SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20"— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo: Ljubljana, Linhartova ul. 5 ~ Dopisi za uredništvo: Poštni predal 18 ~ List se naroča v upravi: Ljubljana, ^Kolodvorska ul. 26 ~ Račun ~	~	~	~	pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I	V Ljubljani, dne 6. maja 1926	Št. 10
Dve zmagi Amaterjev v Ljubljani
Odlična igra gostov, odločen nastop domačih. — Izvrsten sodnik. — Rekorden poset.
Po dolgem presledku se je posrečilo ljubljanski Iliriji pridobiti za dve tekmi renomiran ega nasprotnika, prvo profesijonaino moštvo dunajskega Amateur-Sportvereina. Nastop tega moštva je vzbudil v mestu precejšnjo senzacijo in privabil tudi na igrišče za naše razmere rekordno število gledalcev. Gostje so v vseh ozirih opravičili glasove, ki smo jih čuli o njih kvaliteti, in predvedli kljub močni zaposlenosti v zadnjih 14 dnevih dve lepi in zelo interesantni tekmi. Moštvo je nastopilo v soboto z 9, v nedeljo pa z 8 internacionale]' ter nam pokazalo višek nogometnega znanja v taki dovršenosti kot ga še nismo videli. Kljub teto u, da so manjkali napadalni kanoni Wieser, Hierlander in Cutti, se njihova odsotnost ni poznala. Naglasiti je treba, da je Ilirija igrala proti kompletni obrambi, v kateri je vsa šestorica številno nastopila v avstrijski reprezentanci. Ozirajoč se na to pride uspeh Ilirije šele v pravo luč. Značilno za jakost obrambe je dejstvo, da madžarski Prvak FTC ni mogel proti tej četvorici zabili niti en ga gola, kljub temu, da so Amaterji igrali brez 1’andlerja in Blizeneca, ki sta oba nastopila proti Iliriji. V teku zadnjih dveh let ni še nobeno moštvo razen dunajskega Rapida zabilo Amaterjem Iri gole. Ta uspeh je za ves jugoslovanski šport Neprecenljive vrednosti. Ilirija je imela tudi pre, eejšnjo mero smole. Zastreljala je obe enajstme-irovki prvega in drugega dne. Prvi dan je v drugi Polovici imela tri povsem sigurne šanse, ki so Nstale neizrabljene. Golov, ki jih je dosegla v nedeljo, ne bi držal noben vratar. Igra je bila prvi dan skoro prefair; drugi dan je bila ostrejša, vendar ni prekoračila meje fairnese. Sodnik g. Vodišek je bil oba dni izvrsten; pregledal pa je prvi I°ul Geyerja na Ladotu in je bila roka Ladota šele tesneje; torej je bila enajstmetrovka neupravičena.
Publike vsak dan približno 2000.
Prvi dan. 4 : 0 (3 : 0).
A.:	Salt — Hlizenec, Tandler — Briza. Reite-
*ftr, Schneider — Klein, (lever, Sindclar, Nausch, Schvvarz. (Debelo tiskani so internacijonalci. Op. Nredn.)
L: Miklavčič — Pogačar, Beltram — dr. Tav-®ar. Zanki, Lado — Pleš, Herman, Verovšek, °toan, Kreč.
O vratarju Saltu ne moremo izreči prave sod-Ito, ker je bil premalo zaposlen; po nekaterih ak-
cijah v drugi polovici, ki jih je izvedel v sigurni maniri, lahko sodimo najboljše. — Branilca Tandler in Blizenec sta izvanredna. Najboljši mož na polju je bil Tandler, ki je v vseh ozirih pokazal; kaj je kontinentalni razred. Dolg osvobodilni udarec iz vsake pozicije, siguren start in izvrstno plasiranje so mu omogočile, da je onemogočil vsak napad Ilirije. Vsled svoje fairnese si je na mah osvojil simpatije vseh. V najbolj kritičnih situacijah je obdržal mirno kri ter s svojimi frapantnimi triki 'žel burno odobravanje. Vsaka njegova žoga je z milimetersko natančnostjo krenila k najboljše plasiranemu soigralcu. Njegovega partnerja Blizeneca poznamo že izza gostovanja Slovana. Po postavi majhen, tvori precejšen kontrast s Tandler-jem. V igri pa nikakor ne zaostaja za svojim renomiranim kolegom. Hiter in gibčen kot veverica izkoristi vsako najmanjše obotavljanje nasprotnika in še predno se zave, mu elegantno odvzame žogo. Oba branilca sta izvrstno vigrana in se nikdar ne ovirata. Poleg vseh svojih vrlin imata še nekaj, česar nismo opazili še pri nobeni branilski dvojici. Stojita vedno tako, da ima vratar prost razgled, kar mu zelo olajša pravilen placement.
