cesarskim gospósham vsem se ima v nem- odgovornosti o gospodarstvu njenega premoženja in ni
poziva
skem jeziku dopisovati
sklepal in tedaj tudi ni skleni! ničesar, s čemur
pre-
(Druzba zdravnikov kranjskih) je v svojem zad- stopil pravila društvena. Odboru je dolžnost skr-
njem občnem zboru zopet izvoiiia dr. Schifíerja za beti za varnost Matičinega imetja, in kar ukrene, bode prvomestnika, dr. Valento za zapisnikarja in gosp. ukrenil vselej pravilno kakor dober gospodar, vsaj ima
beti za varnost Matičinega
imetja
in kar ukrene. bode
Pajhelna za blagajnika
v gospodarskom odseku možé, ki vedó s svojim
Naš rojak baron Josip Žvegelj, sekcijski veó pa tudi s tujim premoženjem gospodariti.
y
tem-
načelnik v vnanjem Andrassyevem ministerstvu, je dobil za svoje izvrstno delovanje pri berolinskem kongresu
Dr. Jan. BI e i w e i s, Matice predsednik.
red žeíezne krone 1. vrste, s katerim je sklenj
99
Slavija
«
m
Slovenija". (Poslano.) Dasi je uže
99
99
ekscelenca
a
in čast cesarjevega tajnega svetnika
mnogo časa poteklo, odkar je občna zavarovalna banka
sežena. ved dej
„Slov. Narod" in „Slovenec" sta bila te dni za
ni se se
Oba
pravita, da
ne
vesta, zakaj
uista v prepo
članka državnemu pravdništvu dopala
Slovenija" v Ljubljani v likvidacijo stopila vendar zavoljo tega popolnem poiegla nevolja in raz-burjenje, katero v mnogih slučajih prehaja na banko
~	*	»	„Siavijo y jvci oa puuuMui i lu qui bou uvou pupuiucui
(Katol. družba) je, kakor,,Danica" piše, preteklo različnih zavodov preradi zamenjavate. Vsled tega je
>
a
ker se podobni ime ni teh dveh popolnem
sredo pričela pogovore, ki imajo biti nadalje vsako drugo podpisano glavno ravnateljstvo banke
sredo o tvarinab, kakoršne tičejo družbino področje
V	m	Vfc	•	a * « » I	A
Dr
>9
Slavije
<<
v Pragi
primorano izreči: da banka „Slavija" ni bila z likvidi-
Čebasek je sprožil besedo o Bosni, da bi bilo treba pod- rajočo banko „Slovenijo" nikdar v kaki poslovni zvezi in
pirati zlasti uboge bosanske ubežnike, ki morajo ravno to tem manj, ker ste si te dve zavarovalnici uže po bit-
Slavijail je osnovana na pod-
stvu
razlicni, kajti banka
zdaj v največi revščini in mrazu hoditi nazaj v svoj
deželo, in pa da bi se moralo se posebej za versko reč	lagi vzájemnosti
kaj atoriti. Vobéhozirih se je predlogu pritrdilo. Menili	ljena na delnice
J	- _	. « .	« .	• »	»	i	1 «	1	TA V • 1	-	___ _
9
;
banka
dalje
»
Slovenija" pa je bila ustanov-
da je banka „Slavija" po Kranj-
družniki, naj bi taki, kiutepé, tudi za uboge Bošnjake skem, Koroškem, Štajarskem in Primorskem poslovala uže
štiri leta, predno je bila banka „Slovenija" ustanovljena
Slavije
ono banke „Slovenije" pa je bilo v Ljubljani.
kaj darovali. Oziroma na katoliško vero pa je sklenj prevzv. škofu Strosmajeru, ki je ob enem tudi bosanski ter konečno, da je glavno ravnateljstvo"banke
» u
škof, za dosedanje prizadevanje poslati zaupnico in ob enem prošnjo za nadaljno neutrudno postopanje v prid
v
katoliške vere v onih deželah
Bukvar gosp
Giont
včeraj
popol
dne, sprehajaj voredu, naglom
Pragi
Castito občinstvo naj bode zagotovljeno, da si bode podpisano glavno ravnateljstvo, kakor doslej, tako tudi odslej prizadevalo, da vsem opravičenim tirjatvam za-
se
svojo hčerko po Latermanovem dre- dosti ter da se bodo odškodnine točno in brez odloga
za mrtudom umri
udljivo delaven in pošten mož, jc,	^ puuaja na za
tudi slovensko književstvo podpiral. Nenadna Dunajski cesti
ki
Bil
je
jnki kolikor je
Je
ne-
tudi za naprej izplačsvale.
