64. številka. Ljubljana, v soboto 16. marca. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI NAROD U1IU V UIVU111 IVlllttllli Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter volja po poSti prejeraan za a vst ro-oge r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt ]eta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom računa 89 po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za fietrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od ćetiristopne pet.it-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni&tvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Opravnifitvu naj se Dlagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Judovska popacenost. XI. Naša domovina slovenska ni še mnogo poplavljena z judovskim življfin. Vender pa s tem ne pravimo, da ao nam ti, kar jih imamo Judov, bili kdaj dobro došli gostje. Slovenee se je tega mrčesa branil vaelej in povsod, kjer "se je mogel. Znano je, da so za Marije Terezije slovenski in nemški trgovci na Kranjukem radovoljno in iz svojega nagiba plačali 5000 cekinov samo za to, da nobeden Jud ni smel bivati delj časa v Ljubljani, nejjo samo 48 ur. Branili so se torej Judov, kakor se Se danes branimo Ciganov. Z rečenim i cekini izpoalovali ko si tuđi naši trgovci, da Judje nišo smeli trgovati pri nas. Današnjega trgovskega stanu previdni spredniki vedeli so dobro, kako ško-dujejo Judje poštenemu in solidnemu razvijanju trgovine, in zato so radi plačali rečeno vsoto, samo da bi ee odkrižali nesoliduib judovskih konkurentov. Oblastva so pazila strogo , da se je ta svoboščiua naših trgovcev varovula. Toda žal, ni trajalo dolgo, kajti z letom 1860., ko je napofcila v Avstriji nova ustavna doba, ki je proglasila moj drugim tuđi vse vere za jednakopravne, torej tuđi judovsko vero, pale so stare svo-boščiue naših trgovcev, Jud je zaveljal toliko, ko likor kristjan. Država ščiti Judu vero, jetnlje Juda v državno službo; kakor rečeno, topli žarki lažne svobode jeli so ogrevati vse podanike brez razločka vere in narodnosti, kajti pri preosnavljanju nafle države skrbeli so tuji, neavstrijski elementi, zlasti Judje, da je v veliki nevolji nahajajoča se Avstrija morala in da je dejanjski s plaščem verske in narodne ravnopravnosti zavila v svoj naročaj vse podanike, ne pomialivši na pogubonosne nasledke, ki bo 86 morali razviti iz takih odnošajev Premišlju-joftim to preosnovno dobo , dozdeva se nam vselej, da se je takrat dala narodna jednakopravnost samo za to, da se je odpravila razlika, ki so jo uživali dotlej kriatjani glede vere. Pa bilo tako ali tako, resnica je, da so z letom 1860. dobili Judje v Av-striji prosto roko. Smeli so se gibati in Siriti na vse strani, kamor se jim je le zljubilo in kjer so mislili, da najdejo ugodnejših tal. Avstrijski kristjani občutili so koj judovski hič, ki jih je tepel odslej, kajti v solidna trgovska mesta naša, da ćelo v boljše vaši, silili so Judje, uaseljevali so se brez zapreke. Kako neljubi gostje so nam to bili, pričata nam trgovska in obrtnička zbornica v Ljubljani in mestni zastop našega stol-nega mesta, ki sta v javnih sejah slovesno prote-stovala proti temu, da se naseljajo Judje pri nas. Izjavila sta oba zastdpa, koli škodljiv je upliv, s katerim izpodkopava Judostvo pri nas vsako zdravo in solidno razvijanje trgovstva Ta protest uložni je v imenu trgovske zbornice g. Jan. N. Horak. Ali protesti, naj bodo še tako opravićeni, ne pomagajo nič in nišo pomagali tuđi nam nič, zakaj prepozno je po toči zvoniti, prepozno je bilo braniti se Judov, katere je vzela v svoje okrilje ustava s trdno sankcijo. Ni se torej niti naša domovina mogla uhraniti judovake povodoji, saj je ne samo lepa, ampak Bog jo je tuđi obdaril z naravnim bogastvom po dolih in gorah. Tukaj prebiva pošten in dober narod, ki je s početka res da nekoliko čudno gledal Abra-hamov rod zakrivljenih nosov, ali konečno se jim malodune privadil. Zdaj pa ie izprt.'videl, da Jud oškoduje našo trgovino in da nam izpodkopava vse zdrave podstave. Videl pa je tuđi, da v narodnih borbah, fetudi ne potrebujemo in radovoljno pogre-šamo Juda, ne vidimo nikdar stati niti Izaka niti Abrahama. Koliko se je že Judov naselilo pri nas in koliko jih je đandanes mej nam i, ne moremo natanko povedati. Po štetju 1. 18S0. bilo jih je na Kranj-skem 51, in sicer nobenegaJuda ni še bilo takrat v okrajih krftkem, litijskem, logaškem, ra-dovljiškem, novomeškem in kamniškem. Ali jih ja že zdaj kaj in koliko jili je, to naj nam blagovoljno sporoče častiti dopisovatelji. Na Štajerskem bilo je Judov, in sicer v celjskem okraji 5, v ljutomerskem 4, v mariborskem 10, v ptujskem 30, v breškem 0, v slov^njegraškem ? Na Koroškem, in sicer v Ce-lovci 16, v Beljaku 4, v celovški okolici 0, v veli- kovskem okraji 0. Kako je drugod, javijo naj nam naši dopisovatelji. V Trstu bilo je Judov 4254 (!), v tržaški okolici 167, v Gorici 205, v Ajdovščini 4, v sežanskem in tolminskem okraji 0, v Istri 29, in sicer 26 v Pulji. Zanimljivo bilo bi zvedeti, v koliko so se že pomnožili ti Judje po Slovenskera, kajti judovska rodovitnost je znana, in ali so se že žarili v okraje, v katerih jih še do 1. 1880. ni bilo. Še važneje pa je, ako bi nam hoteli poročati go-spOda dopisovatelji, kako poatopajo Judjp s kmečkim ljudstvom, kako neredno bogate in a tim se v obče pečajo. Jeden slučaj naj sami navedemo. V nekem trgu na Spodnjem Štajerskem na> selil se je Jud pred jedva desetini i leti. Od kod se je priselil, ni vedel nihče. Kot volk fiiej ovce prišel je nekega dne z obilno obiteljo vrfcrg in je baš tik cerkve — Jud poleg batoliške c&kve! — poetavil svoj šotor, torej na najbolj pripravnem kraji. Trgoval je z vsem, kupoval je vse, kar je kdo le hotel kupiti. V prodajalnici je bil Jud z ženo, hlupce in dekle pa je imel kristjanske. Drugi kristjanBki mali trgovci v trgu nišo kupovali od kmetov mal h reci, na pr. jajec, surovega masla, orehov itd., in zato ni čudo, da je vse drlo k Judu. Ako je potreboval kmet par grošev, z»nesel je kako malo reč k Judu, ki jo je kupil za ceno, kakor je on hotel in je rekel kmetu, ako nočeš, pa si odnesi, kar si prinesel. Kmečki fantje navadno ne-majo dennrja, toda pri Judu dobijo ga lahko. Po noči, v čini temi, uapolui kmečki fant polno vrećo žita, tiho, da nibče ne zve, in nese to vrečo o pozni uri, ko ga nihče ne vidi, k Judu. Pri-šedši k Judu, ki že zdavnaj spi, potrka na okno, Jud pomoli glavo skozi okno in ker že ve, kaj je, odpre vrata, vzame polno vrečo žita, odšteje, še ne pogaja se, nekoliko grošev lantu in mu še morda reče: drugikrat pa ne tako pozno. Drugi dau je veselica v trgu, če pa ne veselica, gotovo pa nedelja in človek potrebuje drobiža. Tako je po letu, ko se žito domlati. Po zimi drugače. Vsak pošten kupee prijavil bi in ovadil take malovred-nike sodišču, pa vsaj roditeljem, da bolj pazijo na žito. A Jud? Jud je Jud. LISTEK Nedeljsko pismo. Za post ne treba mnogo. Dovolj je prazen želodec, prazen žep in prazna miza. Tako potrato si lahko vsakdo privošči in se pri tem prav temeljito posti. Kdor pa ima o postu boljše nazore in umeje, da posta ne treba tolmačiti preveč tesno-srčno, posti se po svoje, to je po svojih gmotnih razmerah in tuđi v postnem Času nabaja dovolj prilike, pokazati rafinovani svoj ukus. Tak ukus pa se ne omejuje na Vodnikovega „Zadovoljnega Kranjca* uprav kranjski „menu", tuđi