POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 E NA-IN •DOM v v » Priložen je II. del knjige Uptona Sinclaira: Alkohol • Ista knjiga, trije deli v celo platno vezani, se priloži prihodnji številki Vrt in moje rože je priložena 51.11-12 • 11III. zato, ker je pri hiši zmanjkalo Bridke solze pretaka naš mali Janko DR. PIRCEVE SLADNE KAVE Skrbne mamice, skrbite, da boste vedno založene z iz-borno in zdravo otroško hrano DR.. PIRCEVO SLADNO KAVO ki je odličen domač izdelek -z/ o GOSPODINJE! PRAVA DOMAČA JED LE S PRAVIM (nadomestek za jajca) Od i>r. Crn(a in Dr. Oetiu-ija flVtooKjfe mot- *a ir^jMji; l«tta In L«rv. jsjc; m!tort praSfc. ncbafe n,. «W{. n«»»j.k. Vafo« ak* w .>. t»o, «»t».« ELEKTROLUX univerzalen, higienski aparat za vsesa-vanje prahu najpopolnejše konstrukcije ELEKTROLUX aparat za loščenje parketov, linoleja in kamenitih tal Tudi na ugodno odplačevanje na obroke! ELEKTROLUX STOCKHOLM Zastopstvo za dravsko banovino: «TEHNA»/ družba z o. z. LJUBLJANA, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80 Tašča. Poznam veliko zakonov, kjer žive v miru in slogi v skupnem gospodinjstvu s taščami. Marsikje je to le v prid mladima zakoncema. Saj pomagajo starejši ljudje s svojimi bogatimi izkušnjami premagati marsikatero skrb in težavo. Dediščina. Odločno Vam odsvetujem, da bi vtikali denar v taka podjetja, kjer se sami na stroko ne razumete. Dandanes je vse, karkoli začnete, zvezano z velikim rizikom. Zato dobro premislite, kako boste obrnili tistih 30.000 dinarjev. Pazite, da jih ne izgubite. Pravica do otroka. Imam triletnega nezakonskega sinčka. Oče se za otroka ni nikoli brigal. Sedaj pa mi hoče otroka vzeti, ker se hočem poročiti z drugim. Ali more to storiti? T. A. Zavarovalnina. Moj oče je bil zavarovan za 10.000 k\on. Premije je plačeval pred vojno skoraj osem let. Leta 1912. se je pa z zavarovalnico pogodil, da preneha s plačevanjem nadaljnjih premij, za vplačane premije pa izplača zavarovalnica ob njegovi smrti 4600 kroj. Sedaj je star 76 let in bi ta denar rad dobil izplačan. Ali lahko terja zavarovalnico za izplačilo in koliko? Melanholija. Katera izmed čitateljic «Žene in doma» bi bila tako pametna in prijazna in bi mi mogla svetovati, kako naj ravnam z možem, ki ima vsak teden tridnevni melanholični napad. Pripominjam, da je najin zakon srečen, kajti v ostalih dneh tedna bi me mož najrajši snedel od prevelike ljubezni. Ob melanholič- Izšel je znani in priljubljeni UTVIN GOSPODINJSKI KOLEDAR za leto 1934* Uredila UTVA XIV. letnik Množica, kuharskih receptov, jedilnik za vse nedelje, raznovrstni gospodinjski spisi in nasveti ter praktičen troškovnik za vse dni v letu Cena Din 20'—, s poštnino Din 22'—. Naroča se pri urednici Mili Prunkovi-Utvi, Ljubljana, Mirje 27 in v vseh knjigarnah dravske banovine. Nalašč za brinetke ... Kako dolgo že čakajo brinetke na svoj Special-Shampoo! Zdaj imajo Brunetaflor, ki povzdigne lepoto kostanjevih las. Učinkuje naravno in edinstveno zaradi hequila, ki ga ima v sebi. Kostanjasta barva, temni ton sta s tem neverjetno poudarjena. Lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo se kodrajo. BRUNETAFLOR nih dneh ga tudi otroci ne zanimajo. "Vede se kakor človek, ki ga teži silno težka zadeva, a te zadeve ni in je namišljena. Ko bi mi katera vedela povedati po-moček ali pameten nasvet, bi ji bila neskončno hvaležna. n. p. Ples. Izpolnila sem 20 let in imam dobro službo. Plačo izročam materi. Sedaj sem pa dobila povabilo za plesno šolo. Mati me pa ne pusti, češ da se na plesu dekleta pokvarijo. Imam pa prijateljice, ki mnogo plešejo in se jim prav nič ne vidi, da bi bile zato slabše od mene. Ali ima mati Drav, ko me tako strogo drži? ■ ' ! ! . . Č"U" Zakon po sili. Že osem mesecev sem brez službe in sem odvisna od bratove milosti. Te dni me je zasnubil dobro situiran trgovec, ki je pa za 18 let starejši od mene. Ko bi imela kakšno delo, ga prav gotovo ne vzamem. Sicer nisem lepa, vendar pa mislim, da bi lahko dobila moža, ki bi ga mogla ljubiti. Brat me pa sili, naj se poročim, češ, da bodo časi še slabši in da naj nikar ne čakam na moža, ki bi ga vzela samo iz ljubezni. Vi ne veste, kako je to hudo, če je človek brez dela in če stoji pred korakom, ki bi ga po svoji vesti ne smel storiti. Dajte mi delo ali mi pa vsaj svetujte, kaj naj storim. O. K. Pripomba uredništva: Gdčna O.K. naj nam sporoči svoj naslov in česa je izučena. Nekatera vprašanja objavimo prihodnjič. Tiste, ki žele pismen odgovor, naj prilože Din 3 — v znamkah. Na anonimna vprašanja ni odgovorov. Knjigi «Kvačkanje» in «Vzorna gospodinja« sta razprodani. Tiskali jih bomo ponovno šele spomladi. Naročnice, ki bi hotele prodati te dve knjigi, naj to sporoče upravi. Prihodnja številka izide med 15. in 20. decembrom. Naročnice, ki so naročene na leposlovne knjige, vezane v platno, dobe vse tri dele knjige Uptona Sinclaira: «Alkohol» sredi meseca decembra. To knjigo Vam damo namesto knjige istega pisatelja «Tesar mi pravi jo». ki jo iz «višjih» razlogov ne smemo izdati. Ker pa je kniiga «Alkohol» za polovico debelejša, se je tisk tretjega dela nekoliko zakesnil. Prosimo torej, potrpite še en mesec. Še eno opozorilo. Kadar pošiljate rešitve za nagrade, dajte pismo stehtati, da ne bo pretežko, ker moramo sicer plačati kazen. Prvega novembra so nekatere naročnice prejele položnice, na katerih je zadaj zapisano, koliko naročnine je na zaostanku. Nakažite ta zaostanek še danes, za kar Vam bodi hvala že naprej. Če ste položnico založili, dobite drugo pri poštnem uradu za 25 par. Na takšno položnico zapišite: «žena in dom>, Ljubljana, številka 15.490. Pridobite nam novih naročnic! Prihodnji mesec razpišemo nove nagrade Krasne plašče in obleke zase in za svoje drage. — Pri nas dobite veliko izbiro po svojem okusu. — Oglejte si zalogč. DRAGO GCRUP&Co., Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 16/1. Hi§a Del. tisk. (Bambergj. Telefon 32-33. Kakor božajoč okvir okrog dragocene slike je praktičen in lep dežnik. Seveda samo, če je prvovrstno blago, s katerim Vam postreže