Reprezentančna krilska vrsta je pokazala vse vrline, ki jih mora imeti dober krilec. Vedno v kontaktu z obrambo in napadom, drži vsak svoje mesto in že njihovo klasično postiranje onemogoči razvoj napadalne vrste: Videli smo rafinirano izvršene kombinacijske poteze med branilcema in krilsko vrsto, čije duša je srednji krilec Reiterer. Visoka atletsko razvita postava mu omogoča posebno lovljenje visokih žog. V igri z glavo je mojster; komaj viden zamah in že je žoga tam, kamor jo je nameril. Tehničnih težkoč ne pozna; ima številen repertoir tehničnih fines, ki kažejo višek nogometa. Njegova sekundanta Briza in Schneider sta vršila svojo nalogo s samoobsebi umevno sigurnostjo in občudovanja vredno mirnostjo, da ju je bilo veselje gledati. Posebno Schneider je v prvi polovici Pleša popolnoma onemogočil, pri čemer mu je v prvi vrsti pomagala fizična premoč in taktično idealno postiranje. V drugi polovici Je imel z robustnim Hermanom bolj težak »kruh« in je moral večkrat kapitulirati. Briza je imel s Krečom lahko delo in se mu ni bilo treba napenjati. — Poglavje za se pa je napadalna vrsta. Trio Geyer — Sindelar — Nausch je moral v vseh
ozirih zadovoljiti tudi najbolj razvajenega gledalca. Kar je predvedla ta trojica, je skoro nemogoče opisati. Žoga je šla kot na vrvici od enega do drugega po zemlji ali polvisoko; brezhibno so jo obvladali v vseh legah. Glavno besedo sta imela Sindelar in Geyer; posebno zadnji je kljub precejšnji kjorpulenci preigral igraje po dva ali tri nasprotnike in pošiljal Miklavčiču neprijetne pozdrave z ostrimi bombami, ki so dvakrat našle pot v mrežo. Raznovrstni triki in zvijače so se vrstile druga za drugo; program ni bil nikdar enoličen. Ni čuda, da uživa kombinacijska igra Ama-teurjev svetovni sloves. Žoga je šla tja, kamor je branilec najmanj pričakoval. Videli smo razna preskakovanja žoge in oddajanje v krivulji, za kar je treba popolnega tehničnega obvladovanja in medsebojnega razumevanja. Čudovit je njihov »sto-ping« v zraku. Žoga, ki prileti z največjo silo po zraku, obstoji kot pribita ob nogi, in sicer v vsaki situaciji. Obe krili sta bili izborno kriti in nista pokazali nič posebnega; opazili smo le, da je levo krilo izboren strelec.
Ilirija se je držala nad vse častno. Z izjemo prvih 20 minut, ko je imela večina igralcev pred Amaterji razumljiv rešpekt, moramo pohvaliti posebno obrambo. Miklavčiča je prvi gol presenetil, ker je bil strelec v jako težki poziciji in se ni nadejal strela. Tudi pri drugem golu je bil slabo plasiran in se ni nadejal zavitega strela. Ta dva gola gresta na rovaš začetne treme. V ostalem je pa dokazal, da je naš najboljši vratar. V elegantnem stilu je držal neštevilno silnih bomb. Posebno v drugi polovici ni pustil razen, neobranijive enajstmetrovke nobene žoge. Pogačar je imel s svojim načinom igre težko stališče. Imel je opravka z igralci, ki so držali žogo tesno ob nogi in mu njegov start ni koristil. Prilagoditi se mora pač tudi taki igri. V tem oziru Je bil v vsakem oziru izvanreden Beltram. Takoj se je prilagodil igri in igral dosedaj svojo najboljšo igro. Požrtvovalen do skrajnosti je razbil marsikateri napad nasprotnika. Upoštevati moramo, da je imel najnevarnejšega napadalca Geyerja proti sebi. Držal ga je tako dobro, da razen dveh slučajev sploh ni prišel do strela. Sijajna je bila krilska vrsta; posebno stranska krilca sta bila v taktičnem oziru mnogo boljša od nasprotnih. Lado ni pustil svojega krila do veljave. V igri z glavo je bil poleg Zankla edini, ki
je bil ne samo enakovreden, temveč čelo boljši od Amaterjev. V elegantnem skoku je pobral vse visoke žoge in jih lepo serviral napadalni vrsti. Zanki je imel težko stališče; pozna se mu pa, da je vajen takega tria in je uspešno razdiral. Opravil je ogromno delo in je s klici vodil vse moštvo. V igri z glavo je bil najboljši na polju. Dr. Tavčar je opravičil svoj naziv internacijonalca. Schvarz ni mogel niti enkrat pravilno centrirati. Razdiralno dtlo, ki ga je opravil naš »Janez«, je bilo brez primere. Vedno pravilno postiran je »pobral« vsako potezo na krilo in čistil nevarne situacije pred golem. Ni čuda, da se je popularni internaci-jcnalec VVieser izrazil, da tako odličnih stranskih krilcev ni videl pri nobenem moštvu sedanje turneje po Madžarski in Jugoslaviji. Na to oceno najpopularnejšega igralca Dunaja smo pač lahko ponosni. — Napadalna vrsta je izvedla v prvi polovici samo par brezuspešnih akcij. Naletela pa je v nasprotnikovi obrambi na nepremagljiv odpor. V drugi polovici, ko je nastopil napad v postavi Kreč, Verovšek, Pleš, Oman, Herman, se je slika nenadoma spremenila. Najboljši je bil Herman, ki je bil incijator skoro vseh napadov. Tehnično izvrsten je svojemu krilcu pošteno »zagodel«. Tudi Tandler je moral parkrat kapitulirati. Odvaditi se pa mora premočnega centriranja, ker so njegovi centri končali pri Kreču. To malenkostno napako bo lahko odpravil in Ilirija bo dobila izvrstne krilo. Oman je izven forme in rabi nujno počitka. Mali Pleš se na krilu ni mogel uveljaviti; v sredini je bil neprimerno boljši. Verovšek v levi zvezi je bil zelo dober; posebno njegov strel v izredno težki poziciji je bii mojsterski in je le za par centimetrov zgrešil cilj. Od njega pričakujemo še veliko. Kreč ni mogel preko svojega nasprotnika; razen treh lepih centrov j'e povsem zatajil. Zdi se nam tudi, da je najbrže bolan. Goli so padli v 4. minuti po Geyerju, v 18. minuti zopet po Geyerju, v 27. minuti po Lindelarju. — V drugi polovici je zabil v 9. min. iz 11 m Schneider.
Drugi dan 4 : 3 (3 : 1).