popavjeue preste in polenovka mu ne gredo posebno v slast, treba že kaj boljšega, kakor so : postne race, vidre, morske ribe, Bohinjski polži in razni pridelki, prihajajoci nam s solnčuega juga, v obče, kar je redko in drago. Pri takein postu pra-vijo, da človek ćelo debeli in ko bi post tuđi trajal nad štirideset dnij. A kakor vse, tako je tuđi polne postne miže razkošnost ininljiva in kadar je miza izpraznjena, takrat je pravi hip za postna premišljevanja, tedaj primerni trenutek, da se človek uglobi v svojo usodo in začne ugibati, kaj in kako je v nepoznani deželi onkraj groba, v območji takozvane večoosti. Beseda „grob" zbuja nam žalostne in poetične spomine in kadar se naše misli bavijo s poslednjo to postajo, nesmo si gotovi, je li bilo lepše tedaj, ko so mrtvece sežigali in je gosti dim odnašal po-zemsko tvarino v jasni vzduh, ali pa sedaj ko crna zemlja dobiva od vsacega zemljana neizogibni svoj danj, ko se nad našimi grobovi dvigajo mogile, okrašene s spomeniki, cvetkami in drugimi znaki Ijubezni in laskavega spomina in ko baš grobišče obdaja nekaka posebna poezija. Kako lepo čita se na pr. v narodni pesmi, ko zakopljejo nesrečnega inladeniča poleg njegove drage in iz jednega groba priraste bela lilija, iz druzega pa rudeča vrtnica in se ti bujni cvetki potem nad grobom skleneta! Kako lepo poje Simon Jenko baš o svojem grobu, da se človeku kar milo stori, čitajočemu „Ko mah zelen poraste nad ma tuđi v svoji, s svinčmkom pisani oporoki. Premoženje svoje, katero se coni blizu sto tisoč goldinarjev, volil je svojcem, ne pozabivši svojih nezakonskih otrok. Na dobro-delne zavode se je tuđi zmislil, volivši MarijaniŠču, Lichtenthurnovemu zavodu in filharuioničnemu društvu po 100 gld., drugim nemškim društvom, pa ni ostavil druzega, kakor spomin, Kazina, turnarji in „Schulverein* so pozabljeni v njegovi oporoki. In kako bi bil „Schulverein" z veseljem vzel kako volilo, saj še ni dolgo, kc je v „Wochenblattu-u z mastnimi črkatni naznanjal: „Eb nitDmt mit beidon lliindcn Der Schulveroin dio Spendont" Ali je po takom čudo, ako ne maramo Judov ? i Ali je po takem čudo, tla se je leta 1882., ko so se spuntali hrvaški Zagorci, to ovčjepohlevno in mirno ljudstvo, ter udarili na Jude, pojavil nemir tuđi na Štajerskem tam, kjer je razmetno največ Judov ? Pri sv. Barbari v Hulozah je prišlo do iz gredov. Po noči se je zbralo ljudstvo in navalilo na hram tamošnjega židovskega haran tacu. Orožniki ia vojaki morali so hiteti na obrambo. Tedaj je kričala Židovka, žena b;trantačeva: „Ako bodem Se tri letatukaj, orala bodemskristjani in ne z voli", in je v svoji besnosti plunila v obraz uklenenim krisrjanoin. —st — Iz državnoga zbora. Na Dunaji 13. tnarca. Znamenita, jako znamen'ta bila je za nas Slovence letoSnja podrobna razprava o budgetu Uznali smo zlusti o letošnji budgetni razpravi, da buio Slovenci v Avstriji faktor, s katerim ino ruj d in v istini tuđi jako natunčuo raćunajo nasprotniki naši, računa pak tuđi vlada. Prepričali smo se, da so že res minoli oni tožni in sramotni čaši, ko se je Slovencu sploh zainerjalo, da se je kot tak porodil, da je sin naroda, kateremu je prisojeua večna suž-njost, da se je to v zlo štelo pravim, v onetn sbo dišči, kjer naj se zbirajo poslanci vseh narodov avstri jskih v res no pretresovanje živih potreb posa-meznih narodov iu njihovih krajev, ter vestno pre-udarjajo, kako t)i ae vsem pomagalo. Kaj se je zgodilo še pred par leti v državnem zboru s poslaneem slovenskim, ki si je morebiti upal nekaj ojatreje opisati nesretno stanje bratov svojih in je konćal z željo le, da se ravna res po postavi in pušća vsakemu narodu prepotrebuih pravio? Posmehovali, rogali ho se mu zastopniki blažene kulture nemške po svojih klopeh. Besede, s kuterimi je odgovoril v časih v večjo radost svojih pristašev kak zagrizen Neinec postuncu slovenakemu, bile so pičle, brez vsuke važnosti in koncem prouzročile so večinoma stneh. Ej, ti mali rode taui na jugu, brojef; l'/i milijuna sinov jedva, kaj se re-penčiš, se je reklo, hvali 13oga, da životariš in se braniš. Da, minoli so ti čaši za Slovence v obče, ne po vsem, saj ae dogaja kaj takega še vedno ne-srečuiin brutom koruškim in štajerskim, a v onem sbodišči, ki ne vulgo /ove držuvm zbor ali zastop-ništvo vseh narodov, so odnoAaji v omenjeni zadevi čisto drugi. Koliko se je, da opomniiu še to, govorilo n. pr. pred kratkim Se v budgetni debati o Slovencib in to mislim seveda, po uasprotnih po-Blancih ? Juko malo, će bi se bil čas preStel, ki BO ga uporabili uasprotniki v ćeli budgetni debati, v odgovor poslancem slovenskim, dobili bi jedva dobro uro. Dandanes je že stvar nekako druga. Tu skoro ne mine seja, v katuri bi Be ne govorilo o narodu našem, ne prepiralo 8 poslanci slovenskimi. Da pri peti Be seja, kakor n. pr. piedvčerajšnja, ko raz-plamte po trije, štirje nasprotniki v svoji jezi in udrthajo po naših poslaucih. No, kakor seni že Z obema rokama, ali bolje rečeno oberočki, vsprejema se vsnko darilo, a kuj pomuga, ko niti za jedno roko ni posla! To je tem žalostneje, ko Bo zapored umrli trije stebri neinške stranke, ne (hi bi bili za strankarske namene poklonili vsaj pol belita. Ker sem že pri Dčžmanu, sili se mi pod pero jako potrebna opazka, tikajoća se njegovih zaslug na znanstvenem polji. V tem oziru se je nekoliko pretiravalo. Za prazgodovinske najdbe, zlusti /a zgradbe na kolih v Ljubljanskem barji neso vse zasluge izključno Dežmunove. Dežman sam mi je pred tridesetimi leti pogoato zatrjeval, da na zgradbe na kolih v barji niti misliti ni, in ko se je 1854. leta pri zgradbi viadukta Borovniškega izkopal znani „Hammerbeil", bil je Dežman v nemali zadregi, kaj s to najdbo početi. Še le, ko je znani rodoljub Martin Peruzzi v barji razkril prazgodovinsko na-selhino, poprijel se je Dežman z veliko gorečnostjo teh najdb in začel znanstveno preiskavauje. Jednako bilo je tuđi znajdbami na Vačah, ka-tere je razkril 1878. 1. tamošnji učitelj Fran Pe-ruzzi. Brata Peruzzi imata torej v prvi vrsti zasluge, da so se razkrile te iinenitne starine, v drugi vrsti pa Dežman, ki je ukopavanje pospeševal, vodil in vse znanstveno uredit. Ta opazka zdela se mi je potrebna, kaj ti tuđi v znanstvenih zadevah veljaj načelo: Vsacemu svoje! 8. 1 omenil, neso nasprotniki poslanci porabijevali preje v sejab nikacega posebnega oružja proti slovenskim — saj se jim ni kaj tacega zdelo potrebno — narod slovenski se je pritiskal z vso silo in rešitelja ni bilo. Oglejmo si pak nekoliko natanČneji sedanje ravnanje nasprotnih poslancev, premotrirao do dob-rega njih orožja. Omenil sem že zadujić, v svojem poročilu, da je kar ostudno poslušati posluncev nemškib, kako se ljute, da neso več po vsera samovlastni. To je trn, ki jib bode neprestano, ki se jim zadira v srce, strup, ki jim jedino more utisniti krčevito v roke orožje, 8 kakoršnim se bore v obče pri vsaki priliki. Misliii smo skoro do sedaj, da sedi v držav-nem zboru h jeden Knotz io jeden Tiirk, a zraotili smo se. V seji 13. marca 1. 