t v r d k a L. MIKUŠ, LJUBLJANA Na drobno! Mestni trg 15. Na debelo.! Ustanovljena leta 183 9. Lepo vezana knjiga bodi kras knjižnice v Vašem domu! Take vezave Vam oskrbi, od preprostih do najfinejših, Knjigoveznica Jugoslovanske fiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/11. Sfive Asiatique. S tem pre aratom dosežemo posebno bujne, goste In dolge obrvi In trepalnice, s či. er dobe oči pikanten, dražesten In prlvlačljiv pogled Din 45 -. SKRIVNOST MOJE MLADOSTNE LEPOTE. Noir d'Orient ima isto lastnost kakor Se ve Asiatlaue, samo da hkrati tudi temno pobarva. Din 55 — Kopel za oči daje očem lep, omamljlv blesk. Očf postanejo bistre, svetle In ognjevite, a rdečica, utrujenost in medli pogled takoj izginejo Din 58 — Zello -Punkt, majhen, duhovit ortopedičen aparat, ki tudi najgršl nos garantirano v kratkem času modelira s tem, da ga popravi v lepo In zaželeno obliko. Din 95'—. Neprijetne dlake na obrazu, rokah In nogah ter ženske brčice in dlake na bradi odpravi za vselej Rapide No. I., pomoček, ki ga že 50 let preizkušajo ln ki takoj odpravi lii zamori lačxe v sami korenini Din 40 —. Za velike površine dlačic na rokah, nogah in na prsih služi Rapide No. H. Din 50 —. Plešavost In izpadanje as je največie zlo za mlado ln staro V 24 urah se da za vselej preprečiti izpadanje las In odpraviti prhljaj, srbečica, srabljlvost ln nesnaga s preparatom Vušu lica bodo samo ledu/ nežna in polna mladostnega {ara in svežo, ti, kadur boste uporabljali naše znamenite biološke pomočke za dovršeno nego oolti. Esparcette Lasje se pozdravijo in zrastejo zopei v bujnih kodrih. Za uspeh jamčimo. Din 60 . Sivi lasje so gotovo največji neprijatelj mladosti, Erika je naslonila glavo na njegove prsi. * Pavel si je očistil blato raz čevlje in obesil mokro suknjo v kuhinjo. Ženo je poljubil na čelo in sedel k mizi. Erika si je popravila šop nadležnih las raz čelo in jela pripravljati krožnike. Mož ji je sledil z očmi. . «Ali bi se malo počesala, dragica? Bolje mi ugajaš z gladkimi lasmi.* Nasmejala se je in ga od strani nagajivo pogledala. «Ne utegnem misliti na frizuro.» gleda tja doli. Gospodar se podviza k Janezu. Oče in sin se spogledata, nakar si fant naveže vrv: «Dobro držite, oče, in počasi spuščajteb In se že plazi po strmini, prime Petra čez pas in zavpije očetu: «Ho-hoj!» Joštu se tresejo roke, vendar drži in vleče, vleče. Ves je premočen, ko končno obstoji Janez s Petrom pred njim. Deček hoče stopiti, toda noga mu klecne in Peter omahne na tla. Oče Jošt ga dvigne v naročje: «Kaj si vendar stikal po tem pečevju? Kaj bo, če je noga zlomljena? Še obnjo boš!» Peter zajoka. «Le potrpi,» brž tolaži gospodar, «morda ne bo tako hudo. Doma bomo precej poklicali zdravnika —» «Saj ne jokam zavoljo noge,» ga skozi solze prisrčno pogleda Peter. «Kaj ti je potlej?» «Orliča, ki sem ju obljubil Tončku, sta mi ušla,» ihti Peter. «Enega sem že držal, pa je pri-frčal stari in se zakadil vame. Za njim še samica. Tako sta me sekala s kremplji in s kljunom, da sem izpoddrknil, a mladiča sta mi speljala —» Oče Jošt bi ga najrajši poljubil. Vsa nejevolja obmolkne v njem. «Naj letajo orli, koder hočejo!» mu prigovarja. «Le nič ne jokaj; saj si naš!» Janez ga boža. Malemu je toplo. «Saj si naš —» Kakor zaklad so- te besede zanj in ne le eno, obe nogi bi žrtvoval zanje! Samo bolečina v nogi mu greni veselje, bolečina in omama, vroča utrujenost. Kakor da nekaj gorečega nabija v njem, se mu zdi, vendar ne more zaspati. Bolj ko skuša mežati, bolj ga muči vročina in po glavi mu bobneče šumi. «Vroče je,» vzdihne in se skrči od bolečin. « Vroče,» meni oče Jošt in skimuje z glavo. «Nemara se ti samo zdi, ker nisi prespan.» Deček molči. Morda bo zaspal. Bolečine minejo in pojde lahko zopet po orle. Nemara gnezdi še kje v pečevju kaka dvojica. Tako krasne, mogočne ptice so to in Tonček bi jih bil tolikanj vesel. Saj Petru ni toliko za ptice, le za Tončka mu je, da bi videl, kako mu od veselja žari obraz. Da, tega veselja si želi Peter in misli in misli, a nikakor ne more prav. «Ako bi,» začne sam zase in hkratu že več ne ve, kaj je hotel premisliti. Nenadoma je vse tako čudno. Ta človek kraj postelje ni več oče Jošt in Peter sam ni več to, kar je bil. Še postelja ni postelja, ampak z mahom preprežena skala, ki je zdajle začela drčati po strmini. Peter se strese od groze, krikne, vpije, trepeče, bije krog sebe, joka, kliče na pomoč in ne razume nobene pomirljive besede. Rednik Jošt se zaman trudi z njim. Najsi se še tako sklanja k njemu, je vendar med njima nekaj kakor neviden prepad. Stari Kruleč, mati Lešjanka, Janez, Tonček, vsi so zbrani okrog Petrove postelje in v strahu gledajo, kako oteka in zamodreva Petrova noga. Nihče ne ve pomoči, a dečku se že v vročičnem ognju steklene oči. Slednjič se odloči Jošt, naloži rejenca na voz in se odpelje z njim proti mestu. «Da bi mu le ne bilo treba jemati noge proč,» vzdihuje oče Lešjan in se nekoliko potolaži, ko čuti, kako mirno leži Peter na tem zasilnem ležišču. «Zaspal je,» ugiblje, ko pred mestom malo počiva s konji. «To je dobro znamenje.» Potem sede na voz in spet požene. Pred bolnico ustavi. «Bolnika sem pripeljal — Dva bolniška strežaja naložita dečka na nosil-nice in se začudeno spogledujeta. Zdravnik pride na mostovž: «Kaj mu je?» Oče Lešjan pripoveduje, zdravnik pa po kratkem ogledu: «Ta ni več potreben naše pomoči —» Očetu Joštu se zvrti pred očmi, na Petrovem obrazu pa počiva lahen usmev, ko ga nalože nazaj na voz. Hotel je domov; kako bi se ne smehljal, ko se mu je želja izpolnila ... k , ' r # T It; * Čreda brez pastirja. Kurt Tu c h o I sky: Kako to, da ima sir luknje — Že z učenostjo, ki se zdi vkuhana v njem, te sili delo k občudovanju, posebno še takega bralca, kakršen sem jaz, čigar izobrazba je podobna emendolskemu siru, ker sestoji prav tako po večini iz lukenj. Alfred Polgar. Kadar pride zvečer res kakšna družba, morajo otroci poprej večerjati. Ni da bi otroci slišali vse, kar govore odrasli, tudi se ne spodobi, in ceneje je tudi. Na mizo dobe obložene krubke; mama