Vsakoršna pojasnila pa
mogel
)
podaj a na za h te v an je naš glavni zastop v Ljubljani na
smrt njegova je rodovini britek udarec
lahka
Bodi mu zem
Glavno ravnateljstvo vzajemno zavarovalne
banke „Slavije" v Pragi. Dr. Ivan Jeřábek, ravnatelj. Dr. Josip Milde, ravnatelj» Ajmanovem gradu pri Škofji Loki, 741etna mati našega Drag. Peter Khcil, ravnatelj. Fr. Novak, glavni tajnik.
narodnega poslanca Oto na
Včeraj je umrla, kar se nam ravno poroča
na
Detel
Mestni magistrat oklicuje, da naj tukajšnji last niki psov do Svečnice odrajtajo pasji davek po 2 gld. sioer ima konjač pravico vjeti vsacega psa, letošnje leto veljavne marke»
«
(Poslano.) Castito vodstvo nekdanje banke
kaj je
venije" prosimo, naj nam ve
ndar
naznam
99
z
Slo-
1
nima za
kvidacijo, ker preteklo je zopet leto in dan, pa ni
še
duha in sluha, kedaj je bode konec?
Več nesrečnih delniôarjev.
Gosp. Bezensekova knjiga, katera po steno- našli, kaj ima podloga biti tej spravi,
nikjer
ne
grafskih bilježkah in z uvodom prof. dr. Celestina opi-	najdemo nič jasnega gotovega, zmirom le lepe be-
suje „svečanost o priliki 701etnice dr. Jan. Bleiweisa",	sede med novo „Presse" in českimi časniki, med tem
je došla te dni iz Zagreba v Ljubljano. To vam je	ko oficiozna stara „Presse" zahteva brezpogojno pokornost
krasna knjiga, kajti važnega pomena ostala bode za	Čebov. Da bi Čehi zadovoljni bili samo s poplno ob-
zmirom v zgodovini Slovencev. Poleg življenjepisa dr.	veljavo § 19. temeljnih postav in pa s premembo volii-
vsaj je
dr.
Jan. Bleiweisa in podobě njegove in pa popisa dotičnih nega reda, ne moremo si nikakor misliti slavesnosti nahajajo se v njej vsi govori mnogovrstnih Rieger v adresi, predloženi pa ne sprejeti v zadnjem deputacij in posameznikov, vsi telegrami od blizu in deželnem zboru? povdarjal „posredovanje krone", ko
daleč, naštete so občine in drugi zavodi, ki sojubilarju tretjega ustavnega faktorja, kateremu gre odločilna be-podelili častne diplome itd., tako, da knjiga ni samo seda, to pa je vse kaj druzega, ker presega okvir ob-
zanimiva onim
;
ki so nazoči bili pri raznoterih aveča- stoječe ustave, na kateri jezdijo ustavoverci.
nostih, temuč tudi drugim, ki so le slišali o njih.
Ravnokar nam vradna „Wiener Zeitg." donaša iz nenada novico, da naš vetespoštovani c. kr. nadzornik srednjih sol gosp. Jan. Solar je po sklepu ministerském prestavljen v Zaderv(Zara) v Dalmacijo, bivši zaderski nadzornik gosp. St. Za rich v Trst, nadzorniku Tržaškemu dr. G nadu pa je izročeno tudi nadzorstvo humanističnih predmetov v srednjih šolah
Na
Slavnoznani glasbenik Ferdinand
. dne t. m. umri 80 let star.
Iz Samabora. Wiesner-Livad
Pogreb njegov 11. dne t. m. je bil jako slovesen
Li vadič
živelo bo na veke med Hrvati
pesmi njegove popevajo se povsod p<i domovini mu zemljica
, Ime , kajti
Lahka
Iz Dalmacij
Baronu Karolu S
)
ki
ima
na Kranjskom.
korist šolstvu težko, da.
Kakošna prekucija! in čemu?
uže dovoljenje za stavbo železnice po Bosni in Hercegovini, je trgovsko ministerstvo dovolilo priprave delati za dalmatinsko-bosniško železnico, to je, od Spljeta

Anastasius G riin. Verschollenes und Ver-gilbtes aus dessen Leben und Wirken von P. v Radies. Leipzig 1879" — se zove obširna knjiga, ki je vred-
ništvu iz Lipsika došla od izdateija g. Herm. Folze.
in Kleka na dalmatinsko-hercegovinski meji proti
skemu in Metkoviču.