1889. ustal je tretji vrstnik. Govoril je namteč poslanec koroSki Ghon, a prej še dr. M^nger. Odgovarjala Rta gospodu po-slancu dr. Ferjančiču, kateri se je, kakor sem Že po-ročal, tako gorko poganjal za nesrečne brate koroške. Tudi Knotz, saj je znan, odgovarjal je pred kratkim, kakor sem že poročal, po svojem običaji Cehom in se Ijutil, da se bude i moravski čehi. A povem Vam, da je bil Knotz čisto knjiga komplimentov v primeri z Ghonom. Srd i n gnjev, kateri je ta izraza! v surovih beaedab, ostudnih na padih, tikajočih se osobe našega čvrstega poslanca g. dr. Ferjančiča, vzbud.l nam je trdno prepričanje, da čuti i Ghon, kako se širi mej brati narodnost, kako se krepi živelj slovenski.. Vest, da se brigajo drugi Slovenci za svoje tlačene brate koroške, da jim hote biti redenikom in jih resiti iz krempljev samogoltnikov, utisnilti mu je v roke po vsem ne-spodobno, a tudi ničevo orožje, katero hočemo nekoliko osvetiti. (Dulje prih.) Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru 11. marca 1889. (Dalje.) Kakor so bile jezikovne uredbe ljudskih šol na Koroškem u/,or za deželni šolski svet štajerski, ravno tako tudi posuemajo štajerski okrajni glavarji delovanji koroskih. Dne 4. decembra smo tu, nekateri goBpodje ne gotovo se spoiiiinjiijo, stavili interpelacijo, v kate rej smo razložili, kako je postopal Breski okrajni glavar, da bi pet občin Podsredo, Piljstajn, Gor-j ane, Zdole in Drenskoreber pripravil, da prekhčejo svoje peticije za slovensko solo ozirotna pritužbe proti ukazom gori omenjenim. In res je pri štirih občinah dosegel, kar je želei, le jedna občina se ni daU pregovoriti. Tudi na to interpelacijo, n«-smo dobili odgovora in bi ga zdaj nujno prosili. Če odobruje vlada postopauje okrajuih glavarjev, prosili bi jo. da nam pove zakone in do-ločbe, ki to omogočujejo in opravičujejo; če ga pa ue odinwnder: Oho! — Poslanec Gregr: Da!) Ukaz deželnega Šolskega soveta je v pedagogićiio'didaktičnem oziru unicum. Pa ne barno tukaj, teuiveč tudi na Štajerskem so nedavno fttiri občine, ki so ušolane v Vitaje, prosile za slovensko solo, .oziroma pritožile He proti dotićnemu iionemčevalnemu ukazu. Protest izročil se je okrajnemu šolskemu sovetu ; ta ga je vrnil 00-činam in naročil, da naj se občine še jedenkrat posvetujejo ,0 tem ter se vzlasti izreko, kdo bode plačeval stroške za neobligatni j)ouk nemščine. (Čujte! Čujte ! 11a desnici. PorI. dr. Gregr: Kje se je to zgodilo?) To je bilo na Štajerskem. (Poslanec Šuklje: Tudi v druzih občinah!) Će vidimo, da politični organi ne strašijo najpodlejših sredstev, da bi narod slovenski pripravii ob njega pravice, mora to izzvuti nevoljo slovenskega naroda, nevol|o uašo. (Poslanec Trojan : In naSo !) in vprašati se moramo ali ima res država toliko preveč denarja, da se plačuje take uradue poti uradnikov svojih? Temu se pa ni čuditi, in za to tudi neso odgovorni le okrajui glavarji. Poglejmo le dež^lna šolska soveta na Štajerskem in Koroškem. Obe deželi imata tret-jino slovenskega prebivalstva, pa v nobenem teh dveh deželnih šolskih sovetov ni zastopnika prebivalstva Blovenskega. Ali pa peglajte deželne šolske nadzornike. Oni na Koroškem kliče : „Slovenci (Windi-flchen) nemate na Koroškem pravice dn obstankal (Čujte! Čujte! ua desnici. Poslanec dr. Steinwender! To ni nič res! Ugovor na desnici). Od deželnega šolskega nadzornika na Štajerskem pripoveduje se smešnost, da je, ko je nekoč prišel nadzorovat šnlo, dal učitelj nalogo utencem, tla naj popiSejo „jesen", ugovarjal „dass es doch nicht angehe, im Herbst den Frtthiing zu besehreiben" (veselost na desni). Učitelj je pa putem pogumno razloži), da je „jesen" Herbst ne pa Friihling". Če je tako s temi Ijudmi, če nadalje še pomislimo, kacih nazorov sta oba deželna načelnika in da prav za prav še ministra za notranje zadeve nemamo, tedaj bodemo pač lahko razumeli, kako da so take razmere. ■ Dalje prih.) Politični razgled. Notraitjc 4 16. marca 18K9. vlade zastopnikom srbskicu v inozemstvu, pravi se izrecno, da se bode vlada pruadevala obraniti dobre odnošaje z vsemi vlustmi, posebno jo bude pa ve-Belilo, 6e bude mogla uhruniti prijateljske razinere k sosednej avistrn-ogerskej državi m pridobljeiio naklonjenost njenega vladai'fa. Načit novega vojnoga zakona, kateri bo izde-lalt UclgljMki general u' Outrelmout iu tovariš, doloćuje, da je veak za voiaško službu sposoben državljan zavezan služiti v vojaki. Poisktiti si na mestnika se več ne dovoljuie. Vojna dolžnost traja 12 let, 3 leta v stalni vojski, 4 leta v rezervi iu 5 let v deželm brambi. V vojni pa le potreba od-ločuje, kako dolgo je kdo doižau služiti. UpHje se inBtitut jednoletnih prostovoljcev. Duhovnik , ki neso bili jednoletni prosti,valjci, se hodo v \ojni sratli poklicati za voja&ke duhovnike. Od sedanje zbornice ni pričakovati, da bi vspivjela ta nacrt. Deželni zbor ■■ciušk.i ae bode še v tem za sedanji posvetoval o podaijaati|i socijalistiškega zakona. Letos hofte pa vladu nekda zahtevati, da se zikon podaljSa na nedoloćen čas, da ne bode treba vedno moledovati za podal|$anje. Socijalistiškemu zakonu poteče veliava še le v fjbruvariji prihodnjesja leta. Potreba torej ni tako nujna, da bi se moral že sedaj podaljšati. Lahko bi ae tuđi še koncem tega ali začetkom prihodnjega leta. Da pa vse-k»ko vlada hoće, da se ta stvar resi Se letos, tema je uzrok, da bodo jeseni že nove volitve za državni zbor iu He ne ve, kako bodo izpale. Mi*j vladuiuii strunUatni kaže se ruzpor, ki utegne za vlado neugodno upltvati pri volitvab. Mnogi narodni libe -ralci že ne inarajo za zvezo b konservativci in se utegnejo pri prihodnjih voiitvah sporazume;;! a svo-bodomiselno stratiko. Bisinarck dobro ve. da bode v sedam em državnem zboru dobil većino zt; podalj-sanje vojnega zakona, nikakor pa ni gotov, da bi jo tuđi v prihod njem. Poslednja leta iztirali so iz PriiNijc* jako mnogo poljskih delaveev. To je pa prouzročilo, da pomanjkuje deluvcev. NemŠki kmetovalci suni že zahtevajo, da bi smeli Poljaki iz Ruaije prihajati čez inejo na delo. Nemški kancelar pa v to uika-kor nefce privoliti, ker bi to oviralo ponemčeuje vzhodnih pruskih pokrajin, katero je on trdno skle nil. Da 8e pa pomanjkanju delavcev od pomore, preudarjajo že pruska obl»stva, da bi se pokliculi kitajski delavci, katerih sedaj ne bode težko dobiti, ker ne smejo več v Ameriko. Dopisi. Ix 9f»veK» ]?Ke*tifc 15. marca. [Izvirni dopis.] Še malo dnij in volili boino v dolenjuki metropoli zastopnike v mestni zbor. Iz srca želimo, da si meščani voliju domaće, priproste po-štene može v mestni zbor. Kompromis — žalost-uega spomina — naj se pusti v miru, kdo naj ae brati z renegati, kajti zaničevalec našega naroda nikdar uređen ni, da bi ga kdo pogledat, še manj pa, da bi ga kdo volil in mu s tem izrekel svoje za-upanje. Pregovor pravi: „Po slabi tovaršiji rada glava boli". Meščani, zdramite se, ne verjemite onim, kateri se zovejo samo radi tega „gospodje", ker po nemški nas zaničujejo, akoravno od nas žive. Pustite nem&ke „kramarje" na cedilu, uaj bodijo svoju pot, volite samo domaje ljudi. Te baze ljudi razte zajo samo radi tega tipaluice v mestni zbor, da bi doHpeli tem laž je do svoje molzne krave. Nekateri meščani so se dali že preslepiti in agitujejo po mestu za Novomeške renegate. Iu zakaj to? Mogoče mislijo agenti, da so Novomeški renegati jedino pametni ljudje v mestu, ali meniju, da i majo te baze „gospodje" toliko cvenka, da se morajo res-pektovati? Ne—niti modroati niti kapitala nemajo v zakupu, marveč le monopol imajo za veliko ba rautijo praznega in neumnega, napuha. Poglejte ga, kako vam koraka roki v žepu držeč po mestu, vse je njegovo, pozdravite ga, odkrijte se mu, še pogleda nema za vas! To je pravcati