se pridruži za nekaj grižljajev, papana pa še ni doma. «Mama, Sonja je rekla, da zna že kaditi — saj še ne zna kaditi!» — «Ne govori, kadar ješ.» — «Ma-ma, poglej, kakšne luknje ima sirb — Dva otroška glasova, hkratu: «Tobby je prismuknjen! Sir ima vendar zmerom luknjeb Jokav deški glas: «Nojaa — ampak zakaj? Mama! Kako to, da ima sir luknje?» — «Ne govori, kadar ješ!» — «A jaz bi tako rad vedel, kako to, da ima sir luknje!» — Odmor. Mama: «Luknje ... to se pravi, sir ima zmerom luknje, tvoji sestrici imata čisto prav! ... sir ima pač zmerom luknje.» — «Mama! Tale sir vendar nima lukenj! Zakaj jib nima? In zakaj jih ta ima?» — «Zdaj molči in jej. Stokrat sem ti že rekla, da ne smeš govoriti, kadar ješ! Jej!» — «Bvvv —! Jaz bi pa tako rad vedel, kako to, da ima sir... aua, nikar me ne ...!» Kričanje. Vstopi papa. «Kaj je spet? ... br večer!» — «Ah, mali spet nagajab — «Nagajam že ne! Samo to bi rad vedel, kako to, da ima sir luknje. Tale sir tu ima luknje, in tistile jih nima —!» Papa: «No, zaradi tega ti še ni treba tako vreščati! Mama ti bo razložila!» — Mama: «Zdaj mu dajaj še potuho! Kadar je za mizo, naj je in molčib — Papa: «Če te otrok kaj vpraša, mu lahko pač razložiš! Menda b — Mama: «Toujours en presence des enfants! Če bi se mi zdelo potrebno, da mu to razložim, bi mu že razložila. Zdaj jej!» — «Papa, ampak kako to, da ima sir luknje, to bi pa le rad vedelb — Papa: « Vidiš, luknje v siru, toise zgodi pri proizvajanju; sir delajo iz sirovega masla in mleka, pa ga morajo prevreti, no, pa postane vlažen; v Švici znajo to prav lepo — kadar boš velik, pojdeš tudi lahko z nami v Švico, tam so takole visoke planine, na njih leži večen sneg — to je lepo, kaj?» — «Se-veda je. Toda papa, kako to, da ima sir luknje?» — «Saj sem ti pravkar razložil: napravijo se, ko ga delajo, ko ga proizvajajo.« — «Že, ampak ... kako neki pridejo vanj luknje?» — «Fant, ne luknjaj me s svojimi luknjami in pojdi spat! Marš! Pozno jeb — «Ne! Papa! Ne še! Razloži mi še poprej, kako luknje v siru..Bum. Hruška po glavi. Strašno vreščanje. Zvonec. Stric Adolf. «Dober večer! Dober večer, Mar-got — ... br večer — no, kako se vam kaj godi? Kaj delajo otroci? Tobby, kaj pa tako kričiš?» — «Rad bi vedel----» — «Tiho----!» «Neprestano vprašuje ...» — «Nesi ga vendar v posteljo in ne nadlegujte me z bedarijami! Pridi, Adolf, pojdeva za ta čas v sosedno sobo; tu bodo pripravili mizeb — Stric Adolf: «Lahko noč! Lahko noč! Kričiš, kakor bi te odirali! Nikar vendar no ...! J, kaj pa mu je vendar ?» — «Margot ga ne zna — rad bi vedeh kako to, da ima sir luknje, pa mu tega ni razložila.*— «Si mu ti razložil?» — «Seveda sem mu razložil.^ — «Hvala, ne kadim več — povej no, kaj ti res veš, kako pridejo luknje v sir?» — «iNo , smešno vprašanje! Seveda vem, kako pridejo luknje v sir! Pri fabrikaciji nastanejo, zaradi vlažnosti ... to je vendar čisto preprostob — «No, moj dragi... to si pa čedne stvari načvekal svojemu fantiču! To sploh ni nobena razlaga!» — «No, brez zamere — smešen si! Kaj mi ti lahko razložiš, zakaj ima sir luknje?» — «Hvala bogu, lahko.» — «Torej prosim.» « Torej, luknje v siru povzroči tako imenovani kazein, ki ga sir vsebuje.» — «To je larifari.» — «Prav nič larifari.» — «Kajpak da je to larifari; kazein sploh nima ... br večer, Marta, ... br večer, Oskar ... prosim, kar isedita ... kako kaj z vama? ... sploh nima nič opravka z luknjami b «Kaj pa se tako pričkata?» — Papa: «No, prosim te pri vseh svetnikih; Oskar! ti si študiran in si odvetnik: ali so luknje v siru sploh kaj v zvezi s kazeinom?» — Oskar: «Prav nič. Sir v luknjah . hotel sem reči: luknje v siru nastanejo ... se reče, nastanejo zaradi tega, ker se sir zaradi toplote pri kipenju prehitro razteza!» Posmehljiv krohot nenadoma združenih vrlih junakov papana in strica Adolfa. «Haha! Hahaha! No, ta razlaga je vredna cekina! Sir se razteza! Kaj si slišal? Haha.. .b Vstopijo stric Zigismund, teta Jenny, dr. Guggenheimer in ravnatelj Flackeland. Brezkončen «Dober večer! Dober večer! — ...vam gre?... ravno smo pri zabavi----celo gromozansko smešno ... pa prav luknje v siru!... takoj bo servi-rano ... no prosim, potem pa ti razloži —!» Stric Zigismund: « Torej — luknje v siru nastanejo zaradi tega, ker se sir pri kipenju od mraza krčib Naraščajoč hrup, potem velik izbruh s polno zasedenim orkestrom: «Haha! Od mraza! Kaj si že kdaj jedel mrzel sir? Sreča, da ne izdelujete sira, gospod Apolant! Od mraza! Heheb — Stric Zigismund se užaljen umakne v kot. Dr. Guggenheimer: «Preden sploh lahko odločamo o tem vprašanju, mi morate povedati, za kakšen sir sploh gre. To je namreč odvisno od sirab Mama: «Za emendolca! Včeraj smo ga kupili ... Marta, jaz kupujem zdaj stalno pri Webru, z Ranzingerjem nisem bila več zadovoljna, zadnjič mi je poslal rozine, ki so bile popolnoma .. Dr. Guggenheimer: «No, če je bil pa emendolec, potem je stvar čisto preprosta. Emendolec ima luknje, ker je to trd sir. Vsi trdi siri imajo luknje.» Ravnatelj Flackeland: «Gospoda moja, tu je treba pač moža praktičnega živijenja, da vam razloži ... gospodje so vendar po večini akademiki.» (Nihče ne ugovarja.) « Torej, luknje v siru so produkti razpadanja pri kipenju. Tako je. Sir___ razpade, ker.... ker pač sir----» Vsi palci so obrnjeni k tlom, ljudstvo vstane, vihar završi. «Uah! To vem tudi jaz! S kemičnimi formulami stvari ne boste odpravilib Visok glas: «Kaj nimate pri roki kakšnega leksikona —?» Naskok na biblioteko. Heyse, Goethe, Boelsche, Thomas Mann, star album za poezije _ kje le tiči... aha, smo že skup! Rokoko do slepič. Sibila, sidra, sifon, simbol, simulant, sin, sipa, sir —! »Daj, bom jazi Umakni se no! Pardon! Torej: »Mehur čavost nekaterih sirov nastane zaradi razvijanja ogljikove kisline iz sladkorja v siru preostale siratke.* Vsi, unisono: »Si jo dobil? Kaj sem rekel?» ... »v siru preostale siratke in je — kje naj berem dalje? Margot, si ti izrezala tu en list iz leksikona; to je nezaslišano — kdo je stika] po knjižni omari? Otroci...? Zakaj pa ne zaklepaš omare?