Amaterji so nastopili v isti postavi kot v soboto; namesto Schneiderja je igral Sefčik, namesto Blizeneca pa Schneider. Ilirija je nastopila z gostom Rapetom v postavi:	Miklavčič — Pogačar,
Beltram — Herman, Zanki, Lado — Oman, Pleš, Rape, Verovšek, Doberlet. Kasneje je vstopil še dr. Tavčar, tako da je moštvo nastopilo: Miklavčič — Pleš, Beltram — dr. Tavčar, Zanki, Lado — Herman, Oman, Rape, Verovšek, Doberlet. Ta postava je dala povsem drugo igro. Miklavčič je prekosil samega sebe in branil brez napake. V tej formi prihaja resno med konkurente za jugoslovansko reprezentanco. Posebno v prvi polovici, ko je imel solnce nasproti, je držal take bombe, ki smo jih že skoro videli v mreži, v tako sigurnem stilu, da ni bilo odobravanja ne konca ne kraja. V drugi polovici ni imel dosti dela. — Branilca Pleš in Beltram sta bila izvanredna. Vsi napadi Amaterjev so se razbili na njih. Beltram, ki ie moral prvi dan opravljati dvojno delo, je imel v Plešu partnerja, ki je delal brez napake. Mali mož je s tako hladndkirvnostjo in sigurnostjo jemal žogo, da je bilo veselje. Obrambna trojica se je izborno razumela med seboj in je v vseh ozirih prekašala svoj renomirani vis-a-vis. V prvi polovici so imeli precej dela, v drugi polovici je pa prevladovala Ilirija. Obramba se je do dobrega odpočila in z lahkoto ustavljala sporadične napade Amaterjev.
Ilirija je s pridobitvijo Pleša mnogo pridobila in ima sedaj v Beltramu, Pogačarju, Plešu in mlademu Jenku izborno branilsko četvorico. Najboljši del moštva je bila zopet krilska vrsta. Začetkoma,
ko še ni bilo dr. Tavčarja, je napadalni kvintet Amaterjev takoj spoznal slabo točko in usmeril skoraj vse napade po levi strani. S prihodom dr. Tavčarja je bil pa napad takoj paraleliziran. Vsi trije krilci so, Kar se iiće individualnosti in skupnosti, prekašali nasprotno trojico. V prvi polovici so imeli sicer obilo dela in so neumorno ustavljali napade vijolčastih. V drugi polovici se je položaj znatno spremenil. Preko krilske vrste Amaterji sploh niso prišli. Krilci so neumorno pošiljali žoge svojemu napadu in ga vsestranske podprli. Glavna zasluga za veliki uspeh gre krilski trojici. Prve pol ure so vijolčasti zopet pokazali igro prejšnega dne, potem je pa zmagala krepkejša volja in vse presegajoča požrtvovalnost Ilirije, ki je potem do konca absolutno dominirala. Kvintet zelenih je v drugi polovici prevzel incijativo v svoje roke in napad za napadom ja drvel proti Amaterjem. Moštvo je dalo vse in efekt je bil, da je morala internacijonalna obramba kloniti. Najboljši sta bili krili Doberlet in Herman. Posebno prvi je svojega krilca takorekoč »pohodil« in tudi Blizenec, ki je prihitel kpt zadnja sila, je moral kapitulirati. Doberletov trud je bil kronan z dvema goloma, od katerih je bil prvi kabinetni komad. Žoga je kot blisk obtičala v mreži. Herman, začetkoma v krilski vrsti ni ugajal; kesneje je bil mož na mestu in je, često zrahljal nasprotno obrambo. Tudi njegovi centri so bili bolj mehki kot prvi dan in vsled tega tudi uporabljivi. Notranji trio je izvedel par lepili kombinacij. Rape in Verovšek sta se 'kmalu vigrala in večkrat sama prešla v lepi kombinaciji branilce vijolčastih. Rape je v drugi polovici popolnoma zmešal Reitererja. Oman je bil sicer slabši od ostalih štirih, vendar je vse popravil z golom, ki ga je dosegel. Strel je bil oddan v polnem teku iz daljave preko 20 m in bil izvrstno plasiran tako, da si Saft ni imel ničesar predbacivati.
Amaterji so zadovoljili le prvo polovico. Bili so večinoma v premoči, kar so tudi številčno izrazili. V napadu je bil vodja Nausch, ki sicer ni dosegel gola, vendar pa je dva pripravil. Sindelar je imel zopet produkcije v »driblingu«; posebno četrti gol, kjer je predribljal štiri nasprotnike, je njegova osebna zasluga. Geyer je bil dobro pokrit; le enkrat je izrabil momentano nepazljivost in že je sedela žoga v mreži. Schvvarz je, bil do prihoda dr. Tavčarja izvrsten in in je tudi dosegel lep gol. Kasneje je bil pa predobro krit, da bi se mogel uveljaviti. Klein na desnem krilu je našel v Ladotu mojstra. — Je izvrsten tekač; njegovo obvladanje žoge je popolno. — Ima pa napako, da pelje žogo proti kotu, odkoder mu pa Lado ni pustil centrirati. V krilski vrsti je Rei-terer do odmora zadovoljil, nato pa je vsled utrujenosti zelo popustil. V ostalem nismo videli pri krilcih onih sigurnih strelov v napad kot v prvi igri. — Tandler je moral pokazati vse svoje znanje, da je zadržal napade Ilirije. Forme prvega dne ni dosegel; opazili smo pri njem več »sveč«, kar bi se takemu branilcu ne smelo zgoditi. Y drugi polovici je bil blesiran in je moral vskočiti Blizenec. Schneider je dobro rešil svojo nalogo. Saft je imel polne roke dela; posebno v drugi polovici, ko je Ilirija konstantno napadala, je pokazal svoje znanje in rešil nebroj kočljivih situacij. Napram vsem trem golom je bil brez moči,
V 9. minuti prevzame Sindelar center Sclnvar-za voley in doseže krasen gol. V 11. minuti zabije po krivdi Hermana Geyer nepotreben gol. V 15 min. pride dr. Tavčar; tri minute kasneje najde nizek šut Schwarza pot v mrežo. V 31. minuti foul na Hermanu; 11 m zastrelja Verovšek. V 40 minuti predloKek Rapeta prostemu Dobeidetu, ki iz težkega kota neubranljivo doseže prvi gol za H.