original one napihiiene žabe. katera je hotela rzrasti v velikosti vola — in je počila. Ćesa hoče tedaj mešcan pričakovati o takem zastopuiku? Idite ia poglejte —, kjer koli je mesto kaj zidalo ali popravljalo, glej bilo je gotovo brez vsa-cega razpisa nemški zastopuik in odbornik mestni „liferant". V mestnem računu nabajamo od tega odborniškega l'feranta tako slane „artikelne", da si mislimo, njihova milost, so jih gotovo imeli spravljene mej svojim! slamki. Tu bodo gotovo nekateri kompromisarji, ve-temi, pivniški prijatelji a narodni ne, zavreli: opravlja se, draži se! O ne, goBpoda moja, resniea oči kolje. Ecce — novo plavalnieo, tamo imajo menda vsi žeblji srebrne glave. Toda pst! Faktum je, ako volimo še jedenkrat renegate v mestui zbor, potem doživimo poslediee kakor Izraelci, ki so plesali okoiu — teleta. Gospoda moja, ste pozabili one dni, ko se je zidal „Narodni dom", kaj se je potetn zgodilo, ko je inolzna krava u'la? Kaj ne tedaj bratite s taci mi značaji? —• Mož hesoda, do-niaĆ poStonjak in neomahljiv značaj — to j" naSe gasio. Će misli kdo, da je po krivem zadet, prosimo naj se oglaBi, mogofce, da mu postivžemo s kakim hladiluiiu „flaštroin". Do tedaj pa z Bogom. Od male jNedelJe 13. marca. [Izv. dop.] Pred nekaj dnevi raznesla se je v naši fari vesela vest, da nam je j>oštiio iti brzojavno ravnateljstvo v Gradci do voli ti hlagovoldo poštui urad, ki smo ga posebno zadnji čas že britko pogrešali. — Veže nad torej dolžnost, da se za to v prvi vrsti vtdo-cenjenemu gos[>. dr. Lavos*lavu Gregorcu, kot svojemu drž. poaluncu, in vrl«mu našemu narodnjaku, g. Og. K., kateri je res preiunogo truda in žrtev za občno naSo korist storil, zahvaljujemo! Obžulo van ja vredno je pa, da se bas one osobe, podkur-jene od neke nemćurske glave, ki na vse ktiplje agituje, inarvet za poštno službo potegujejo, katero so prej na vse kriplje nasprotovaie, ter še svojega nepošteuega imena podpisnti ne zmijo! Mi pa vender u pumo, da žo pravicu živi, ter da se merodajni in odločilni organi ne bodo puatili od takili „Judežev4* in robatih sebičnežev ukauiti, ter da bodo urad uz ročili zinožui in piavicoljubni osobi. Posebej bi nam pa bilo zelo ustreženo, ko bi dobila to stvar v roke ona osoba, ki je populnoma zinožna voditi urad, kateri v resnici tuđi prva pravica gre in ki od nas vaeli fnranov popolno zaupa nje uživa, in ga tuđi v resnici zaslužuje! Pravi col jub. Domaće stvari. — (P r e s v e 11 i c e s a r) podari 1 je za zgradbo ubožne his« ob jeciuem »hrambo gasilnega orodja v Velikih Lažičah 150 gld. — (Dva d ob ro tni ka.) Častiti goBpod Ma-tija Ra u dl, župnik, g, Frau Keš, žitni trgovec v Švabeku blizu Pliberka na Koruškom, poslala sta podporneruu društvu za slovenske visokošolce na Du~ naji vsak po 3 gld. skupuj ^'8t gld. Srćna iima hvala! — (Reklama z lece.) Koncem vcerajšnje postne propovedi v stolni cerkvi priporočal je jezuit o. Muks KlinkoivBtrdm poslušal«:em prav toplo, naj podpirajo „Katoliško Tiskamo" in „Ka-toliško Btikvarno"- — (Obfini zbor „ Dramatič negu dru-St?aa) bode, kakor je vćeraj sklenil odbor, dne 3 0. marca t. 1. ob polu osmih zvečer v društvenih prostorih, na kar opozarjamo častite ude ter upamo, da se hodo občnega zbora „Dramatičnega društvo" udeležili v većjem številu, nego do zdaj. Vsaj kulturni namea društva zahteva to od vsakega uda. — Zajedno nam javlja odbor, da se bode „Slovenska Ta li ja" r.upošiljala udom Se te dni. — (Slovensko gledališče.) Na korist igralki gospodič. GostiČevi in igralcu gosp. Kocelju priredi dratn. društvo v torek dne 19. t. m. na sv. Jožefa dan igrokaz „Mesto in vas". Igra je vseskozi u^ajala našemu občinstvu in bo gotovo na-polnila biSo. Oba beneftcijanta sta prvi moči našega gledališta vzlaati g. Kocelj, kateri se že leta iu leta trudi na deskab naše Talije, kot igralec, pevec in režiser in je že 1864. 1. torej pred 25 1. v Čitalnici v Planini predstavljal župana v igri „Žti panova Micika", kateri je veteran našemu dramatične nm osobju in v vsaki ulogi na svojem inestu. Oziraje se na beneficijantov zasluge smemo upati, da bode naše občinstvo tuđi takrat pokazalo, da ve ceniti narodni trud naših vrlih igralcev. — (Družba sv. Ci rila in Metoda) je izdala te dni 2. zvezek svoje knjižnice: „Rudolf Habsburški, oče avstrijske cesarske rodovine". Kot 1. zvezek „Franc Jožef, cesar avstrijski," spisal je tuđi ta prof. Fr. Hubad iz Gradca. Kakor si za-čeuši moral do konca prebrati cesarja Fr. Jožefa, da nisi poprej niti jenjati mogel — isto to se ti bo godilo ob branji tega novega zvezka naše družbe sv. Cirila in Metoda. To je pac prirojena lustnost pisatelja prof. Ilubada, da zna pripovedovati tako po domaće, tako živo iu zopet tako umetuo, da zanima izobraženca in oćaruje najpriprostejega bralca. Zato glede na vrednost tega novega zvezka in iBto tako na važnost in — trditi smemo — veliko pri-Ijubljenost naše družbe, ki sredi bojnih strasti zna delati vselej brez strasti, kar najgorkeje priporočamo Bploh vao knjižnico Družbe sv. Cmla Metoda in sedaj osobito Rudolfa Hahahurškega. Kuko pa — da konečno opoinnimo — družba bv. Ci rila in Metoda s takiini spisi mogoćiio nkreptjuje tuđi dinas-tičru čut v našem itak od panitiveka loialnem narodu, to razvida vmik sam ob sebi. — Franc Jnžef, ceaar avstrijski, šteje G4 stranij in stane 15 kr.: Rud »lf Habsburški pa broji 77 struni) in veljsi 20 kr. — Kupujte in podptrajtH kupnje na^e knnge družbo sv. Ci rila in Metoda ! — (Slovenskega kluba Dunajskega) šesti večer bil je izredno živsihen. Prišlo je toliko Dunajskih iSlovencev, da j^ dvorana liila [tret^sna. Mej nuvzoćimi bil je tuđi državni poslanec «. prof. Š u kl je. Berilo g. d r. Štreklju, vseučiliSkega docenta na Dunajski univeiv-i, trujalo je nad jedno uro. Duhoviti učenjak rnzpravljal je toli zanimljivo o počeiku, razvoji, o pristnosti in nepristnosti čeških narodnih j»esnij, da jo ogromon plosk in preživahno odobravanje pričalo zahvalnost umngoštevihuh po-sluAalcev. Posebno zanimljiva bila je ruzpnua o kraljedvorskeni in zelenogorskem rokopimj. Ućeni naš rojak bonlsaoi iz lukame 1>. FRAfiNElt ja T Frii^i'JOft-III. Dubiva se v »koro vsoh lekarniih. 4(845-1; 1* o « I :i 'i <>■ Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, flkuAeno in od znamenitih zdravuikov priporoćano sredstvo proti zabaaanju. — 1 Skntljica n 1.0 pil 15 kr, 1 zavoj = 120 )>il 1 glil. a. v. — IBr«Ml pouareJHnjeiu m« Jukc ■v«rl. — Priatne so shiuo, će ima vsak:i »kutijica rudeć« tiskano nuSo |)rt)t<>koli»van<) varstveno ziminko ,,NvelJ Lcm>|»o1«I'- iti iu•■««,', Mie»*t«>, KcUe «lt»r Npi«K«;l- nnd p|ni»»4CiiK»MMt-. V IJ ubi juni ae dobivajo pri t,'08p Ifltarji Ci. I'lccoll-Ji. (138-4; Sporainjajte «j<* dijaške in ljudske knhinfe pri iirruh in stav.'ih, pri svećanustili in oporoknli, k.ikor tinti pri nepru'akovanih di»bitkih. (im ti) I „ofijiiirzfoi": i j, zs vso loto g!d. 4.60; za po! leta \ | old. 2.30; zu ćotrt leta gid 1.15 ]J Dijaška kuhinja v Csiji. Z.i III. dniStvnno šolnki) IcN) 1888/89. so dalju darovali iiiislednji i'jistiti in prer-astiti daritelji: Jakob Jjinežif-, tov;irn;ir v Grižuh ... 2 gld. — kr. SjiMm pc)aojilnici v Celji . • • • ■ 100 „ — „ I'revavitioui *r. knnzoškof Jakob Muks milijun '/,■■'. februv.'ir......... 4„ — „ Miirfi?) Gaberc, kaplan ni \rr:niskcin . . 4 ff — ,, Valentin MikuS, kii;>ian v Jv'tnji-ah ... 