* — »Zakaj ne zaklepaš omare, ta je dobra — stokrat sem ti že rekla, da jo ti zaklepaj —* »Pustite to; ste zdaj slišali? Vaša razlaga je bila napačna. Moja je bila pravilna.* — »Vi ste rekli, da se sir ohlaja b — »Vi ste rekli, da se 6ir ohlaja, jaz sem rekel, da se sir segreva!* — «No torej, potemtakem niste zinili niti besede o ogljikovi kislini sladkorne siratke, kakor pravi leksikon!* — »Kar pa si rekel ti, je bila sploh bedarija!* — »Kaj veš ti o siru? Ti še kozjega sira od starega holandca ne ločiš!* — »Jaz sem nemara več starega holandskega sira v svojem življenju pojedel kakor ti!* — »Nikar ne pljuvaj, kadar govoriš z menoj!* Zdaj govorijo vsi hkratu. Slišati je: — »Prosim, da se obnašaš bolj dostojno, kadar si moj gost.. .!* «kisličavost sladkorne siratke ...» «prav nikakih predpisov ne deliš!* .. »Švicarski sir — to že! Emendolski pa ne!* «Tu nisi doma v svoji hiši! tu so dostojni ljudje... Kako neki —? Preklici to besedo! Takoj jo preklici! V svoji hiši ne dovolim, da bi žalil moje goste — v svoji hiši ne dovolim, da bi žalil moje goste! Takoj ven iz moje hiše!* — * Vesel sem, da lahko grem — ni mi treba tvoje čorbaste večerje!* — »In da mi nikoli več ne prestopiš mojega praga!* — »Gospoda moja, to je pa vendar že...!* — »Vi pa sploh držite jezik za zobmi — vi ne spadate v rodbino! ...» »Nak, tega pa še nisem nikoli zajtrko-vala!* — »Jaz kot trgovec .. .!* — »Tak poslušajte me vendar: V vojni smo imeli tak sir —* »Figo je bila to sprava! Prav vseeno je, pa če te raznese: osleparili ste nas, in ko umrem, ne boš prestopil praga moje hiše!* — «Lizun, podrepnik, zaradi dediščine se jim ližešb — »Si mar to —* «Jaz pa ti povem kar na glas, naj slišijo vsi: Podrepnik! Tako! In zdaj pojdi in me toži!* — «Baraba! Čisto navadna baraba, nič čudnega pri takem očetu!* — »Pa tvoja? Kdo je pa tvoja? Kje si pa ti iztak-nil svojo staro?* — »Ven! Baraba!* — «Kje je moj klobuk? V takšni hiši moraš res paziti na svoje stvari!* — «0 tem bo še sodišče spregovorilo svojo besedo! Baraba!...» »Tudi vi me pišite v —!> Na vratih se pojavi Ema in oznani: »Milostiva, servirano je -—!» * * * 4 privatne tožbe zaradi žalitve. 2 spremenjeni oporoki. 1 odpovedana trgovska zveza. 3 odpovedane hipoteke. 3 tožbe za premičnine: skupen gledališki abonnement, gugalni stol, kopalna kad na elektriko. 1 gospodarjeva tožba za izselitev. Na prizorišču ostaneta klavrn emendolec in majhen fante, ki dviga svoje debele ročice k nebu in kriči na vse grlo, obtožujoč vsemir: »Mama! Kako to, da ima sir luknje —?» (Poslovenil Mile Klopčič.) Gerty Kelemen: Z A K O Nedaleč od morske obale je Grot-Siljansval, posestvo Jena Lunda. Hiša stoji na položnem, gozdnatem griču in od ondod se lepo vidi daleč po deželi, čez mogočne bukove gozdove na motnorumene, širne sipine in še dalje čez morje, toda tam utonejo pogledi v mishh, v brezmejnosti. Jons Lund je stal sam na terasi. Mračne misli so se mu podile po glavi. Povabil je goste iz Kristianije in Goteborga. Zdaj prebivajo že nekaj tednov pri njem in onečaščajo sveto tišino Grot-Siljansvala s svojim smehom. Tudi Peter Skagen je prišel, Jonsov mladi nečak. Siromašen je bil, lep in pesmi je pisal, zato ga ni Jons na tihem nikoli maral. In zdaj se je Peter že v nekaj dneh zaljubil v Astrido, Jonsovo ženo. »Odtlej je Astrid vsa drugačna!* si je mislil Jons. Pred petimi leti se je bil z njo poročil in zdaj se je nenadoma spomnil, da je bila v prvem času docela drugačna kakor kesneje, živa, nežna in vesela svoje čudne lepote. Potem je utihnila, postala je hladnejša, za nič se ni menila, toda on tega še opazil ni. Šele zdaj, ko se je spet zbudila, je postal pozoren. Spodaj v zalivu je pristajala jadrnica. Jons je z daljnogledom pogledal za njo. Njegovi gostje so bili; počasi so stopali po sipinah, in zadnja sta bila Astrid in Peter. Jons jo je razločno videl skozi steklo. Njene kretnje so bile tako čudno mrzlične, njen ozki obrazek pod visokim, prostim čelom čudovito lep. Smejala se je Petru. N CA Ljudje spodaj so se že bližali hiši. Astrid je veselo pomahnila možu. Danes se je čutila tako srečna. Po tesnobnem zimskem spanju se ji je zdelo vse tako veselo in svetlo, in mladenič, ki jo je spremljal, je bil neumen, tako blazen. Da, blazen. In vendar je pustila, da jo je ožaril s svojo ljubeznijo kakor solnce prvo cvetje na travnikih. Mislila si je: »Ko bi bila še mlado dekle, bi se prav zanesljivo vanj zatelebala, v tega mladega pesnika.* Toda zdaj je Jonsova žena, zrela in pametna. Prav nič je ni premotil ta pesnik. Samo nekaj je čutila: solnce in toploto. In čudovite pesmi je pisal za njo, in na to je bila ponosna. * Nekaj tednov je spet minilo. Za Astrido so bili mirni, za Petra srečni, opojni, za Jonsa pekel. Nekega jutra so šli možje na lov na ruševce. Astrida je bila ostala z ženami in dekleti doma. Toda neprestano jo je moril čuden, skrivnosten! nemir, nerazumljiv strah brez vzroka in nestrpnost. Naposled se je le začelo mračiti, in ko le še ni bilo nikogar domov, so šle žene lovski družbi naproti. Prav kmalu so se srečali. Možje so bili bledi in vsi zmedeni; nihče ni govoril. Astridine iščoče oči so našle vse, le Petra ne. Toda nekaj ji je zatezalo grlo, da ni mogla po njem vprašati. Molčali so dolgo, in ta tišina je postajala čedalje strašnejša. Potem so začuli korake. Iz grmovja sta stopila dva gonjača. Na dveh s srobotom povezanih drogovih sta nosila telo, ki ga je pokrivalo temno sukno. Ko sta opazila žene, sta obstala kakor prikovana. Pokrito telo se ni več gibalo. Mrzla groza je stisnila Astridino srce in ji oledenila telo. Opotekla se je k nosilom in počasi dvignila sukno. Videlo se je, kakor bi Peter spal, kakor bi se utegnil že naslednji trenutek zbuditi. Nobena rana mu ni kazila lica. «Ne razumem*, je dejala z brezbarvnim glasom. «Kako se je to moglo zgoditi?* «Lovska nesreča!* je nekdo odgovoril. «Krogla,'ki se je izgubila, ga je zadela v hrbet in mu raztrgala pljuča. Najbrže je bil takoj mrtev. Našli smo ga šele čez dolgo časa. Ležal je z obrazom na tleh, roke pa je iztezal predse.