Polčas. V 10. minuti solo Sindelarja in zadnji gol za A. Nato absolutna premoč Ilirije. V 14. min. Doberlet iz gnječe zmanjša score na 4:2. V 32. minuti postavi Oman z bombo končni rezultat.
O igri obeh dni so izjavili:
Kapitan Geyer:
»Igra prvega dne je bila zelo fair. Pri Iliriji so mi najbolj ugajali krilci. Branilca dovolj robustna, levi mnogo boljši; posebno njegova hitrost mi imponira. Od svojega moštva moram predvsem pohvaliti izvrstno krilsko vrsto; posebno Schneider je igral najboljšo igro turneje. Tandler in Blizenec sigurna kot vedno. Sodnik izvrsten. Drugi dan krilska vrsta ni vzdržala. Dober je bil edino Saft; v drugi polovici smo opešali. Ilirija me je presenetila. Forvard, o katerem nisem imel posebno dobrega mnenja, je naenkrat povsem nepričakovano prevzel vodilno mesto. Vsi so izborni strelci. Krilci boljši od naših. Branilca enakovredna našim prvega dne. Vratar oba dneva zelo dober.«
Internaeijonalec Wieser:
»Najboljši mož na polju je bil sodnik; drugi dan je malo »drukah za domače. Enajstmetrovki prvega dne nista bili posebni. Izredno mi je prvi dan ugajal levi krilec Ilirije, 'ki je igral v »standard« formi Nitscha. Zanki je bil drugi dan zelo dober. Vratar- je bil dober, vendar igra malo preveč za publiko. Najboljši mož drugega dne je bil desni krilec, ki je Schvvarza popolnoma udušil. Napadalna vrsta nima prave kombinacije. Naši so bili v soboto razen kril vsi dobri; o igri drugega dne molčim«.
Branilec Tandler:
»Najnevarnejši je bil rdečeglavec na desnem krilu, ki me je dvakrat pošteno »potegnit« brez bojazni (der Kert bat ka Rešpekt g'habt). Zelo dobra je bila krilska vrsta in vratar. Od naših je bil prvi dan najboljši Schneider. Drugi dan smo prejeli 3 gole vsled slabše krilske vrste. Jaz za svojo osebo nisem zadovoljen.«
Kapitan Ilirije dr. Tavčar:
»Proti boljšemu nasprotniku se lažje igra. S svojim moštvom sem oba dni zadovoljen.
Trener Zanki:
»Krilska vrsta Amaterjev je igrala prvi dan mnogo boljše kot sem jih videl na Dunaju. Tandler v običajni formi, Blizenec izven forme. V napadu debra edino Sindelar in Geyer, M sta tudi za dunajske razmere dobro igrala. S svojim moštvom prvi dan nisem bil zadovoljen kar se tiče ofenzive. Drugi dan so bili vsi skrajno požrtvovalni.« —
M. Pevalek.
Glasovi časopisja o tekmah Amaterjev v Ljubljani.
Dunajski »Sporttagblatt« piše me'd drugim: »Dunajčani so morali vsled meddržavne tekme postaviti številne rezerve (v avstrijski reprezentanci sta igrala samo Hierlander in Cutti! op. ur.), pa so vendar predvedli, posebno prvi dan, izborno kombinacijsko igro, ki je izzvala pri občinstvu mnogo odobravanja. O nedeljski tekmi pravi med drugim: ... »nato so si Ljubljančani vedno bolj pomagali na noge in potisnili svojega očividno utrujenega nasprotnika popolnoma nal zaj . . .
Napeti boj, posebna energični poskusi Ljubljančanov, da bi pridobili izgubljeni teren, je zadovoljil gledalce, ki jih je bilo okoli 2000.« O sodniku piše, da je vodil brez ugovora.
V zvezi s tem objektivnim poročilom v dunajskem listu bi ne bilo odveč, če omenimo, da so prinesli razni hrvatski in inozemski časopisi (Jutarnji list, Neue Freie Presse itd.) o moštvu
drugega dne popolnoma napačne podatke, češ da so Amaterji igrali proti Primorju. Stvar sama na sebi ni tako tragična, vendar pa daje vsem takim listom z,elo slabo spričevalo o njihovi informiranosti. Posebno velja to za naše sosede iz Zagreba, ki menda res niso tako daleč, da bi si ne mogli preskrbeti točnih rezultatov in podatkov, kakor dela mnogo manj interesiram, in bolj oddaljeni >Sporttagblatt.« Ali pri nas še res ni nikjer več resnega športnika?
Zaključek prvenstvene sezone in pokalna tekma,
ASK Primorje : ŽSK Hermes 3 : 0.
Šiškarji v prvenstveni tekmi niso nastopili in prepustili Primorju dve točki.
ASK Primorje : ŽSK Hermes (S : 1.
V tekmi za podsavezni pokal so Hermežani s šibko rezervo podlegli v precej nezanimivi tekmi svojemu nasprotniku.
SK Slavija : SK Svoboda 1 : 0.
Slavija si je po trdem boju izvojevala dve točki in si s tem zasigurala predzadnje mesto v prvenstvu. Tekme so se vršile brez zanimanja širše publike.