5 „ — „ NciiiKMiovmii ilolirotnik ia Šinarija po preč. g. kanoniku Ivancu........ 10 „ — „ Slat-'rt«. posoiilnica v Alozirji ..... 10 fl — „ Fr:ui JanrNch, tr^ovtsc v C lji..... 5 „ — n Fran Obradi, kimnitik in ravnut'dj hosrosl. v Mariboru, je ftristopi) kot pokrovitelj 50 „ — „ Dr. J. VoSnjak od po g, Vnr^ccu prodanih knjižio,............ 2 „ 10 „ Dr. K. Gelin^sheim, stavo a M. VerSecem 5 „ — „ Prev»višfiil « kne/.oSkof Jakob Maksimi- lijan 7.>\ mare.......... ■*„ — „ Seb. Storf, tr^nvec v Sv. Andreju na Ko- roAki'ni, ])(• il-. Ser'iecu...... 10 „ — „ Slavnu posojiliiicH v Pišecah..... •* n — »• Anton Vt-rlovSok, župun v Pi^co.ih ... 3 „ — „ Alojzij Krt'ft, /.upnik v Kal->bji .... 2 „ — „ Vsem bl.'igitu dai iti'ljcm prosrrna zahvala v imunu nnSe nilaHini} in prosimo šo daljtiih milodarov. V Celji, dno 14. marca 1889. Makso Veršec 1. i , Mihael Vošnjak I. r., lihi^iijnik. predsednik. Zahvala. V n»j pri.jetn ej So dolžnoat Atej« si podpisani izreci najiskren^jSo javno ziihvnlo bla^orodnrniti {?ospv „Narodna knjižnica" I. zvezek {Dr. J. VoSnjak: „Pobratimi") •/. nsrofiloin, da so podarć oniiij g>c- ln'itoljeni, ki bo največ truda imeli pri eestavi knjige „Opis Pitstojinakega okntja". Slava! V l'o stoj ini, dne 14. marca 18&9. ,T. Thnmn, c. kr. okr. Soluki nadzornik. rJl^ 11 j gjaili: 14. marca: Stufanija Sinje, pokovskega pomnčnika hči, '6 meB. Btiira, l*oljariBka cepta fit. 23, za božjastjo. — Berta Jeršek, d«l»včeva hči, 3 '/i teta, Dunajaka cesta žt. 7. za plućnim katarom. — Jera Rihnr, gostija, 72 let, Go spocUke ulico i'c. 4, za rakom na obra-/.u. V deželnej bolnici: 12. marca: Tine Šrmd, delavec, 49 let, za kron katarom v ćrevih. 13. marua: Jurij Škvarc«, đelavec, 82 let, za oslb-IjeTijcm. — Hitlena Pevc, delavka, 28 let, za vnetjem jeter. Meteorologično poročilo. f. Stanje I m \t Mo- g Cas opa- imrometr:l Tem- Ve- N b k i - rvanja { ? mm peratura trovi mm i I | 7. zjutraj ~<2H 9 mm. 1-8" C z.jvz. obi. B 2. popol. 728 2 min. 36° C ni.jz. jas. OOOidbi. . &. zvećer 7333 mm. —3-4° 0 im. vzh. jas. Srednja temperatura 0-7°, za 23n pod normaloin. dne 16 marca t. 1. (Izvirao telegrafifino poročilo.) vćeraj — danes Papirna renU.....gld. 82'95 — gld. H310 Srebrna renta.....„ 83 70 — „ 84 — Zlata renta......, 11115 — , 1H'15 S',,, marena renta .... , y910 — „ »»-25 s Akcije narodne banke. . . „ 893*— — ,, 8P4-— i Kreditne akcije....., 30125 — „ 301-50 t London........o 12195 — „ 122*— ' Srebro........„ —'— — „ —*— " Nupol.......... 9-62'/, — , 9-627, C. kr. cekini....., 5"7O — , 580 ► NemSke marke...... f>9'50 — ,, 5952V, 4°/„ drfavn« «re*ko ir 1. 1864 260 gld. 137 gld. 50 Rr. Državne sreCke iz 1. 1H64 10(J , 179 „ 50 „ i Ogerska zlata renta 49/„...... 101 f, 30 „ : Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 94 „ 05 „ i bvt0 štajerske zemljišč. odvez. oblig. ,. . 104 „ 75 „ ) Dunavu reg. arečke 5°/, . . 100 gld. 123 „ 50 „ I Žemlj. obi. avstr. 4V,°/0 elati zast. listi . 121 „ 50 „ Kreditne srećke.....100 gld. 185 „ 75 „ I fludolfove srećke..... 10 ., 22 „ — ,. /Vkcije anglo-avatr. banke . . 120 „ 128 ,, 40 „ ) lramu)way-drnit. velj. 170 gld. a ▼. . 235 „ 50 „ rll) Pri otročjih boleznih <3) potrebujfjo s« često kititi« prepanjnjooa aredarvu in zatorej opozdrjujo zdravniki zaradi itiiU'^Ji ii[tlivauj:i svoji'tfa na GLAVNO 3KLADI8TH.. OtUlt^iS^----r^JćMJe lužn« i»;iT.-rii ni'li z;ipisui<'i" pi'i želnilcevi kistini, škrofeljnih, pri krvici. otekanji žlez i. t. r.,'i pnvt'st i/. riHrodu«!^a življenJK. — V. (ioljd.i. l'ovn.nt po r<;Hn;eni do^odbi. — VI K«/16vskii fiiMlha v Višnji (»ori. Lepa povest v/. stsiro z^od()\i,rt« 4. zvezek : I. Tilmtapee. l'ov«st iz domarrtri življenja kr»n)Hkib Slovthtvv. — II ({rad Ifojinje. P«vwt KH Hlov«5!iHko Ijiiilstvo. — III. Klo.šiftr.ski žitlnif. Izvinu povtirit i/. 18. sroletja. — IV. Dva brata. Reaničiui povest. 6. zvezek: I. liri niestnp^u sodu i ka. I/.virn;i z^odovinsk« povrat i1«. 1 •"». stoti;rja. — II. Neitlški Vtilpet. Povest. — III. Sin kmetskoga eesarju. Povest iz ili. st.oK-tja. — IV. Lijip. l'ovo«r. — V. Pipa tobaka. Puvi-st. — VI. \ vujni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Ntmm. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krumpir kradel. — VII. Crta h '/ivljenjti rolitirne^a a^itatmja. 7. zvezek: I. Le\n\ Vida. Romnn. — II. Ivan Erazera Ta- tt'llhuh. Izvirun hi^torifen roman iz sedem-najstv^a vuka slovuuiiko zgodoviue. Zvezek po 60 kr., y"~"~"^ Dijjiki eleg. vezan po I gld. / >08SM^ \ dobivajo Jurčičeve Pri vnanjih uarofii- / w>* » \ „Zbrane spise" po lih velja poštnina I ^^jr 50 kr. izvod, ako za posamični neve- \ ^3B^fcb>/si naroce skupno zani zvezek 5 kr., \^8^Py najmanj deset Jz-za vezani 10 kr. ^s^ ^s vodov. PmdaJMJu ae v (37—30) „NARODNI TISKARNI" Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. BLAGAJNE rabljene in nove po coni samo pri S. BERGEK-jt, Dunuj, Ciraben, ItriiunerNtrnMMe IO. (58—13) Dobro stalno đelo dubi jeden ali tmii dva podobarska pomoćnika, kutern u meta uapravljati poliiAne okraak« (arabeake) pri (20H—1> Janezu Čuvanu, podobarji, ^ivdCariToor-, Sch.raiderer-ii.lee &t. S. ♦ Na najnovejši in najboljši način + 4 umodto (825—31) JJ rt ustavIja brez vsakih holeftin ter opravlja plombo- -\l 4» vunja in vge zobne o|»erMei|«*9 — odatraoujo f* f Kubue boleŠlue z usinrtenjem živca ^ ♦ zobozdravnik A. Paichel, \\ ♦ polete Hnideukejfa. (čevljarakega) inoetu, I. nadstropje. .<► ■ Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni in najsolidneje narojene. Na vseh razutavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskib železnic, poAt-' uih brunilnic itd. Odlikovitn od Nj. c kr. vele. £a»tva z veliko zlato svetinjo sa mmetnost, Znanost in inđastr^o. (3—iti) Feliks BUŽiček, Dnnaj, Y.t StrMBseigaBse 17. Posojilnica Vrhniške okolice. Vabilo k ki bode y četrtek 21. maroa popoludne ob 3. uri -v drusJitTeni plHami, Dnevni red: a) Poročilo ravnateljstva o računskem aklepu za leto 1S88. b) Sklep o porabi čistega dobička. č) Vohtev ravnateljstva in nadzorstva. d) Posvetovanje o premembi pnivil. Konto T>ln,«>-«jnioe Dati. (dcnarni promet). Imetl. ~1888 ghl. kr, 1888 , ~ jfjrld. _ kr. —=! ■' i ii p< ii jan. i Preostam-k iz Ma 18S7 4607 70; dec. 31 Zh konto vložnikov |l dec. 31 Na konto vložnikov, . 60403 70, i izpl;ičan- j ) c) dolžnikom vinene ■! j | vodov........ 8151 76 j | vkIhcI predphuV , 105; 11 „ I Na konto upravnin \ „ i „ Z;> konto upravnin '■ j '. kot plaćana pristoj i f plaćane urađnestroške! 139G 78 i bina......... 242 73'| „ j rt j Za konto inventara. . 7 29 Na konto raznih in pre I , „ i\ „ P dividende 1 " " \ hodnih . . . . ■ ■ ■ ■ ?mO92; i (lelnžnikoiii plat'an« 360 — | / ' i „ „ I Za ko ili V>icv»I*:sr. Gredit "........ !:. glf_ ki- "" ~jld Jcr.| Na konto inventara | Za konto obresti j i za odpis zmanjSant* vrednosti 20 90 dobiček pri obrestih..... 2891'39 Na konto upravnin Za konto raznih in prohodnih 6,38 presežek sfroškov ...... 115405 i ^s* "— Na konto bilance ^**^ \ za saldo kot čisti dobiček .. 1722 82 ^^"^ j 289777 i ■ 2897,77J II ili Aotiva. J3il«.no«,. Pa«iva. | gld. | kv. ij gld. | kr. I j j 1 Vrednost inventara ... i 200 — 1 80 društvenih doležev a 1 , I 100 gld......( 8000 — 2 Posojilana meniceindolžna i j pisma 550 strankam . 122517 66 2J Rezervni zaklad koncern '' ; ! leta z obrestmi . . . 8001 82 3 Hranilne vloge pri denarnih '! j zavodih......i 27569, 84 3, Hranilne vloge od 594vlož- i i nikov......1132008 14 4 Zastane obresti . . . . ! 