Pavšalno obdavčenje
Pavšalno določanje obvez-nosti do družbene skupaosti zajema razcn privalnib obrt-niškib delavnic tudi določene obrtne, gostinske in trgav-ske poslovalnke, katerih sredslva »o družbena lastni-na. Namen tega je ne sarno poenostaviti davčno admini-straciju, temveč tudi doseči določene gospodarske smu-tre.
Pavšalne obveznosti privat-nib obrtnih delavnic določa davčua komisija. Ta mora postaviti pavšalno davčnc osoovo za vse privatne obn-ne delavniee, ki ne zaposlu-jejo tuje deluvne moči, z» privatne obrtne delavnice, ki xaposlujcjo tujo deiovno mno, pa davčna komisija to pav-iaino davčno osnovo lahko doiooi. ne pa mora Pavšalne obVeznosti poslovalmic. ka-terih srcdstva so družben& lastnina, določa ijudski od-bor.
Smisel pavšalnega obdav-fenja poalovainic, katerih sredstva so družbena lastni-na, leži v tem, da daveni ot>-vezniki-delavci v takih po-¦lovalnicah, potem ko so iz-polnili obveznosti ao druž-bene skupnosti, rai.;>olagajo z vsemi dohodki poslovalnice. Le-ti potem te dohodke de-lijo po niedsebojnem spora-lumu, ie pravila poslovalni-ee ae predvidevajo dragače. Ta Djihova pravica ni t ai-čfmer omeiena glede aa vi-Sino teh dohodkov in dobe /ato tudi tem večji delež, iim večji so dohodki. Ta »knlnost v znatni merl vpliva na to, da si delavcl. » težnji
da bi povečali svuje dohod-ke, prizadcvajo povečati pro-izvodnjo Ui izbnljšati kvali-teto svujiii uslug. Ravno Xo pa se hoče s pavšalnim ob-daveenjem tudi doseči. Isto vclja tudi La privatne obrtne delavnice.
Ceprav je vprašanje pav-šalnega obdavčenja s pred-pisi na jasen način urejeno, vendar opažamo v izvajanju teh prcdpisov pojave, ki m-so v skladu % osnovnimi do-ločili pavšalnega obdavčenja in ki labko privedejo do ne-gativnib posledic. Nekaleri Jjudskj odbori nučejo določiti pavžalne davčne osncvt za tiste privatne obrtne delav-nice. ki zaposlujejo hijo de-lovno moč, čeprav iniijo ta delavnice majhen obscg oo-slovanja. Napake dctajo prav lako pri delavnicah, ks.terih sredslva so društvcna tastn,-oa iVlnogi Ijudski odi.ori namrer niso dolnčall pavša.-nih obveznosti nlti v tistib primerih. kjer bi to po pred-pisib   morali   storiti
Taki postopkl iincmogoča-jo ali vsai otezujejo da bl t pomnčju pavšalncga c'i''v. čenja dosegli doio.pn; a-spodarske sm >tre Bo aicn, da bi privatne obrtne deiav-nice ali delavnice. katerih sredstva $o dražbena lastni-na ki imaii. pav ¦ osnovo, preved ia,služi!e. ne opraviruje Ijudskib odburov, da se branijo loločiti takim deiavnicam pavšalno osnovo. % določanjem pavšalne?a zneska Ijiidski odborj na-aprotno $ele urejajo višino zaslužka Pravilno dotočen pavšalni znesek ')o nnomn-goči! previ«oke easlnžke. to-da ta bo hkrati stimnliral davčnega obveznika k pove-ianjo proizvodnje in izbolj-S^njii   njegovih   uslug
Ker se pavšalni zneski ob-veznosti do skupnosti odre-Ja.io v zatetku leta in se v tekn leta sploh ne more.Si menjati, razen v nekaterih Izjemnih primerih, je prav sedaj pravi čas. da se pro-nčiio vse zahteve po pav-$alncm obdavčenju. IJndskl odbori morajo v tctn pogle-du zavzeti stališče, ki ho v skladu z duhom zakonskih predpisov o pavšalnem nb-davčenju in mora.io prcncha-ti « prakso, da se izogibl.iejo dolooanju pavšalnfh osnov. Posebno je važno, da zavza-mejo v tero pogledu do de-lavnic, katerih sredstva s« družbena lastnina, isto stali-Sče kakor do privatnih obrt-nih dclavnic, da bi se tako lzognili favoriziranju privat-nih delavnic v odnosu in na račun delavnic, katerib ^red-stva   so   družbena   lastnina.
Uvedba pavšalnega obdav-ienja bo dala pozitivne re-tn'<?'° le rakrat rP —>o pravilno pojmovali smotre, fci jih z njo želimo doseči. in Ce bomo s pravilnim določa-njem pavšalnega zneska davka vskladill karisti davč-nih obveznikov s koristml družbene skupnosti
S. Milatovič