S temi tekmami je zaključeno prvenstveno tekmovanje ljubljanskega okrožja za leto 1925-26. Podrobne preglede bomo prinesli, čim bodo zaključena prvenstva v vseh treh okrožjih in se bodo vršile medmestne tekme za prvenstvo nog. podsa, veza.
Iz Maribora
SD Rapid : I. SSK Maribor 4 :3.
Pičla zmaga Rapida, ki si je šele v drugi polovici priboril odločilni gol. Sodil je g. Planinšek.
S to tekmo je Rapid dosegel prvenstvo mariborskega okrožja. Stanje prvenstva je sledeče: 1. SD Rapid 18 točk (score 60 : 13). 2. I. SSK Maribor 15 točk (score 48 : 22); 3. SK Ptuj 11 točk (score 31 : 36); 4. TSK Merkur 8 točk (score 43 : 39); 5. SK Svoboda 2 točki (score 14 :42); 6. SK Mura 2 točki (score 6 :63).
Iz ostalih krajev države
Zagreb:	Wacker (Dunaj) : Hašk 4 : 1 (1 : 1)
3 : 1 (1 : 1.)
Poraz Haška je bil precej nezaslužen. Domačini so preveč kombinirali, dočim so gostje izrazito borbeno moštvo. Pokazali so odlično igro prvega profesionalnega razreda in igrali zelo fair in disciplinirano. Napravili so v celoti najboljši vtis. Hašk je posebno drugi dan pokazal, da prihaja pod vodstvom svojega trenerja Koželuha zopet v formo. Sodnik prvega dne ni bil na višku, dočim je drugi dan g. Fabris zopet pokazal svojo odlično formo. Tekmi je oba dni prisostvovalo okoli 4000 ljudi. Beograd:	Gradjanski (Zagreb) : Slavia (Sofija)
3 : 3 (1 : 1) (Zagreb).
BSK : Gradjanski 6 : 1.
Slavia (Sofija) : Cracovia (Krakov)
2 : 0.
BSK : Cracovia 2 : 1.
Nogometne tekme v okvirju jubilejnih prireditev BSK-fe. Iznenadi! je velik poraz Gradjanskega, ki je dokazal, da je beograjski nogomet zopet dosegel odlično kvaliteto.
Bsijek: Željezničari (Zagreb) : Gradjanski 3 : 0.
Željezničari (Zagreb) : Sloga 4 : 1. Sloga : Jadran (Virovitica) 5 : 0.
Brod ob Savi: Ooneordia (Zagreb) :	Marsonia
9 : 0 (3 : 0). Zaslužena in lahka zma-
ga zagrebššega prvorazrednega moštva, ki ni nastopilo kompletno.
Sarajevo: Sašk : Bačka (Subotica) 3 : 1 in 2 : 2. Sašk je bil oba dni v premoči. Jedinstvo (Beograd) :	Slavija 2 : 0
(1 : 0). Domačini niso bili kompletni.
Iz inozemstva
Uspeh našega prvaka
Pariz:	Jugoslavija (Beograd) : Red Star 4 : 1.
Sijajen uspeh našega prvaka. Drugi dan je Jugoslavija na slabem terenu podlegla reprezentanci Pariza z 2 : 3.
Dunaj:	Vienna : Viktoria Žižkov 3 : 1 (1 : 1)
Levo krilo Bulla je tolkel vse tri gole. Prijateljske tekme: Slovan : Spor.klub 4 : 2 (2 : 1); WAC : BAC 2 : 1 (2 : 0), Rudolfshugel : WAF 3 : 0 (2 : 0). — Prvenstvene II. neamaterske lige: Germania : Bevvegungsspieler 2 : 1; International : Wcisse Eli 3 : 0; Be-vvegung XX : Neubau 3 : 1.
Budimpešta: Avstrija : Madžarska 3 : 0 (2 : 0), Zaslužena in sigurna zmaga boljših. Najboljša moža sta bila avstr, branilca Rainer in Blum. 40 tisoč gledalcev.
Sodil je Pražan Herites.
Budimpešta : Krakov 4 : 3 (3 : 3). Praga:	Rapid (Dunaj) : DEC 2 : 2 (4 : 1)
Rapid (Dunaj) : Slavia 1 : 0.
Slavia : Nuselsky 5 : 2 (2 : 0).
DFC : Nuselsky 2 : 1 (1 : 0).
Sparta: UTE (Budimpešta) 3 : 1 (1 : 1). Sparta : Simmering (Dunaj) 5 : 0. Kladno:	Sparta (Kladno) : Cricketer (Dunaj) 3:1.
Gradec:	Gradec : Budimpešta 2 : 1 (1 : 0).
Amsterdam: Nizozemska : Belgija 5 : 0.
Carigrad: S. C. Kiniszi (Temešvar): Repr. Turčije 5 : 3 (5 : 0).
Newyork: Profesionalno moštvo Nevvyorka : Ha-koah (Dunaj) 3 : 0. Prvi poraz je Dunajčane precej deprimira].
LAHKA ATLETIKA —
IV redni občni zbor LLAP-a Eksodus delegatov Ilirije, Hermesa in Atene.
Nerazpoloženje.