1101J92 | 4 Obresti kapitalizovane . 5102 97 5 Tožbeni troski za tirjati . | 388! 70 ■ j i Obresti deležnikom dolžne 36O| — 6 Gotovina dne 31. decembra ij ! i i 1887.......! 4576 74 Obresti za leto 1889 naprej j plačane...... 1159 11 5 <*Jisti dobiček konec leta ! 1887...... 1722:8^ 156354 86 156354 86 Od čiatega dobička se pripiše rezervnomu zakladu 1276 gld. 68 kr., kateri znasa tedaj 9278 gld. 00 kr. Na Vrhnlki dne 10. marca 1889. Franc Kotnik m. p,, ravnatelj. Oabrijel Jelovgek m. p., Milia Tonišič m. p., đenarničar. Josip LenarčiC m. p., Ivan Gruden m. p., preglednik. odbornika. Z glavnimi in poraočnirai knjigami primerili in v redu našli. 2a aa.ađ.z:or«tTro : Ivan Majaron *h. p. Karl Kotnik m. p. Joaip Verbič m. p. ""•'Tir^-,1 *£■•»•«•. * ji^i^ sukno| Y najem dado se njive I Uzos-ci 1 Li B VellkanskO peSO, IieniSkO III ■ za elegantne B gtlSpo(la j0Sipa HočevarJa m LJublian- na vse kraje franko! tom za cementsko Han I domačt°adveete^srrstne I mmli itt mw m I ""^ri ;T8 <>r:l r>7il D:;!:; Q|lknn n0 iovami^kih" Perlmoos-ski portlandski cement, I trave 111 SOCIVja ■ T -rMk,h „„ ...,„ ,„ t„ . < Dumj^ ■ fv-i., F»li-n-.t OUKlIO p0 lOVdnilSRIII Kufstemsko hidravlično apno, ■ prodaja po iimjmizji cem 111 zanesljivo kaljive ■ ■ ,.,,„,,, ođ Mjffn|lj^ do „ajflaejse baie. Meter n Schottwienski stukaturski gips, ■ -„--. _ .--„-- ■ Jr «w «.-i* fi«5fc^S fl v Ko'odvurskih nlicali st. 24, I. n.nWi. i -m! in već d? nWj> «»»»ia p«iiiiadiii» in irtio Schottwienski alabaster-gips, H ItJcjiTL iUt\. LiAoSlVlJl. n y^r «id. 7.75 ii juVu fin: ^>q 5_______________________-______—---------------- Hrebo. odr«ki se đ»jo wn«»jr np/fo kj>"^ ™nn | f^vrvff^v^r^T Mtr.,,„.,acel„oMr'r"; . . ^1» za uhodišća, kuhinje, vcstibule, hodnike itd., ■ 3^ Poitna narocila se proti poatn^mn povzetju M priSUlG OvCJB VOlUGi S . „ 3-loj B , , fino ■. . , 5-50 mm ™^air^zaHSšS I »-^ - "-mM S^~i^H5iS I * iniajilnMm prostori j g j •' T ^'«n„; i T £ najfinejše zbraSene in tuđi polirane, ■« l-TV/rCT^n mQ/1 I dobro znana (106-lOjB w I i„h|iqni V SlonOVlh UllCah Št 6 8 " ' l0) " " " MjfiliejSe " " 9 6° hlevne naprave, kanalm žlebovi, naprave pis- ■ i!♦ (pravi ^»ranlirau pilanec) t S ClCPTI IMUHC w DDKIII Blvuuiem w in Teč l'in^t-silei« po 50 kr. m ve«. Sukno Tsake SOirOV, ograje VOdnjakDV itd. itd. K|it ■ dolli.a M v k0litrenih ikatljah po 5 kilo, f ■ OlLUtL-IiflliUr V OKNU. Bj \y , vrste coneje kakor kjer koli poftilju ino MriiMfll I ro P aamd Iht wio bo kr., ikatija 30 kr.f |,r.,i, pretipi-M.« ♦ B itj^va: Vsik ...in-^k je 310m .Mg in i3*jc»» ■ hioo čt ^ PQ Mfif 111 TIATT1 t]1gl] Zaloga c. kp. pr. tovara za sukoo in JOS NEUMULLtn & COmP Bi1* :ltl po'tIleu111 P°vzt:r-in »)ri tu;55) • B ^^^i^aostulezica.muSkoobK-ko. H! illDtt DL. a Ki mailjlliom l^u, moderno blago D,.n«i. Wiede», Wie»straSse 3. li OROSL AVU DOLENCU, \ 8 ^ k^S l^'^S-i | J o^ie* :. .;u, ,»»ni i:, ,u,.c..... « p«hi. , «50,.. [ Morica 8chwarca v Svitavi (Zwittau). 5P^~ Cflillki laitonj In franko. 1« ■ « svi-t-^rji V Izubijani. ♦ ■ _____ "' frlM,u„ ------- Hl K »i \,r p,.v, ia n. k Josip s^ini-- 3cs?od:m troiao^m knjig* viorcev pcs uja fr.nko7.a=e 1 ■^n^l ^ ' n^n^B ^t^^^^^h« f *^« Cl Ztl^lU" j IU irjiukU* -*~«a-«^^^M BESI - ~'^Linn£Vi^^^^i^B^HnK^n^SBB^n^Hii^na2HHBnW^n^nV^n^n1n^nfl>Jn^n^nGn^BRBftnEl ^I^^^^BnflHHHHHHHHn! ^♦♦♦»♦♦»♦-'♦♦♦♦^»♦♦♦♦♦♦♦»»♦-»♦♦♦«MI ^tannn^n^^nr^^r^——«««»«— y • a^^a^^^aaa.^^v^^^^aaa X^walnUHHBnlWnwHHnlHHnll ii| DR VALENTINA ZARNIKA § Izbrani spisi! 1. ZVKZEK: jsS | PRIPOVEDNI SPISI. || K UREDIL i '* Kj IVAN ŽELEZNIKAR. ilj $! ■ |S £ Vsebina: Životopis dr. Valentina Zarnika. — Ura bije, človeka pa ni! — I [2 w | Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma sto- 2 2< ; venskega turista. ^ Vr ; Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res ^ l»* i krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar- |i^ ||£ i nikova v zlatu in pridejan tuđi njegov lastnoročen podpis. — Cena i Q j V; knjižici je i gld., s posto 5 kr. već. — Dobiti je v „NARODNI j'^ T I TisKARNi" v Ljubljani. jf'S „ <>nliic Hvofini«'. ... S^ Svptuvna razsluva tm im> ■ Ih^ijmiina ra/.stavu NM srebrna svetinja. ^k^^š^^^^^-^Š^lL^ zlata svetinja. H Tovarniška zaloga sukna 11 EDVARDA CERHAK-A v KRNOVUl {.J iiy,-«j!fiitlori*— .A-v«>"*ti*i j mIcii SŠlovsiJii) Hl pripomča priznano do'bro ^2tl-20) ^H S£ sukno in blago iz ofčje voine. =s I ^m Izdelktt po izvornih tovaruiških c.eiiali. M H Kompletne, bogato uUmnc zbirke uzoroev *n uospmlom krojačem in raz- H| prodajaloem na đrobno na zalunvani" nefrankovane na ntzpolntfo, i/, ka- |H turili hi- lahko iiri'vi-riio, k-iku korist Imdo imeli, rt- h.ito Idajjo dobivali naravnost IH iz Krnova (Jagerndorf). Za dobro lihmo in točno poni I juni*' ae jamči. WM !■■■■ ES8HHH9HH99HBHHHHB9HHHH IB i t ra in u *<*i ova pomoć boleznim v želodci hi njih posledicain. "Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tv.ua, da sw rzdrži in pospv.ttttje dobro prebarljenje, kajt.i to je glavni poffoj zdrarja in telesttc in duševne kreposti. Išitjiinlj&e «f »#»«<"■** Sft'rfstvtt, da ao prebarljenje iinivnu. il;i «t! prsivo mešanje krvi dos^/.e, tlu h« odstrtinijo ttpritteni in slabi deli krri, je uže već K-t sj>lo.ino znani in priljubljeni dr. Rosov zdravifni balzam. I/.delati ie iz najboljših, krepilno ziirnvilnih zelišč jako skrimo, uplivu uspešno pri vhi'Ii tešavah }>ri prebarljenji, osobito pri tilabem apetitu, napet}i, bljeranji, telesnih in iehidhiih bolesnih, pri A*ril» f želodci, pri prenapolnjenji želudca z jedtni, zaslinjenji, krrtiem natoktt, hemerojidah, ženskih boleiinah, pri bolečhiah i> črevih, hipohondriji in melanhnliji (vslt'd motenja prebave); inti oživljsi v.so delarnaaf. prebave, luipnivljii krt zdravo in čislo in tcleau dd zojiet prejUnjo mač hi zdrnrje. Vnlt:il tctfu dvojc^a izvr-s-ntKii upliva je zdui gotovo in priznano IJml.tlut *t tfV>lcl<^iiic;i 1 y;l«i. Na tisofte pišem v priznanje jo na razgled pripravljenili. Bazpošilja EQ na frankirane dopise na vae krajo proti poštnemu povzotju avote. Dn se izo^ne prevari, opozuijuni, da je vsaka .stt'kl--niuA „dr. Rosove^a zdravilne^a balzama" po mt'iii priri^jeua in v uiodor karton zuvit.ii, im.-i na strani n:tpis: rI>r. Rosov zdravilni bulzaui iz lckartie ^]>ri črncin or)uu li. Fia^tierja, l'rii^a 20:")—3" v ncuiš^ini, če56ini, niailjinšćiiii in fnmcošćiui, na proćeljt pa iui-tiaticno mojo zakonito vurovano varatveno znamko. dr. Rosov zdravilni balzam dobi se saiint v glavni*) zalomi B. riM(«\l H-.i:t- lekarna „pri črnem orlu", 1'niKU, St. a«>5—:t. V Ljubi i »ini: G. Ploooli, l.-kar; VilJ. Mayr, lckar-, EraB. Blrsohltz, lokar; Joa. Svoboda lekar: U. pl. Trnkoozy, U'kar. V l'o.sti>j 1 ;i i : Fr. Baooaroioh, lekar. V Kranji: K. Savnik, U'kar. V Novom Mostu: Dom. Rizzoll, li'kar; Ferd. Halka, U;knr. V K umnik u: Job, Uodnlk, inkar. V (ioriui; G. Ohri-stofolettl, lekar; A. do Gironooli, lokar; R. KUrner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. B«- Vae lekarna v Av»tro-OgerakeJ imajo zalogo tega zdravllnega balzama. -^q Tam se tuđi dobi b na tiaoCo zahvalnib piseta priznano : rza.