* tPojdi, Astrid!* je hripavo dejal Jons. tPeter je mrtev. Ne moreva mu pomagati. Pojdi domov!* Ko jo je prijel za komolec, je vzlic otopelosti začutila, da je njegova roka ledenomrzla in prijem trd. In opazila je, da so se njegove oči hladno in ostro za-greble vanjo. Čez tri dni so Petra pokopali na malem pokopališču ob sipinah. Tam je ležal med mrtvimi ribiči, ljudmi z vasi in utopljenci, ki jih je morje vrglo na obrežje. * Počasi se je izgubila otopelost, ki je morila Astrido, in moreče misli so jo vso prevzele. «Ne, ni mogel biti samo slep slučaj,* je premišljala. «Ni samo slučaj uničil tega mladega, lepega, nadarjenega moža!* Ne. In njene slutnje, njen strašni sum, ki ga je izprva zavrgla kot nekaj nemogočega, smešnega, se je jel s čedalje večjo silo izpreminjati v prepričanje, gotovost. Kakor strašna groza, uničujoča mora se je zajedel v njeno srce. Kako naj poslej živi v isti sobi, dan za dnem, do poslednjega konca z njim, ki ga je sumila, obtoževala? Toda medtem ko so prihajali dnevi in odhajali z mučno počasnostjo, je rasla v njeni duši podoba umrlega. Naslikan je bil s svetlikajočimi se barvami, ki jih v resnici ni nikdar imel. Videla je njegov obraz jasnejši in svetlejši, kakor je bil. Čula je njegov glas, ki ji je pravil opojne besede, besede, kakršnih še ni čula nobena ženska na svetu. Brala je pesmi, ki jih je bil napisal njej. •tPesnik je umrl!* je šepetala. Koliko nerojenih misli in slik je z njim za zmeraj zakopanih! Dokler je Peter Skagen živel, ga ni ljubila; toda zdaj tega ni več vedela. Komaj da se je zavedala, kaj se okoli nje godi. Njeno življenje je gorelo v ljubezni do mrtveca. Toda z ognjem njene ljubezni je ostal tudi strašni sum do moža, ki je živel z njo. Prepad ju je ločil. Toda nad neizmerno globino, ki je bila med njima, sta zmeraj skrivaj prežala drug na drugega. «Ali še misli nanj?* so izpra.ševale Jonsove oči. «Ali ve, da sem ga sovražil?* Jonsov obraz se je izpremenil. Globoke brazde so se zarezale okoli njegovih ustnic kakor znaki ognja, ki je gorel v njem. «Ali ga je res on umoril?* je premišljala Astrid. «Ali bom morala res do konca živeti z morilcem? Peter — pomagaj mi! Na vsem svetu ni ničesar, kamor bi se mogla opreti. Živim med možem, ki je zločinec, in med ljubeznijo do tebe, ki si pod zemljo...* Ponoči sta spala v dveh sobah, ki sta bili ločeni samo s tanko steno in prežala še zmeraj drug na drugega, kakor bi hotela loviti misli, ki prihajajo iz teme. Tako je tekel dan za dnem, tedni, pol leta, in naposled je ugasnilo poletje. Jesen je prišla v deželo. Bila je noč in sever je zavijal nad morjem. Nemirna mesečina je plesala na Astridinih oknih, po tleh, kakor bi hotela tam primrzniti. Astrid je še bdela. «Ljudje...» je sanjarila, cljudje bi vriskali in jokali ob Petrovih pesmih. Vsi veliki možje, švedski in danski, bi prihajali in se mu zahvaljevali. Toda Peter bi rekel: ,Glej, Astrid, vse skupaj mi ne pomeni toliko, kakor en sam tvoj smehljaj .. .'* Ko je prišla Astrid v svojih mislih tako daleč, je nenadoma začula iz sosednje sobe pridušeno stokanje. Naslonila se je na komolec in prisluhnila. Stokanje je postajalo glasnejše, bolestnejše. Potem je zaznala šum, kakor bi se nekdo nemirno premetaval po postelji. In nenadoma je začel govoriti. Bil je hripav, brezdušen in skoraj zmeden glas. Ni ga razumela. Toda vedela je, da govori Jons. Vstala je in stopila tiho v njegovo sobo. Mesec je metal poševno svoj mlečni soj na posteljo. Jonsove oči so bile zaprte. Spal je. Toda njegove roke so besno mahale po praznem, njegov obraz je bil spačen, telo se je stresalo v krčih in z ozkih, trzajočih ustnic so uhajale besede, kakor iz brezmejnega brezna. «Pusti me že, Peter!* je sopel. « Vsako noč!... Pusti me! Spi in pusti še mene spati in živeti! Ni bil umor. Eden izmed naju je moral pasti. Astrido si mi hotel ugrabiti. Rad sem jo imel, zato sem hotel tvojo* smrt! Pusti jo, Peter!* je speči kriknil. <£Močnejši sem od tebe, ker živim! Sovražim te še čez grob! Vsako noč, vsako noč te iznova umorim. Desetkrat in tisočkrat te bom še umoril!...» Krik ranjene živali se je utrgal z Astridinih ustnic. Vrgla se je na Jonsa in ga pograbila za ramena. Široko je razprl oči. Groza ga je bilo. «Morilec!» je kriknila. «Morilec!» Potem se je odtrgala od njega, vsa zmedena, blazna, in zbežala. Samo tanko nočno obleko je imela na sebi. Odprla je vrata in se zagnala v besneči veter. «Mo-rilec! Morilec!* je kričala, toda besnenje morja je du-šilo njen glas. Bežala je v temo, z bosimi nogami, po mrzlem, mokrem sipinskem pesku proti morju, slepo in varno kakor mesečnica. In njen glas je postajal čedalje tišji. Samo še šepetal je: «Peter... Peter...* Jons je sedel na posteljo in prižgal svetiljko na orna. rici. Mrzel pot mu je kar lil s čela, z vsega telesa. «Te preklete sanje...» je jecljal. «Vsako noč prihaja in me obtožuje. Da, sovražil sem ga in njegovo smrt sem hotel. Toda umoril ga nisem! Zakaj me muči? Tista krogla, ki se je izgubila in ga zadela, ni bila moja. Nocoj sem sanjal tudi o Astridi. To je bilo najstrašnejše. Mislila je, da sem jaz morilec. Dobro, da sem se zbudil.* Tedaj se je spomnil, da spi ona v sosednji sobi... Zbal se je, da bi se ne zbudila ... Utrnil je luč, izpil požirek vode in zaspal. * Drugo jutro so vaščani našli Astrido. Valovi so jo vrgli na sipino. Otrplo, kakor bi bila samo vsa pre-mražena, je ležala na rumenem pesku in veter je nosil uvelo, rdeče listje čez njene gole, bele noge. Josef P a s z t o r: r ■usnadi, mlad komponist, se je srečal s prija-teljem, kritikom, na gostilniškem vrtu, kamor je prišel večerjat. Tusnadi je iskal prazno mizo, tedaj pa ga je prijatelj prijel za roko in pokazal proti mizi v kotu, kjer je sedelo nekaj . ■ gospodov: cPoglej, Palasti!* je vzkliknil. Tusnadi je pogledal tja, njegov obraz se je pomračil, in nato je dejal: cPojdival Tu ne ostanem.