V prisotnosti delegata JLAS-a g. dr. UH-manskyja se je vršil v soboto 1. t. m. ponovno razpisani občni zbor lahkoatletskega podsaveza. Skupščino je ob 21. otvoril pročelnik tehn. odbora g. Sancin S., pozdravil vse navzoče in naznanil, da je upr. odbor na seji, ki se je vršila tik pred skupščino, priznal glasov, pravico sledečim klubom: S. K. Iliriji (gg. Jerala, Baltesar), ASK Primorju (gg. Sancin D. in inž. Debelak), 1. SSK Maribor (g. inž. Debelak), D. Ateni (g. Pajniče-va) in ŽSK Hermesu (g. Bari). Temu je ugovarjal delegat Ilirije, češ da upravni nima priznavati prava glasovanja. Predsedujoči naglasa, da veljajo glede tega savezna pravila in tolmačenje navzočega delegata JLAS-a, ki je tudi prisostvoval seji upravnega odbora. Po daljših debatah in kontroverzah ter opominih dr. (Jllmanskyja. naj skupščina preide k stvarni debati, se preide na prvo točko dnevnega reda. Pri spremembi pravil, kjer je g. Jerala stavil predlog, da naj se o spremembi pravil glasuje po posameznih členih, je prišlo ponovno do prerekanj med predsedujočim in delegati Ilirije in Hermesa. Delegat ASK Primorja g. Sanein D. je pri tej priliki udaril ob mizo, odskočil in zahteval od predsedujočega, naj ne dovoli vednega upadanja
oelegatov v besedo. Na zahtevo g. Baltesar ja ukori predsedujoči delegata Primorja. Medtem sta delegata Ilirije v znak protesta, da se 1. ne drži pravil in 2. ne obnaša dostojno, zapustila skupščino. G. Sancin D. se opraviči. Nato je bila sprememba pravil en bloc sprejeta. Medtem je odšel tudi delegat ŽSK Hermesa, češ da je dvakrat prosil za besedo, a je ni dobil. Tudi delo-gatinja Atene izjavlja, da se bo odstranila, vendar ostane na zboru kot blagajničarka Llapa. Po poročilih posameznih funkcijonarjev, od katerih je posebno zanimivo tajniško, je bila izrečena staremu odboru zaupnica. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni gg Miloš Rvbar (P) (predsednik), Ante Gnidovec (podpredsednik); Mirko Peva-lck (I) (L tajnik); Savo Sancin (P) (II. tajnik); Sketelj, (P), Vindiš (P), Polakova, Jančigajeva, (A), Letnar (P) (odborniki). V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. Sancin Danilo (P) in Jesih (Hermes).
Pri ostalih točkah dnevnega reda so bili predlogi soglasno sprejeti. Koncem zbora se je najstarejši delegat inž. Debeljak zahvalil dr. Ulman-skyju za prisotnost in ga prosil, naj tolmači želje Llap-a pri savezu, ki naj ga tudi v bodoče podpira v njegovem stremljenju. Malo pred 24. je g. Sancin zaključil skupščino.
To je suho poročilo! V ostalem pa smo dobili vtis, da je delo v Llapu vzlic zagotovilu sedanjega odbora in vsem lepim nadam le zelo problematično. Razdor, ki je rušil delo dosedaj, bo ostal tudi v bodoče. Mesto za delo se bodio zopet izgubljale sile za druge namene.
Nič odkritosti, nič pravega idealizma, nič ljubezni do stvari ne vidimo v tako zglasovanih in sestavljenih osrednjih športnih forumih. Obe sirani (še vedno pred sporazumom'? op. ur.) naj bi predvsem opustili ono intransingentnost, s katero nastopata druga proti drugi.
Atmosfera v vseh podsavezih je zastrupljena. Zastopnikom posameznih klubov ne gre več za športne momente in skupne cilje, ki naj bi jih čuvali podsavezi, temveč le zato, kdo	bo
imel večino in bo odločal in kdo bo tisti, ki bi moral molčati in poslušati. Značilno je bilo n. pr. na tej skupščini, da je neki delegat, ko je bil pozvan na glasovanje, najprej vprašal, za kaj pravzaprav gre. Taki delegati gotovo niso v časJ klubu, še manj pa v korist lahkoatletskemu pod-savezu!
Juniorska ženska lahkoatletska tekmovanja SK Ilirije
Ilirija je poizkusila v soboto in nedeljo svoje najmlajše. Z uspehom je lahko zadovoljna. Kajti atletinje, ki jih je v celoti nastopilo 16 (12 članic Ilirije in 4 članice Atene) obetajo najlepšo bodočnost. Ta miting je zopet pokazal, da imamo Slovenci sijajne predpogoje za uspešen razvoj te krasne panoge športa. Treba nam je samo vztrajnega skupnega dela in malo manj prepira in imena naših atletov in atletinj bodo zaslovela ne samo pri nas, ampak tudi v inozemstvu.
Prireditev sama je bila bolj internega značaja, zato se je tudi vršila v ležernem tempu, in po »domače«.
Rezultati:
Tek 50 m: I. Špornova 7.1 (II.) II. Tratnikova I. (II.), III. Pečarjeva (A.) 100 m: L Špornova 14.7, II. Tratnikova L, III. Petanova (vse Ilir.).
Krogla 3,628 kg: L Tratnikov* L 8.10 (II.) II. Špornova 7.13 (II.), Ciuha 6.55 (A).
Disk 1 kg: L Tratnikova L 26.15	(II.), II.
Špornova 7.13 (2.), Ciuhova 6.55 (A).
Skok v daljavo z mesta: I. Špornova 2.28 (IV), II. Tratnikova 1. 2.095 (IV), III. Petanova 1.885 (IV).
Skok v daljavo z zaletom: I. Špornova 4.77 (nov jugoslovanski rekord). II. Tratnikova I. 4.685 (IV), III. Petanova 3975 (II.).
Skok v višino z zaletom:	1. Tratnikova 1.30
(IV) II. Špornova 1.20 (IV), III. Petanova 1.20 (IV).
Kopje 500 g: I. Petanova 17 m (IV), II. Kocho-va 14.88 (IV), Ciuhova 13.48 (A.).
Štafeta 50 + 75 + 100 + 150: I. Ilirija 1. (Lampičeva, Tratnikova L, Petanova, Špornova) 50, II. Ilirija II. Pevalekova, Tratnikova II., Koželjeva, Sctnveigerjeva).
