List 14.
Poduk, kako umni angležki kmetje bob sejejo.
Kar redivno moč tiče, so „Novic'ea unidan dobro razjasnile, da je ima bob v naj večji meri, kar tudi znani pregovor poterduje: „bob čez gojzd, močnik do praga".
Bravši, kako Angleži ob setvi z bobom ravnajo, sem sklenil, jih natanko posnemati. Ker je pa njih obnašanje v tem tako pametno, da ga vsak, kdor ni na glavo padel, na hip spozna in poterdi, da se sme, če je le kolčikaj rodovitna letina, obilna bobova žetva dočakovati, naj tedaj v prid in posnemo umnim gospodarjem ta poduk razglasim.
Žalostna je sicer pri nas, dasiravno se „Novice" bero, vendar se še zmirej premalo preberajo, in pa prezanikerno v njih nasvetovane poskušnje v djanji izpeljujejo, kajti med kmetovavci je še obilo staro-kopitnežev, ki se starih šeg v kmetovanji, če so tudi skoz in skoz malo prida, tako terdovratno derže, kakor konjska muha konja. Takim bo beržda tudi pri-čijoči spis toliko pomagal, kolikor bob v steno metati. Al tam, kjer poduki, kijih že telesni občutki otipajo in od kterih dobrote se kmali želodec prepriča, nič ne zdajo, se tudi z duhovnim naukom pogostoma kaj rada le prazna slama mlati.
Povej starokopitnežu kaj po domače od pobolj-šanja kmetovanja, te bo sicer poslušal pa naposlednje rekel: „saj bi to res utegnilo dobro biti". Da bi pa od stare navade odstopil, nikar ne misli! Pa kaj bom o tem govoril? Naj se raje vernem k bobovi setvi:
Njiva za bob naj se spomladi rano (zgodaj) pripravi in močno p o gnoj i, zakaj bob se mraza ne boji, pa mu tudi obilost gnoja ne škod je. Po preorani njivi se bob takole sadi: Vervica se preko njive potegne, poleg nje se s kolčikom narede po 6 paicov globoke luknjice, kamor se bobovo zerno meče; med luknjicami se pa za 3 in tudi po dva palca prostora puša. Pri Angležih, da je kolček za luknjice priličniši in da se ne zaguli, ima železno ost. Kader je perva versta posajena, se vervica za poldrugi čevelj premesti, in kader je druga izveršena, se zopet toliko naprej premakne itd., dokler ni vsa njiva posajena, ki je za bob odločena. Potem se z brano njiva prevleče, da se brazde nekoliko razrahljajo in da se luknjice verh boba zasujejo.
Zdaj se bob pusti, da za dobre 4 palce odraste, in kadar toliko mero doseže, ga je treba okopavati, da se plevel zatare in zemlja se mu zboljša. Potlej čez 4 tedne se zopet okoplje in se parst iz obeh strani nekoliko proti bobovi versti potegne, da se bobu nekoliko prisuje, kar mu je kaj ugodno. Kadar se perva dva stroka pri tleh cvetja znebita, je treba bobu verhe požeti, da steblo bolj stročje in zernje redi, in da se muhe *) verhov ne polaste, ki bi bob utegnile do čistega ugonobiti.   Na ta škodljiv merčes  je
*) Bob se ne sme pozno sejati, ker se ga bobove muhe (Del-phinfliege) že v toploti pred cvetjem lotijo , in če se pred cvetjem bobovi verh — sedež škodljivih muh — požanje, steblo oslabi} ako se pa verh pusti, pa muhe proti vse cvetje poručajo.   Pis.
treba dobro dobro paziti, in kakor hitro se verh stebla prikaže, ako tudi še pri tleh ni nobenega stroka, je treba neutegoma bobu verhe porezati, da se pred muhami zavaruje.
Angleži, ki tako z bobom v caker hodijo, pridelajo boba, da je kaj; kajti steblo 60 do 80 strokov obrodi. Pozabiti se pa zraven tudi ne sme, da Angleži bobu močno gnoje. Oni svoje poljske pridelke v veliko mesto London prodajajo, pa tudi nazaj grede iz mesta po i o ur deleč nekteri razne baze gnoj za svoje polje vozarijo.
Ako bi se pri Ljubljani tisti gnoj, ki po Ljubljanici splava, na kakošno posebno gnojnišče spravljal in se mu še kaj druge soderge pridevalo, in potem za bobovo setev porabil, bi si krajnska dežela pač veliko več pridelovala. Ljubljančani zastonj gnoj v Banat pošiljajo, Karlovčanom pa zato še vsako leto lepi dnar plačujejo, zakaj vsaki teden več sodov terobekonje-derec v Korano, to je, v vodo, ki se podKarlovcem s Kolpo združi, v ponočni tihoti izpeljuje. Pa vendar za vse te dobrote iz Banata noče nihče v Karlovec in v Ljubljano brez dnarja žita pošiljati.
Kmetijstvo! kako dolgo boš še spalo?! Ali te še ne budijo okoljšine časa? Ali ni zadnji čas, da vsak, naj je kmetovavec ali ne—ker jesti mora vsaki, ako hoče živeti — po vsi svoji moči pripomaga k zbuji in povzdigi umnega kmetovanja.               Križnogorski.