žitro d.orrxa-6e r^La,zIlo zoper hule, rane iu vnetje vsake vrste. Rubi se, će se žeuam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri crvu v prstu in pri zanohtnici, čc se roko ali nof,'o zvij*;, pri morskej mrtvi kosti zoper revmatičn« oteklino, kronično unetje v kolenih, n>kah in ledjih, zoper potne no«e, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na aogah in na vsakem detu telesa sploh, vratnoj oteklini. .. . . . Vse bale, otfkline in utrdiue ozdravi v kratkem, 6e ae gnoji, izvleče ve» ves gnoj ter v kratkem ozdravi. V Skattjicah jto 2S in .'*.S ler. (845—4) <2VAP1I rt f Ker se Praško univerzalno mazilo od već stranij ponareja, opozar-Q> AlVILiU . jam ja j,a po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, će imajo rumeno skatijice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papini' tiskan v devetih jezikih in bo zavite v svetlotnoder karton, ki ima natis- njeno varstveno znamko. Illalzaiu za ulio. Skušeno in po uinozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že /gubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. velj. V trffu %alec* je na prodaj i lep» hisno posestvaj s pmstorno fednonndstropno hi.šo, z razprostraniin. solidno < zidanim gospodarskim poslopjein, z veliko liiurljsko sušil- i nico i. t. d. - K tt'iiiu pos^stvu Kpariit tuđi ' > 2SO oral zemlje, < največ njiv in travnikov ter hnicljišča. \ Natantna pojasnila daje g. dr. I^iulovilc J^ilipl^, odvetnik \ V «>lfl. (187-3) i I Zaloga blag^a i I Zelny trti 18 BRNO v lastnej hiši ; 9 razpoSilja po poštuoin povzetji: (165 — 2) | I Blago iz same volne Oomače platno * i dvojno «,r„ko, jiajrmjnejSe, za cio { km 3{) vat|oy 4/^ _ g|d. 4. • o, | Kl incti-ov >;ld. tt.5«. 1 v ^ n s/* • • • » ».«O. 4 Indijski Foule King-tkanina i pol volim, «h»i,,ok«r„k«. za c,lc> ^.^ kot ^^ , k)js ^ ^^ J U) nn.'t,i-4iv jrj,]. »._. UO vat.lnv, gld. «.—. J Novost za ženske obleke Š X 2F10 3ST" \ inodorno nro'pasto blaco v vseli liar , , ..,. , , ■ 1 K K» < 1 i • .• 1 1 kos .1 vat n-|iint; kaiiovuN < 10 lill'.tl'ov (_r 1«1 - 4.5O. l ko« ;to vutlov, lila in ruiluč . . . g\<\. 6.—. J | blago za obleko .. ^*1^*1 ^*"3?, < B a ..... ki so ane rivati, dobni baze, 1 kos 4 !(>' em. Sioko. — nainov.-jHi pocrt, ' ' ' i a Volnen Rips Angleski oksford < M v vscli barvuli, — tiO cm. Široko, iiHJImliAi iu najliolj priporočljiv, 1 < B 10 mutrov tfld. ».»<>- kus .'i!) vatlov «I(J. «.5O. J 1 Trinitnik Garnitura iz ripsa ] i najbolji baze, - (i) mi. širok, ^^^ »- * P^ljml, odi-tal in , U 10 luetrov gld. *.(*<». K](l 4,_, < 1 Jaquard-blago Garnitura iz jute < ffl (JO cin. airoko, — iiajti<)\ t'jši počrt, 2 posteljni odi-tali in nuiuizni prt z < 9 10 metrov t,rld. :t.H<>. i-rsaini ^l-1. 8.5O. < 1 Francoski Voal Jute-zastor 1 | 10 iuet ov cl.-K.iiit.ia ..hh-ka. /-a aprc 8tane J Moške srajeo , . . , .?sta^lch ] belc ali barvactf, — 1 komad Ia. 11)—12 metrov cinici, 1 ustimok 1 tfld. I.»«. Hn. Kld. I.*2O. «ld. :i.«O. ! Ženske srajce Letna | v/a gitbiiii in platnu, h iiuo vozeniuo, MB O g P X A J SL X SL " J 11 komadi 1,'ld. S.RO. "/., dul^i f. 4 7pn<;kp. sItjlšTo© i pri iiriiiti'riiivl porabi 5q oriporoOa s!y<£\ || Mestni trg št. 10 tl^OVlM Z ŽeUllO Mestni trg tt. 10 <$) fr^S. v velikim izboru in po aelo iifzkl ceni ^jf) <^>- okove za okna in vrata, štorju /u štokodoranje, ilrat ^S> (V> in cveke, samokolmer, vezi za zidovje, traverze in <3) y£C stare železniške šine za oboke, znano liajboljsi Kam- ^£* \£^ niski Portliind in Roman cement, sklejni papir (Dacli- >£< nrS PS|1>P«) i" asfalt za tlak, kukor tuđi U*.\w in niočiio >y< ^C naiejeiia stedilna ognjišča in njih poHameziie dele. >|< (^> Pri stavbah, kjcr ni vode blizu, neoblimlno potrebu« < voćnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogotta v <>!> C^> malo ura li in z liiajliiiiini »troski na praveni mostu do NjJJ yf^ vade priti; >avno tuko se rudi dobivaj" vsi deli za sko- ^£> \XC pa ne vodu jake: železne cevi in železoliti gornji stojali, Sj/ (VŠ^ kakiu- tuđi za lesene cevi uiesingaste trombe in ventile <£y) <3£> in železne okove. (lo.i— ) <£>^ Š|c MF" Za poljedeljstvo: ~W Sk (T^ Vsake vrste orodja, kakor-. lepo in močno narejeni plugi in %)) >^C plužne, železne in lesene brane in zobovje žanje, motike, lo- >£\ ^C pate, rovnice, krampe i. t. d. Tuđi se dobiva zmirom svezi >ž<; v!^\ Dovski mavec (Lentfenfelder Gyps) za gnojenje polja. ^V) ■ Najcenejši in najboljši vir za nakup je ■ ■ zaloga blaga 7 1 ■ filip ticho, brno! H Zelny trh 21 in Radna ulice 17. H ■-------------------------------------■ ■ Blago za ženske obleke Kruško sukno I ^H Najnovejše in najolegantncjSe za po- za muško obleke najboljšc bnže, najno- ^H ^H mlaclnu in letno sezono 100 cm. Široko, vejši poftrt, za ćelo moško obleko Xu> ^H H 1 oblekti = 14» molrov «1*1. 4-5i>. nietra.......«!* ,jo I»unuj. >utlov «1.1. 1.3«. i UiyH :t„ |>Ull„i. vntlov tfl«l. 5.—. ■ WM na}b»lJM«> ItHie . . i\ Ktil. ti.ru>. 1» bit/«>......»lil. «.—. BH ■ ■URalailBe piata© Domaće platno B ^H 5/4 široko, posebno za moSko perilu nn.jboljSe baze, kompletno 30 Dan. vatlov nH ■ pripiMvno ( kOM i^......Ki«|. |.5u. B ■H 1 Kos Uuii>. j. vatlov Sl«l. O.5». 1 kos */•....., «!<■. »..■»<». ■■ ■I--------- 3a H SIFON Že-nske srate^s H IH jiiko dobre baze, posebno pripraven za ' "' ^| ^9 mošk, žensko jn otroCje perilo, 90 cm. 'z tlobrega ftifona ali močiiejja platna, s ^H ^M široko, 1 lio« :to I>uii. v»ilo>. vi-mI«>: Sii'okirni čipkanu. Kompletna voli kost Hfl ■■ ik RJ«1. l.r>O. 5..»«. 6.5». 7.5O. il koNov......tf!«l. :t.7.» H I Jute; zastai! Garnitura iz jute 1 m turski pofirt, kompletne dolgostt aoatojofta. iz 2 posteljnih odej in I pita, M n l»rye bu/.c.....Kld. a.3O. kompletne dolgosti v najlepših izdelavah ■ ■■ »rug.« l»aži> .... fr|i|. a.««. Ki«i. a.5o. Iz rl|iw» fsld. 4..1O. B i posobneTeproge POlelnO OflriDjalO I ^9 10 mot.rov dolg, moćne baze iz tukanca 10/4 dolgo . . ^Id, l.ao. |H &S y;l«l, :t.5(>. iz same volne "/.i dolgo , y!«l. :t. . B| ■ Novote blaga.^ hi se smejo prati ■ WM za uioŠke obleke (pariuitovano, da se sine prati i yladko, pnj^asto in križasto M Bfl Ćela njoSka obleka iz grebonabtega blaga 0*u raetrov «U1. :<.—. WM B| Cela moSku obleka iz platna G*° B ,, 4.—. H |H Cela moSka obleka iz najboljsega platna.....,9 !i.—. ^H ^ ^| ^S «.,«. .I«>4liini !ii|K'cirarwlui l l>lji ■■■. ■•*:>. feT | n^Tj ANTON OBBEZA fS^ i © {'" 4el»r«*r.J ,. ij,,,,,-„^ ŠHfnhurOTf lili«' il. I, Lin aekc""r-J G SĆ „t —-^ priporooH oktisno in tninu imr JŠ&&&^*\ žimnifp, in*»«1r«ce na peresih. ilivuno, Q ?\ mammmmmmmmm^mf^^^^+^';'/*****& ntnle, iitoiliuiif. ^arnitiirt' /.» salone, /! SK Sff^^^^^T^-' ,r ■ '-^^jj1 £/J[-■'.%* T .jeililiip miI>«» in s|»:il niro ; dekoraciji* SS S/ ^^.',-j'-. '. ^ -•'-■ ■ ^ ' ^'"S'M za s°'|(>- đvoram* in cfrkvi'. — M«»n; G fS ^|^ii^^^^^^^|^r^*5l"-t-.-f:^ '" 'tl:l"". }i'it«-><» rabim, je pri- 2*! Sjj/ '^JP'^f7iy jTTf1 "' '"-•*■-■'""■-"■?■ •'•'■■■'.^ po/.iiaiio dobri* in brf/.hihtio, k-r p> g] ^p MJlji . ■ ■iji^^.aK,^..--------...J„ : i ^L t»vt» prifa moja ra/stava v Kudolfi- G 9k ^*^* nunin, in Htnjim z ozimni na uizke ,x| Sjjft ten«' izven kniikiicfiiiCC. — l'riporoćam pa vsem rcsniiu kupc-m, ila /ahrrvujo S| ^& inoj illlNtrOVaili retlik in UZOr«'«* llhl^.l, k;n* rsl/poniliani /.iistdllj in fl'illlko. G 1 DOMAĆIH ZDRAVIL, ^ kakor jih rabi slovenski narod. ^ ^ —------- | ^ S poljudnim opisom čbveškega telesa. | Ja Izdal in založil Dragotin Hribar. H ^4 Oclobril br. Edvard Benedičić, nadzilnivnik usmiljenih Ijnitov t ~yri v St. Viflu na Koruškom. y -*4 • Č ^< Ta slovcnskenui nanulu zelo koristna knjižica dobiti je v > ^3 ,,Narodni Tiskakni*' v Ljubljani, (lospodskc ulice št. 12. — K ^ Stane 4O kr., po poiti 4& kr. Z Največja razpošiljalnioa blaga J# & S. Kesslei1, Urno Ferdinandove ulice št. 7, (m-a) r-»v»i|»«>jšilja /iiKtonj i u li-siml<<> ii^o*-«««1- tu o«Miil<«!