Špornova, ki je v skoku na daljavo postavila nov jugoslovanski rekord, je brez dvoma velik talent in obeta še mnogo.	—te—
Lahka atletika v Zagrebu.
Nacijonalni meeting ZSK Viktorije, ki se je vršil preteklo nedeljo, je lepo uspel. Od prijavljenih 69 atletov jih je startalo 49. Ženske točke je bilo treba žal izpustiti, ker je bilo igrišče na razpolago le do 13. ure.
Na 100 m je bilo 6 predtekov; najboljši čas je dosegel Schlesinger (Makkabi) 12 sek. (radi zelo močnega protivetra!) V skoku v višino je dosegel mladi all-round atlet Haška, Kallay 170 cm, II. Ja-kupič 170, III. Jamnicki 165; vsi trije Hašk.
Tek 100 m semifinale: I. predtek:	I. Schle-
singer (Makk.) 11.4, II. Spahić (ASK) 11.5, III. Po-daubskv (Hašk) 12; II. predtek:	I. Krajačić II
(ASK) 12.1, II. Jamnicki (Hašk) 12.2, III. Prstec (Marathon) 12.5.
Met krogle: I. Spahić (ASK) 11.96, II. Lean-drov (Ask) 10.93, III. Valenteković (Hašk) 10.82. Kakor so bili pri metu krogle sorazmerno dobri rezultati, tako so tudi pri kopju vidna napredova-vanja: I. Hellebrant 46.68, II. Mesner 43.62, III. Valenteković 42.47 (vsi trije Hašk). V finalu na 100 m je zasluženo zmagal Krajačić v 2 pred Spa-hić-em 12.1 (oba Ask) in Schlesinger jem (Makk.)
v 12.2. Tudi skok v daljavo je trpel radi protivetra, vsled česar se lahko smatra dosežene rezultate za dobre: I. Spahić 635X>, II. Kallay 603, III. Perkovič 587 (prvi Ask, druga dva Hašk). Najslabša točka je bil pač tek na 400 m: I. Hoffmann 56.2, II. PIehaty —5 m (oba Hašk).
Met diska: I. Spahić (Ask) 32.03, II. Messner (Hašk) 30.09, III. Plehaty (Hašk) 26.72.
Ostra je bila borba pri troskoku, kjer je bil skoraj vsak drugi skok boljši od prvega: I. Kallay 12.44/4 (Hašk), II. Curčić (Ask) 12.32, III. Jaku. pić (Hašk) 12. 20.
Kot zadnja točka je bila štafeta 4X1000 m, kjer se je vršil oster boj med štafetama Haška. Do 900 m pred ciljem je bilo moštvo Haška II kakih 30 m pred Haskom I, čigar zadnji tekač Rosenkranz je šele rešil čast I. moštva v času 11 : 40 v postavi Vedriš—Vukovič II—Hoffmann — Rosenkranz; II. Hašk II—35 m, III. Marathon nadaljnih 360 m.
Z uspehom te prve letošnje prireditve smo lahko zadovoljni.	Lj.
Narodni ženski lahkoatletski meeting S. K. Ilirije. V proslavo 15-Ietnega jubileja priredi S. K. Ilirija v dneh 8. in 9. maja velik narodni ženski lahkoatletski meeting, dostopen za vse atletinje, članice klubov Jlas-a. Prireditev bo po dosedanjih prijavah sodeč brezdvomno ena največjih in najveličastnejših od dosedanjih ženskih lahkoatletskih tekmovanj. Na meetingu nastopi vsa naša lahkoatletska elita kakor:	Bernik,
Oman, Špom, Tratnik, Jermol, Krisch, Prevec, Fliok, Cimperman, Tomljenovič, Pervan itd., vsled česar se nam obeta jako zanimiv boj. Posebno ostra konkurenca bo v metu diska in kroglje, ki se izvaja prvič z obema rokama. Tudi v skokih v daljavo bo ljut boj med dosedanjo rekoderko Pervan ovo iz Zagreba in Špornovo, ki je postavila v nedeljo na juniorskem meetingu nov jugo-slov. rekord. Tudi Tratnikova je v tej disciplini resen konkurent za prvo mesto. V tekih ? astopijo v pretežni večini atletinje Ilirije.
Pri metih se bo uporabljalo orodje, kakršnega se poslužujejo običajno na vseh mednarodnih prireditvah, kroglje 3.628 kg, diska 1 kg in kopja 800 g. Izredne važnosti je izvajanje metov kroglje in diska z obema rokama, kar se je pri nas doslej vedno zanemarjalo.
Z ozirom na velike mednarodne prireditve v Pragi in Goteborgu, kjer bodo predvidoma nastopile tudi naše atletinje, je ta meeting velepomemben, ker bo to nekaka revija vseh naših najboljših moči.
Ker vlada za te prireditve že sedaj ogromno zanimanje, je računati na jako številen posel iiu-biteljev lahke atletike. Da pa bo kljub temu vsakemu poedincu omogočeno točno zasledovati potek tekmovanja, bo izdala Ilirija pregledni tekmovalni program, katerega bo dobiti na dan prireditve na prostoru. Meeting se vrši na igrišču Ilirije, in sicer v soboto ob 3. uri, v nedeljo pa ob 14 3. uri.
Odgovor
G. Milanu Vičiču. V svojem članku o škodljivem vplivu razredne opredelitve v sportu nimam kljub Vaši »lekciji« ničesar spremeniti. — Daši ste se v nekaterih odstavkih svojega odgovora precej oddaljili od tega, kar ste hoteli menda dokazati, res nimam volje in časa, da bi za-doščeval Vaši radovednosti in opravičeval Vaše čakanje. Drugič se lahko obrnete direktno name!