* Prijel je prijatelja pod roko in ga odvedel s seboj. Šele ko sta bila zunaj, je dejal mladi komponist razburjeno: (nakladem Jaf, Praha 1908), «Pov'idky I, II» (nakladem Jar, 1910). Založništvo «Žena in dom» je naredilo hvale vreden korak, ko se je namenilo, da se oddolži Zofkinemu spominu z izdajo njenega zbranega dela, za kar moramo biti založbi res hvaležni. S tem bo izpolnjena velika vrzel in gotovo ne bo ženske knjižnice, v kateri bi ne bilo zbranih spisov naše največje pisateljice Zofke Kvedrove. Ob povod nji. ( s | A | ) | I I | j | vrne. Ura je napovedala trenutek človeškega rojstva in ^ _J | j-*^ I [ J [~ njegove smrti. Ura je bila božanstvo, ki je vladalo svet. __IT__v Il_ 1 VI 1 v ■_____1__T---■___1___s Že v starodavnih časih, ko se je kultura začela šele razvijati, je bila ura ena najvažnejših človeških prido- Ura na neki stari cerkvi. bitev. Bila je že od nekdaj nekakšen nadzorovalec časa in človeškega dela, čuvaj, ki je zmeraj pravil človeku, da čas beži in da se zapravljen trenutek nikoli več ne V začetku, ko človek še ni poznal mehanizma današnjih ur, so stari matematiki uporabljali razne preproste priprave za določevanje časa. Takrat je bila najbolj znana csolnčna ura» in vsi drugi merilci časa so ji bili podobni. Na vidnih krajih so bile velike okrogle plošče s številkami in drugimi znaki, ki je nanje padala senca in določevala čas. Pozneje, ko so iznašli mehanizme, je bila ura priprava, ki je ni mogel vsakdo imeti, čeprav je bila za razdelitev časa in dela tako zelo potrebna. Zato so ljudje postavljali velike ure po grajskih stolpih, cerkvenih zvonikih in kupolah visokih poslopij. Na ta- Stara ura v švicarskem mestu Montreuilu. kih krajih so zelo dobro služile meščanom starih časov. Vzvišene nad strehami mestnih hiš, so jih opominjale, da je treba delati in da čas hiti. « Pomen mestnih ur je postajal v življenju nekdanjih meščanov čedalje večji. Zato je razumljivo, da je postalo urarstvo prava umetnostna obrt. In res, če pogledamo stare mestne ure, ki jih srečamo še dandanes po starih poslopjih, se kar ne moremo dovolj načuditi spretnosti in okusu tedanjih urarjev. Nekatere ure so na zunaj kipi, prave umetnine, njih mehanizem pa se po svoji natančnosti lahko meri z dandanašnjim. Take ure vidimo v Švici, kjer je urarstvo doma. Stare so časih po dve sto, tri sto let in še danes tako dobro tečejo, da jih ni treba nikoli popravljati. Četrti, polovice in ure bijejo Ura na švicarskem zvoniku. Desna slika: Zanimiva kombinacija navadne ure, solnčne ure in koledarja. navadno razni kipi. V naši državi imamo tako uro v Dubrovniku, tam opravljata to delo dva železna vojaka. Ponekod so bile ure zelo komplicirane. Na njih dobimo razen navadnih kazal tudi posebne mehanizme za določevanje datuma, luninih sprememb, strani sveta in zračnega pritiska. Pri nekaterih klasičnih urah, ki so še Milica Stupanova: Vprašanje ločitve Sodobni ženi očitajo, da je izgubila ves smisel za zakon, za družinsko življenje in za materinstvo. Kot dokaz navajajo dejstvo, da beži dandanes neprimerno več žen iz ozkega okvira zakona ko v prejšnjih časih, dasi ni pri nas do sedaj ločitev zakona še prav nič olajšana ne po cerkvenih in ne po državnih zakonih. Ako se je število ločitev zakona res pomnožilo, je to samo posledica gospodarske osamosvojitve žene, kajti žena v poklicu, ki je gospodarsko neodvisna od moža, laže pretrga vse zunanje vezi, ki jo vežejo nanj, ako se ne čuti več notranje vezana. To je tudi edino pravično, saj je bilo za ženo silno ponižujoče, da je morala tolikokrat samo zato vztrajati pri možu, ki jo je odbijal, ker si ni mogla in ni znala pomagati. Zato se moramo vedno zavedati, da pomeni večje število zakonskih ločitev, ki jih opazujemo dandanes, samo vidno izvršitev notranjih mimohodov, notranjih loči-čitev, ki so že prej vidno obstajale in število katerih dejansko prav gotovo ni bilo manjše od števila dandanašnjih ločitev. Ker bi moral svobodni, sodobni človek stremeti za tem, da se reši vsake nasilne vezi in vsakega pritiska, da bi lahko živel po svojem lastnem preudarku in se ravnal po svojem svobodnem prepričanju, bi se morala tudi ločitev zakona praktično čimbolj omogočiti. Vendar pa ima tudi načelo katoliške cerkve, da bodi zakon nelocTjiv, svoj globlji pomen in se da tudi s stališča sodobnih dušeslovnih ved dobro zagovarjati. Res je, da zakon dejansko prav za prav več ne obstaja od tistega trenutka, ko ga že samo eden izmed zakoncev v svojem srcu razveže. To stališče j« jasno in se ne da izpodbijati. Lahko se pa rešuje kriza zakona z druge strani s tem, da se učvrsti volja za ohranitev zakona pri vseh prizadetih, zlasti pri tistih, ki stopajo v zakon, ako se že prej ni začelo pri mladih ljudeh s smiselno vzgojo za zakon. Ako se poglobimo v vprašanje človekove volje sploh, vidimo, da je volja slehernika odvisna od ciljev, ki si jih je bil zastavil v svoji notranjosti, in da se večkrat menja, kakor se menjavajo tudi človekovi cilji v teku življenja. Tako je tudi s človekovo voljo takrat, kadar gre za zakon. Ako si je kdo postavil za cilj, da vztraja na vsak način v zakonu, ne bo opazil stoterih in tisočerih nevšečnih malenkosti in vsakdanjosti, ki spremljajo zakonsko življenje, ampak bo korakal preko njih pogumno naprej. Nasprotno se bo pa tisti, ki hoče biti prost, ki si je v notranjosti zastavil cilj, da raztrga zakonske vezi, spotaknil ob vsako neprijetnost na zakonskem potu in jo bo v svoji notranjosti celo povečaval in pretiraval, tako da ga bo vse skupaj občutno motilo, in končno se bo hotel vsega tega rešiti z begom iz zakona. Zato bi bila vsem mladim ljudem nujno potrebna sodobna vzgoja za zakon, ki bi jih pripravljala na vztrajnost v zakonu. Kakor je ljudi prejšnjih dob izpodbujala k vztrajnosti v zakonu sila postave, naziranje, da je zakon neločljiv, da se je torej treba sprijazniti s tem dejstvom in si urediti čim lepše življenje v okviru te nujnosti, tako bi morala sodobnega človeka vzpodbujati k vztrajanju v zakonu sila zmeraj v okras vsemu mestu, je pridejana tudi preprosta solnčna ura, ki je nekakšna nadzornica, kadar sije solnce. Moderna mesta in moderni ljudje dandanes ne poznajo več takih ur. Zamenjali so jih milijoni majhnih žepnih ur, ki so