mot
Francosko
Po novih volitvah poslan
Je
Če tudi grof Anton Auersperg kot politikař nima pri nas Slovencih nikakoršnih simpatij, ker je bil hud
videz vtrdila zopet republika na Francoskem. Na videz
pravimo — kajti Francozi se radi dolgočasijo z eno
rečj
f
ki
jo imajo, in zahtevajo kmalu kaj druzega
7
nam
nasprotnik narodni ravnopravnosti Slovencev vendar on kot slavljeni Anastazij Grún tudi zani-miva oseba zato , ker je nemškemu svetu s převodem mnozih slovenskih pesem v nemški jezik nehoté poka-zal, da 80 veliko vredne pesmi slovenakega naroda, katerega jezik je v deželnem zboru zmirom na stran tišal zato, ker je njegovi propagandi za glorijo „Germa-
nije
zmirom rad občeval s
sernom
Konservativni predsednik (vladar) Mac-Mabon žuga z
odstopm
9
če mu zbornica vrže Dufaurevo ministerstvo
lz Berolina
Bismark, „mož železa in krvi", hoče
se v
zdaj tudi pod kažen djati državne zborn pregrešijo z nespodoimi, kazni vrednimi govori
poslance, ki
Osnoval je zato postavo z 12 03trim njemu preseda liberalizem
Zdaj
uže samo
u
na poti. Kot pesnik je vendar Anastazij Griin
Srbij
lz Beligrada dohajajo poročila, da srbska
slovenskimi pesniki
Pre-
vlada ne dopusča, da se v ondašnjih šolah vpelj
ruski
;
St. Vrazom itd.) in ker nam Lipska knjiga marsikaj o tem odkriva, kar je malo ali dosihmal celó
jezik
Težko nam je vrjeti, da je to istina
neznano bilo, zato smo
Ra die su hvaležni
>
to knjigo zopet opozoril gospode zunaj
>9
v
raj h u
da je
s
berg
Iz Šaraj
Pod upravo vojvoda Wúrtem
pričela tukaj nova vlada svoje delovanj
u
na to,
v •
Z1V1
m
fi
da so Slovenci bili in da smo še dandanes prav na svetu, ne da bi zaničevali nemšcino, ampak da si ne damo vzeti lepega svojega jezika in pravic njegovih. Ker razen tega, da nam pl. Radies s toplo besedo opi suje našega velecenjenegag. Josipa Cimpermana po naslovom „der Musensohn im Rohrsessel", obsega knjiga marsikaj interesantnega in podučnega (opomini Anastazija Gruna: „kakošne igre naj se nikar ne prinašajo na slovenski gledališki oder", so prevdarka vredni) zato nam je „Anastasius Griin" dobro došel.
o zadevah notranje uprave, pravosodj bosniške in hercegovinske ljudske sole, katerih
zdaj zeló malo
;
v
peljale
se
,	r je do-
bodo hrvatske in srbské
knjige, ki so v založbi šolskih knjig tiskáme na Du-
Strašno dragino lesá delajo tukaj oderúhi; tovor
naji (to drag
9
9
180 naših funtov)
gold
Drva
so
tako
da so nekateri tukajšnji peki nehali kruh peči. Armadno poveljstvo se posvetuje, kako bi se dalo takemu
manj živeža
oderuštvu v okom priti
Kmetj
čedalj
(poljskih pridelkov) vozijo na sejm zato, ker špekulanti hodijo po kmetih cele dežele, nakupujejo po nizki cen i kar
morejo, potem v Šaraj
silno drago prodaja j o
Iz Bosne
Novičar
Tukaj
ni vse tako mirno in iepo
i
domaćih
tujih
dežel.
Z Dunaja.
Danes
se
pričel zopet državni
kakor se delà, če je res, kar se iz Kulen Vakufa tele grafujť čajo,
ki
dunajskim in ogerskim časni-kom,
da so tu in v Petrovcu pri Turkih našli obilo
pore
zbor tukajšnji, 20 dné. t. m. pa ogeraki. Prva predloga orožja sknteg je berlinska pogodba; Herbstova resolucija, ki odločno obsoja celo zasedno politiko in daje o tem ne-zaupnico Andrassyu, bo vnela živahno borbo. Radovedni
smo, kako se bode držala državopravna stranka

konservativni Nemci in Poljaci, ki sicer ne odobrujejo politiko vnanjega ministerstva, pa mu o zasedi Bosne in Hercegovine ne morejo izreči nezaupnice.
Sprava čehovinNemcev na Ceskem stoji
Žitna cena
7 Ljubljani 11. januarija 1879, Hektoliter v nov. đenarji: pšenice domaće 6 fl. 50.
banadfe 6
8 fl. 43
jdmena 5 đ. 63 60 kr.
4 fl. 60
sorsice 6 fl. 80
rži 4 fl. 34.
prosa 7 fl, 5
ajde 4 fl. 50.
ovsa 3 fl.
Krompir 3 fl. 21 100 kilogramov
9
še zmirom na dnevnem redu dovední zmirom stikujemo po
to je na papirji
Mi
ra-
različnih časnikih, da bi
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih nasledmkov y Ljubljani.