> tovaraiška zaloga sukna. GrebtMtnsto I»1«ro za letu« Pra\o aiiiileško elM'viot-bla«:o, »»J.IfK«, II ^1,1. 7.5._________ katero se sme jn-ati, najnovejši pofirt, ^^————.—————— ostanek tt1/« ni. ^f1 <"el° mofiko obleko, I li!«t.tf(» Y,*\ O^i'taČl1, ^ 3| v najiiovojStli modnih barvah, naj- Dokler ne zmanjka ! finoj ie baze, 2'lOmza oeli ogrtač llruski ustanki suknu, .'tiom za ćelo gld. 6._____________ moSko obloko . --------;---------------------------------------- Mo>k« iimmIiiii M;i^o. /nisko modno Mano. |---------------nosne srajoe-------------- __.. .. . ' . ■_ .....\/. Sifonu, kvct.oiiii, oksfnrda, liiiiboljSi Krlžaitoinprogastomodaoblago, i/(,elok , ,(, 1 8O „ ](1 x ;,() ODcrn Široko, z* ikhiu^iii> sukno i u otrove — ...- .........■ »»i.lcko. mm nM a r>i). ' i Delavske arajoe iz okaforda, ■_■■"- . . J.f" .V! -'"—^ mofine, dobre briže, .'! ki)iii;i II yld. 1.-10, Joapou in trinitl^asto blago ' , (,|(| ., ^ ' v vseli modnili liarvnli I i^id 11.50, *~ II nU\ -2.KO. Qa6e —.».i— i .... . , .. ' ■ iz inofnpfiii nlatiui, kropki'<;a liarlicnta !!PrUi6ni na-kup! ! , | 111>+, komad po Wof.ihi 12 parov svUuatili kratkih nogo- hiirvah. 10 m «rld. .HtiO. vio ki pijo p.itt »M 1 -JQ. Doris najnovejie križasto modno , . } PO*ni*^i plaid, blago, .'istu vol..a, 1O m. puprojnl.l. IO, }* 50 nl «olK' 'Cnii iiii-j.k. pravi an^li^ki soihij satnu j_'l(> Nervy, 90 cm airok, 6 suknenih kap v lepib prolih in vsfh modnih barvah za nioškc IU 0_________ "l(1 1-*2(>- Kaimir, dvojno&irok, , , ,, Dežnik črn ni l.iu-viiNt. Hi m »M 4. r/ riotlia vl.l l.ftO. r/. svi- ^ld. «50. Volneni atlaT dvoJnoSirolc, , 12 *opaih roboev 6rn iii »i:..-v.«t ni ii, -rld «> r>< >. za mn.ško_ ■'- .) fi r>(» tnrški pofrt. 2-b;irvonn ^ld a.f>(l, 4-bar- najteže i?'^ ?*£% vatlov, i ^^*"0 ,letno rougre-odetalo, kon,-trajnejfio nogo pravo platno, */4 gld. 6.8O, »>letl1" >lt>]*lt '" Sirok"' ' k"mild "'''■ 4-•''■, i'lil 7 50 Jaquard-Manilla-posobna pre- Kos oksforđa in. zephira,------- proga. tmj,„> Ikižp »Id. 4f,o. najnovojSi uzore<-. II t-'ld. 44O, I «:lil. (i 5Q. i Garnitura iz ripsa, ______^ | 2 postclini oi>rv ^1'1- »""'■ _^____^.^_^__________^________ Čipkasto blago za zastore, 6 ženskin srajo najnovej^i porrt, ]<>() nn široko, l cm iz inočnega platna z zobei j,'ld. 3.26, z >J5 kr __________vesnino ^1.1. 6___________ Soln6nlk iz atlasa. 3 ponoćno korzeta, Crn in barvast, ■/. najnovcjAo tnndno pa-iz finesa Sifona s (im» ve/.oiiiuo 1 gld. 4, lico, najmodnnj.ši po j;ld. "J, ^'Id. 2 00, ________________H trlil. :.HQ. i_____________j:l(i. ;t komad_____________ Razpošilja se po povzetji. Ne ugajoče blago se nazaj vzame. Vsem prijateljem in znancem, ori katerih se ne morem osobno posloviti pri nn>jt'in ndhoriu iz Ljubljane, klic'em sićni 2STa zd.str I Ivan Novaković pri ff. Fr. Ks. Su u van u. Svim prijateljem in znancem, su katerim st: kod umjeg odbizka osobu«) oprostio nisam, klicom srdačni Ivan Novaković (•204) bivši k (>KXri.VS Biitltiu- i>«>«tak*. 183 -•£) 9----------------------------------• Letno grebenasto blago jako elegantno in trajno za moSke obleke v dvajset razliĆnili barvuh, katerim ne Skoduje pranje, cm Široko, I cela obieka 6Va metra le gld. 3. Jeden poskus zadostnje, da se preveritc o izvrstni kukuvosti te^a bla^a, ki se lahko pere. Brnskosukno \ se vazpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer : le tlottre baiže : 8 10 m za obleko.....gld. 3.50 3'1«) „ ,. ,......„ 5.— 3-10 „ „ boljSo obleko..... 6.— 3-10 „ „ . . . „ 7.80 8.10 „ ,, fino ,, . . . „ 8.60 310 „ „ „ „ ... „ 9.— ' 3-10 „ „ ,, ,, ... „ 9.50 I 310 „ „ jako fino obleko . . „ 10.50 3-10 „ „ „ „ „ . • „ 12.60 3-10 „ „ „ „ „ . . „ U.— 3.10 „ „ za najfinej&o obleko gld. 16—20 Najizvi'stiH'je Brnsko blago za suknje: 210 m za ogrtač.....gld. 6,30 2-10 „ „ fini ogrtač .... „ 8.40 2-10 „ ,, najfinej&i ogrtač . . ,, 12.60 1 kos franeoski pi «lopisni< i pri Kichter-jevi ■ ZJtložbi V Lipsiji ali v Nov«ra Jorkn, i>20 Broad- ■ way, zahtevati 9.%. natis knjige „Der Krankeu- H I freund". Posije se brez troškov. '805—9) K ^| Usojam si tiaznnnjafi, da se v poatilnici v J | I „BIZELJSKEM BBAIO" I LI lla 3Bregn j \ ^ dr>bivajo IzvrMtna vlnn, luden; po 8«, rumeno i|> . | po 40, rrmi po 48 kr. liter: .YI(>n»iMk» pivo !"'] U P'» 10 kr. vrfiek. ['riporo^.nn *l«l»ra jcmIIIh, J , ',-J? kiikdr: k»1»n, I««llco, |t*trfa po 1« kr., ure- čS ' I N *elc 2« kr., liržula (h'o-*;lir,!t n 2O kr., pe- 1 U črnkn h Hulat«» SO kr. Opolmlaiisko ko- |J \y? silo z dvema prikuhama 2O kr. (li'9—1) :£j j |i[ spostovanjen. Ivana Podkrajšek. |Jj Na Starem trgu št 4 ne o«I«laMtit (12K—2) dve 'Prodajainici o sv. IVI i li a. el i ali ta.koj. Ntitančneje se izve pri Henriku Ničinun-u. «3 ~= Najnovejše leposlovno delo! =- p | NARODNA KNJIŽNICA, f gJ i. zvi/.i ■.. A \ POBRATIMI. f ^ Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. y V/ Dobiva »e v „NARODNi TISKARNI" v Ljub- V tljani in v ilrn/jh knjicaniHh. p^ H Gg, solskim predstojnikom ^ P in učiteljem ^ w3* (104—5 priporoČM fh 1 milll DRUŽKOVIČA i fifl trgovina z železnino in oroftjein M [tu iist 3foHtii«Mii trjtrn «t. IO (u frft vsa vrtnarska orodja, kupi in sicer: dreveona strgulja, škarje za g<>- ^^ ^s sadni trgač drevesne škarje. cepilnik, I>U \o\ cepilnik za mladice, cepilni nož, vrtnar- K [tf| ski nož in drevesna ščetka. Urudja so v»a ^f 7> im I ep o popleskani ie.se ni plošci p«£ k<^ urejena in po prav nizki ceni. fe | Jflffl „PRI SUH, 5 | v JUTRI (^8-7) j IVOJASKI KONCERT. { Ql----------------------------------------------------------Jfc m mi \\ mi i' Uf nm ' m u ii ini ip nm wnp»jp^ \m\ Rabljive zbirke novejših in starejših knjig, bakro-rezov in novejših muzikalij *s4€? l€!XpijO. (203—1) Ponudbe iipruvniStvii nHlovenskoga N;iroda". P' Vaein slovenskim ljubiteljem glasbe pripororitni ^ ^ na|u«»v*>jHi, uprav senzncl jonaliii KlaHl»otvor: A ^ koncertni komad za glasovir 4 ^ Zl.-/:1 ^ ► Franjo Miroslavov Kalskl. A r ^in Gena 1 Kiti-, pn pošti I «!«!. IO kr. ■ ^ t (ir.a-6. J. Giontini v Ljubljani, i •^* Stiulenec, dnCs 30. duc. 18H8. ■«4 . (Dolenjsko.) C3 "5 Vaša S"3 š» esenoa za želođec — ,^ ozdravila in« je po komaj tridnevni rabi Qu J niH'hliijenjii želodćevega, ihrzlice in ^luvo- ■ ^ »oltt. Tndi tek se jo vrnil. *^ fa Dolžnost mi je, nahvaliti se Vam za ^gg rt izvratni ućinek Vašega zdmvilnega sred- O S stv». O- ^ Spoštovanjem q — Janez O-antar, CJ3 (82—3 nadučitdj. Pravym pokladem pri> noSt'aijtnć obeti 8obeprzn»5nf (onanie; u tajnych prostopaSnosti jest vyte6nć ddo: SDra Retau-a ebeochrana. č'nakč vydAni po 80tdm vydan(, nčmeckćia. S 27 vyobrazenfmi. Ccna 2 zl. r. in. Cti j« kuždv, ky v Lipskn (Siisko,, Neumarkt 34", inkož i v každćtn knihkupitctvf. (134—4) bažHdka b3ss^«I fa£fe^3< ■Ž^Jfriporoča se p. n, ^ospo- \. & ^*; ^^RtoBP^ /^ ^V ^r j;|C|zdeluje knjigo, brušu- fe2r? dom pisateljem, zaiož- ^. %. ™ ^^^!B^^^ >^ VA ^' !'.'ce' ("'USOI>>SC» letna nikom in si. občinstvu za ^_______^s___________^x_____/____________/______rnmii.mi.t..iiiTi.-...t........».tju^ obrazri Z!l jiosojilnic«, suilniji; i. d. pa je dobiti samo v W& ,/ / V ^ X M ,1TAE03jNI TISKARW1 . y/ ■vljP X 7/ \V N S cciio,