poceni in dosti bolj pripravne. zakona dandanes lastne svobodne volje, ki hoče zato vztrajati v zakonu, ker se ji zdi častno, izvesti tudi nalogo zakona dostojno in srečno do konca. Tudi sodobna žena bi si morala utrditi zlasti zavest lastne moči in osebnega poguma, povzdigniti bi si morala svojo samozavest, svoje zaupanje v samo sebe in v vse lepo in dobro, kar je v njenem zakonskem drugu. Potem bo doumela, da je zakon ena najvažnejših življenjskih nalog slehernega človeka, da se je mora zato lotiti človek s pogumom in veseljem, pa tudi, da ne sme ob prvi priliki vreči puške v koruzo in zbežati iz zakona, kajti samo slabi, notranje negotovi ljudje ubežijo eni nalogi in ji izkušajo dobiti nadomestila v drugi, kakor beži marsikateri človek iz enega zakona v drugega. Vedno upa, da bo prihodnja naloga lažja od prejšnje, in se izkuša, najsi bo mož ali žena, z raznimi izgovori, z očitki zakonskemu drugu itd. opravičiti, ko podzavestno dobro čuti, da je sam kriv, ker ni bil kos življenjski nalogi, ker se je ni lotil s pravim veseljem, vero, pogumom in vztrajnostjo. Tako si lahko razlagamo tudi to, zakaj je kdo zaporedoma nesrečen v zakonih. Komur se je ponesrečila prva življenjska naloga, kdor je že pri prvi obupal nad samim seboj, temu se le prerado primeri to tudi drugič, razen ako ga ni prvi neuspeh izučil. Sodobna žena bi morala nasprotno laže vztrajati v zakonu kakor žena prejšnjih dob, ki je imela pri izbiri svojega bodočega zakonskega druga včasih zelo malo besede. Sodobna žena si pa skoraj vedno sama izbira moža in bi zato morala tembolj skrbeti za to, da bo izvedla svojo nalogo v zakonu častno do konca. Pri tem je seveda velike važnosti izbira pravega zakonskega druga. Tudi v tem oziru ima sodobna žena veliko lažje stališče kakor prejšnja žena. Odkar se ženski naraščaj ne vzgaja več samo za bodoče »matere«, kar v bistvu ni nič drugega kakor boj za moža, prizadevanje za privlačnost, izčrpavanje vseh sil v spolnih interesih, ampak se vzgaja tako, da tvori enakovreden del človeške družbe, imajo ženske širši obzor, ostrejši dar opazovanja in poglobljeno sposobnost, da si poiščejo pravega človeka. Tudi jim je izbira pravega zakonskega druga precej olajšana s tem, da lahko mirno čakajo. Sodobna ženska ima svoj poklic, ki jo včasih vso izpolnjuje. Zato ni nestrpna in nemirna in se ne boji, da bi kaj zamudila. Poklic in delo ji vcepita spoštovanje do same sebe in jo navadita težke umetnosti, čakati na pravega zakonskega druga. Maeterlinck opisuje v pesniški obliki to čakanje na pravega. Velika pregraja deli pota tistih, ki so namenjeni drug za drugega. Pregraja je tako visoka, da drug drugega ne morejo videti in dolga je pot ob njej, tako da je treba velike potrpežljivosti, preden se dospe na cilj. Nestrpni in nepokojni ljudje posegajo že med potjo skozi ozke špranje pregraje in zagrabijo tako za slučajnega druga, ki je bil ravno na tem mestu. Vztrajni pa korakajo po poti do konca in šele tam dobe tistega, ki jim je namenjen in kateremu so tudi oni namenjeni, kajti šele takrat je napočila prava ura. ^ I D P ^ Turčiji je izginila tenčica z ženskega obraza. Do tega ^^ ■ ^^ ▼ ^^ L- zgodovinskega trenutka se je morala Turkinja pri pogovorih zunaj harema posluževati samo oči. Zato tudi govor oči ni bil nikjer drugje tako razvit kakor v Turčiji. Debelo knjigo bi dobili, če bi hoteli sestaviti njegov besedni zaklad. V naših deželah in po vsej Evropi pa nismo v tem pogledu še tako napredovali in tudi ne bomo več, kajti čim manj je besed, ki jih ne smemo na glas povedati, tem bolj se manjša bogastvo go- Preveč strog pogled človeka kar zazebe vora oči. Samo bogastvo, ne izrazna moč. Ta se nasprotno veča, ženski pogled postaja čedalje bolj jasen, svetel, pogumen, in če se bo izmenjavanje vlog obeh spolov še dolgo nadaljevalo s tako naglico, bomo kmalu doživeli čase, ko bo moški pred viharno osvajajočimi ženskimi pogledi povesil oči ... Zmede je že zdaj dovolj, kajti moški se že zdaj pri razmeroma maloštevilnih odtenkih ženskega pogleda (v primeri s Turčijo) ne spozna. Najnevarnejši je tako imenovani „je ne sais quoi" pogled. Pri njem človek sploh ne ve, kaj pomeni. Ta pogled je lahko nedolžen, lahko strasten, pa tudi posmehljiv obenem. Lahko pomeni tudi raz- Kom so le ušle njene zasanjane misli? mMks m A : ™>*mtm, Kaj naj pomeni ta pogled ? Nekaj tujega, a vendar privlačnega je v njem Povsod samo zdravje Se v očeh ga beremo očaranje. Tak pogled je dal Leonordo da Vinci svoji Moni Lizi. Številni rodovi so si že ob njem razbijali glave in zato naj tudi vsak posameznik ne poskuša biti pametnejši od njih in naj ne išče njegovega pomena. Če narišemo Moni Lizi moderne trepalnice, dobimo dandanašnjo moderno ženo. Pogled Mone Lize je — Bogu bodi potoženo — brezčasen. Lahko bi mu rekli pogled večne Eve. Hrepeneči pogled, ki je nekoč dražil naše očete, to je tisti pogled, ki ga dobimo opisanega po solzavih romanih, fe postal redkejši. Je pa najbolj značilen, določen in odkrit. Strog pogled? Hm, moški se ustraši. Mraza se vsakdo boji. Samo toplina ogreje dušo. Morda najlepši, najprivlačnejši je hrepeneče zavistni pogled. Pogled dekleta, ki vidi Opoj zemlje veje iz tega obraza, solnce iz teh oči Nekaj sanjavo zavidajočega je v tem pogledu srečne, bogate ljudi in si misli: „Ko bi bila tudi jaz tako srečna, ko bi imela tudi jaz vsega v izobilju." Vroče, črne oči so najhujša past za moškega. Preden se zave, je njihova žrtev. In ognja, ki ga zažgo, ne bo tako lahko pogasil. Razigran obraz, vesel, jasen pogled je dandanes glavni znak modernih športnih deklet. Pri njih oči ne poznajo zahrbtnih iger. Tudi njihova ljubezen je odkrita, vesela, jasna, zdrava. V tem so se najbolj približale dekletom z dežele, njim, ki prinašajo degeneriranim mestom novih, svežih sokov in življenjskih moči. Zato je tudi bodočnost njihova. Vesel pogled bo vladal, ko bodo vsi drugi že davno znani samo še iz povesti. S i; - „ ».