Lavoslav Struna, »buržujc.
Radi izida izredne številke v soboto 8. t. m. obsega ta številka samo 4 strani. Prihodnja številka izide radi praznika že v sredo 12. t. m.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. V. C. Maribor:	Dopisa nisem prejel. —
Cenjene gg. dopisnike prosimo, da nam radi predčasnega izida prih. številke pošljejo dopise najkesneje do torka opoldne.
Pismo iz Berlina
Berlin, 29. aprila 1926.
Rademacher se je vrnil. Burno pozdravljen je stopil na letališču Tempelhof iz trimotornega Junkerjevega letala. Fotografi in ljudje od filma so prežali na vseh straneh. Bil je sprejem, vreden vladarja, priprost in prisrčen. Dan pozneje je govoril v radiju na vseh nemških oddajnih postajah; priprosto, neolepšano, kakor je tudi sam mlad, priprost človek, brez retoričnih gest. Njegov tovariš Frohlich je govoril dosti gladlkjejše, dasi ni mogel na svoji startni listi beležiti tolikih uspehov kot njegov tovariš.
Ker smo že ravno pri vodnem sportu, še par drugih novic. Velike berlinske veslaške tekme v Griinau-u se vrše letos 19. in 20. junija. Posebno važnost tem tekmam bo dala udeležba danskih veslačev. Nemci bodo mesec pozneje nastopili v Kodanju. Sestava in obseg nemške reprezentance za enkrat še nista določena.
Tudi v jadranju se obeta v novi seziji obilo športnih prireditev. Razpisanih je oficijelno 380 regat za Nemčijo. Športni krogi se že danes vprašujejo, kako bodo te prireditve potekle, ker se skoro ne bo mogoče držati predpisanih terminov. V Berlinu se bodo letos vršile regate na Wannsee, pomladanske sredi maja, jesenska v septembru. Vendar pa moramo na žalost konstatirati, da m?nj-ka glavni razril, namreč mednarodni 6 in 8 kvadratnih metrov R-razred dirkalnih jadrnic, ki bodo nastopile na amsterdamski olimpijadi. Kakor pa
vse kaže, DSV (Deutsch-Segler-Verband) kot vrhovna nacijonalna športna instanca ne misli v drugič poizkusili navezati stike z mednarodno zvezo za jadranje. To stališče pa zelo odločno napadajo celo nacijonalni listi in ostro grajajo to kratkovidnost.
Prošla »Reichsgesundheitsvvoche« je prinesla razne skupne športne nastope, tekme, štafetne teke in lahkoatletske prireditve. Zamišljena je bila akcija k»t propaganda in intenzivnejše delovanje na športno in higijensko naobrazbo naroda. Na higijenski razstavi je bila tudi urejena vzorna garderoba za športna društva z vsemi pripomočki tehnike in higijene.
Živahno delovanje vidimo v lahki atletiki. Predvsem polaga važnost na skupne uspehe moštev, da se omeji nekolikto strast za rekordi. Posebno pri mladini je tako postopanje zelo umestne. Osem nemških klubov je sklenilo prirediti za junior je, predvsem za one, ki so še v šolah, vsakoletno velikopotezno medklubsko tekmovanje. Vršila se bo letos koncem junija v Berlinu in obsega 12 lahkoatletskih panog. Če se obnese, nameravajo to prireditev ponoviti vsako leto na drugem mestu včlanjenih klubov.
Gostovanje francoskih lahkoatletov v juniju moremo le najiskrenejše pozdraviti, ker je to nov korak zbližanja obeh najmočnejših narodov Evrope. Francozi bodo gostje Zveze braniborskih atletskih društev in bodo nastopili pri mednarodni lahkoatletski prireditvi SC Charlottenburga. Ker bo to edina letošnja mednarodna klubšk/a priredi-
tev v Berlinu, bo tudi udeležba iz ostalih držav prvorazredna.
Priprave za olimpijado 1928 so v polnem teku. V Frankfurtu o. M. se je vršil sprinterski tečaj, na katerem je dosegla 4 X 100 m štafeta izredno dobri čas 41,6 sek. Tudi v Berlinu se vrše v stadionu razni tečaji za olimpijado. Sicer je vodstvo nacijo. nalnih dijaških korporacij »Hochschulring« proti udeležbi na olimpijadi. Ta sklep pa na oficijelnih priglasitvah Nemčije absolutno ničesar ne izpremeni.
V	horkevju gredo tekme za prvenstvo v ligi proti koncu. Rivala sta B. S. C. in B. S. V., vendar pa se še ne da sklepati na končni rezultat.
V	maju se vrši v Berlinu boksanje med moštvi Irske in Nemčije. Prireditve, ki se vrše v Sportpalastu, obetajo dober sport, ker je sestava obeh moštev prvovrstna.
V	Hamburgu bo stopil po dolgem času zopet med vrvi Hans Breitenstrater, »der blonde Hans«. Njegova odpoved boja za prvenstvo Nemčije je vzbudila svoječasno med športnimi krogi mnogo začudenja in ostrih opazk. Govorili so celo o škandalu. Njegov prvi nasprotnik bo Holandec de Best.
V	tenisu vlada tudi vsepovsod živahna priprava za pomladanske turnirje, ki bodo našli svoj višek v mednarodnem turnirju Rot-Weiss-KIuba v Griinevvaldu koncem maja.
V	nogometu ni bilo posebnih novic; internaci-jonalnih tekem tudi ni bilo, ker gldda vsak klub, da hitro absolvira prvenstvene tekme in je v ostali seziji prost za gostovanja. — Santo Levičnik.
Radi pomanjkanja prostora smo morali inserate odložiti do prihodnje redne številke.
Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Hrabroslav Sever. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.