-je-fi i— M ltem* V v t/sec /pl^oL it l^uMt vi&vvitvijtvia-1 'l/It&fdush, j^a. in d/icevia tiitoi, bi js doii. (jltaie vM^oeviiet oUS-c vuitjSiaclc, bi Id Izšolaj vmvcoIcvU ivi bi io it vntd ttvn ealsm ^.o-množiič. /jf\tbt^j doii vla&a, bi iiltavi u^avibn »J^juS&ztiA, ibvzi ztbioUe". oUii k&tiKt izxad, ^ dodi čep o bnji^ o. /f\c jwza&t£c ^oiz^tJ po^bjtVf bi jt nij&vtjivi v deveti ittviibi. fpMeit&jtc ^a. ponovno. $ilte; bi selitev, jfrvlimo, oL\ to nemudoma- itote, bcn. 4»»o ivniti puboolviji ■mclte vcUbo v U vufo dhAA^i^ dti «Pri lažjih plemenih že lahko po šestih tednih čisto dobro ločiš oba spola. Pri težjih plemenih pa je to nekoliko težje. Opazovati moraš več stvari hkrati. Petelini so v tej starosti mnogo manj porasli s perjem kakor kokoši. Glavo, grlo in sploh ves vrat imajo petelinčki še v puhu, hrbet in ramena (vrhnji rob peroti) so še gola. Namesto repa imajo razmrščen čop. Tudi debelejšo glavo in kljun pa močnejše in daljše noge imajo petelinčki. Pri šestih tednih starosti se pokaže tudi že rožasta barva v grebenčku na glavi in na podbradku. Petelinčki nosijo telo pokonci in se že postavljajo proti bratcem, s katerimi delajoi že prve borilne vaje. Če ujameš petelinčka, boš opazila, da ima močnejši glas od kokoške. Putke so pa v šestih tednih že čisto podobne odraslim kokošim. Lepo so že pokrite s perjem. Peroti soi porasle, repek je že lepo razvit, glava je bolj drobna, noge so tanjše in krajše. Roža je pri putkah še čisto drobna, telo pa nosijo bolj vodoravno kakor petelini. Tudi glas imajo šibkejši in nežnejši.» (Dalje prihodnjič.) PRIDNA ROKA (Nadaljevanje.) TIHO VEZE Mrežanje (filet) Mrežanje samo in zapletanje mreže je ena najstarejših in najlepših tehnik vezenja. Obenem pa je tudi jako razširjena, ker jo lahko na različne načine izvršujemo in uporabljamo. V minilih stoletjih se je ta tehnika polagoma razvijala iz svojih preprostih začetkov vse do dandanašnje izpopolnjenosti. Kje in kako je mrežanje nastalo, zgodovinarji niso mogli natančno ugotoviti. Našli pa so to tehniko pri vseh kulturnih narodih. Bržčas je bila osnova tega vezenja ribiška mreža. 25% Ženska s seax-apealom, ki si je v svesti svoje lepote in neodoljivih čarov, neguje oprezno svojo lepoto. Ona uporablja samo takšna olepševalna sredstva, ki omogočajo uspešno nego lepote. Foto": Paramount MarleneJDietrich ZA [ČIŠČENJE LIC Poremilk. Ogrel, mozolji, velike znojnlce Izginejo v najkrajšem času, a koža postane čista in mladostno sveža. 1 steklenica Din 32-—. ZA OLEPŠEVANJE Floria Noisette Creme. Ta krema iz mladih lešnikov ima v sebi veliko količino vitaminov, ki so za olepševanje in pomlajevanje kože, pa tudi vsega organizma negibno potrebni. Noisette Creme se uporablja hkrati kot nočna in dnevna krema; kot podloga pudru pa daje toži posebno iep ton. 1 lonček Din 40- — . NAJFINEJŠA PUDRA Floria Porcelain in Extra. Drobna kakor snežinka, iz čiste, najfineje, dvakrat mlete riževe moke, odlično parfumirana, sta Floria Porcelain in Floria Extra najfinejša kvalitetna pudra. Prekrasni specialni barvi blond-orange za svetlopolte ln brunetteorange za temnopolte. 1 luksuzna škatlica Porcelain-pudra Din 50 —, a Floria Extra Din 60 - LEPE PRSI — PONOS VSAKE ŽENSKE. Z masažo eliksirja Eau de Lahore dobe prsi zopet mladostne oblike in trdoto. 1 steklenička Din 40-—. Glavna prodaja in razpošiljanje po pošti: nobilior parfumerija Ilica štev. 34 Zagreb Jelačlčev trg Stev. 15 Zahtevajte brezp1a£ni cenik! večjo kupno moč ima Vaš denar, ako kupite 0 blago za obleke, plašče, zimske suknje in sploh manufakturo za sebe in družino pri nas. Ogromna izbera. Pri'jazna postrežba. REKLAMNE CENE Specialna trgovina NOVAK-LJUBLJANA Kongresni trg 15 — Nasproti nunski cerkvi Za izvedbo fileta je prav vseeno, kakšen material vzamemo. Z vsakim dosežemo lepe efekte, naj bo že bombaž, svila, volna ali kar že. Najboljša in najtrpež-' nejša pa so dela iz platnenih prej' bele ali ecru (ekri) barve. Pletenje mreže je bolj ali manj lahka stvar. Ko se privadimo na vozel, si kmalu pridobimo ročnosti, da gre posel naglo izpod rok. Orodje, ki ga potrebujemo za filat, obstoji iz posebne igle, ki je navadno kovinasta in na obeh straneh viličasto razcepljena. Potem potrebujemo tudi paličko, preko katere delamo kvadratke mreže. Od debeline te paličke je odvisna velikost kvadratkov. Da pritrdimo konec mreže na mizo, potrebujemo tudi poseben vijak, ki se mu pa lahko ognemo. Na milijoner kvadratkov fileta sem spletla brez tega vijaka samo s pomočjo navadnega risalnega žebljička. Igle za filet so različno velike in močne. Predvsem nam služijo zato, da nasnujemo nanje konec, iz katerega hočemo narediti mrežo. Nit vdenemo v luknjico, ki je na enem koncu igle pod viličastim razcepom, potem pa jo nasnujemo iz razcepa v razcep, kolikor se nam zdi potrebno, le da gre nasnuta igla lahko skozi kvadratke mreže. Konec za mrežanje naj bo gladek in prožen. Ne preveč zavit, ker se potem rad krotiči in zapleta, pa tudi ne pust, da rad drsi in se ne odrgne. Zlasti pa je važno, da je enakomerno debel. Palička je lahko kovinasta (pletilka) za manjše kvadratke, koščena za srednjevelike kvadratke, za prav velike petlje pa vzamemo leseno. V tem primeru lahko uporabljamo tudi ploščato paličko namestu okrogle. Poglavitno je, da je palička po vsej dolžini enako močna, ker so drugače kvadratki neenaki, kar delo močno kazi. Palička mora biti tako debela, da izda njen obseg za dve stranici kvadratka, ki ga želimo imeti. Pri ploščatih paličkah pa ustreza njih širina stranici kvadratka. Bolje se mreža s pomočjo ploščate paličke, ker dosežete s tem večjo enakomernost. (Dalje prihodnjič.) Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal, pravijo pri nas in marsikod drugod. Če ste prehlajeni ali če Vas boli glava ali zob ali kaj takšnega, Vam ne bo samo od sebe odleglo. Aspirinove tablete » Zdaj pa NIVEA Namažite se nalahno. To zadostuje. Potem od domačih opravil ne ostane nobena sled. Roke Vam dobe nežno, kakor žamet mehko kožo in negovan videz, da ga boste kar veseli. Nivea-Creme prodere čisto v kožo, ne da bi se koža količkaj svetila. N i v e a je poceni! Doze: Din 350, 6'—, 12'— in 25"—. Med otroki. Mati: