PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. d ostale ) gruppo Cena 150 lir Leto XXXD. Št. 227 (9532) TRST, četrtek, 30. septembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasuk «Doberdob» zasužnjeni Evropi. medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje je Že POTRDIL sklep DANES BO CIP ODOBRIL PODRAŽITEV TARIF STORITEV, GORIV IN GNOJIL Ore za prevozne tarife, elektriko, telefon, televizijsko naročnino, cene metana in naftnih derivatov (razen bencina), umetnih gnojil, zdravil in poštnine-Načrt sindikatov za zaposlovanje mladine RAZGOVOR Z GRADEŠKIM ŽUPANOM DR. VIOM Umeščanje brezdomcev v Gradežu vzrok spera med obme in lastniki Številni tržaški lastniki poletnih stanovanj nasprotujejo kriterijem, ki vodijo občino pri zaseganju stanovanj - Dosegli so delno spremembo županovih sklepov - Neokusne demonstracije RIM, 29. — Začenja se prva faza vladnih gospodarskih ukrepov, ki potekajo pod znakom strogega varče-yanja in uravnovešanja računov javnih ustanov in podjetij, predvsem pa dolgov s tujino. ttpI' svoiern sestanku je namreč IRE, se pravi medministrski od-°r . za gospodarsko načrtovanje, sprejel več sklepov o podražitvi jav-■ 11 )arif *n cene petrolejskih proizvodov (razen bencina). Te cene ptolatančno določil na jutrišnji seji (se pravi medministrski odbor a cone)- Kot so napovedali po seji razni ministri — Donat Cattin, Vit-uno Colombo in Moriino — se boleti }5adrazde železniške tarife, e-rika io telefon, cene zdravil, a petrolejskih proizvodov (pred-oni, Za °Srevanje), cena umetnih e 7J1;’.cena televizijske naročnine. finn1?10 po vrstL Minister Vittoria .0fombo je napovedal občutno Podražitev poštnih tarif. Poudaril a ?re za poštnino za razgled-nal’, pi®Jna> denarna nakazila in mi=i-te' Nadalje je povedal, da raz-0 Podražitvi naročnine na V1Z!J°, vendar bo ta različna: ‘ Ja za barvne oddajnike in nižja dnlrn?10 ?e?.e' ^ato bo ministrstvo ho ?1:°.višino naročnine takrat, ko nij1 datum za začetek barv- pM/nister za industrijo Carlo Donat ln,1Ppa> pojasnil, da so se od-tudi za občutno podražitev razen, bencina naftnih proizvodov, Podražila se bost« bosta torej predvsem NaHoi° 111 Plosko olje za ogrevanje, sinit Je Se k° za približno 15 odili nV p°dražila cena umetnih gno-da h °+nat Cattin je sicer priznal, t0 negativno vplivalo na kme- loJžai°hiiVKndar zatrJuje' da je po-dra->;i. U brezizhoden, ker se bo po- glavn? cena metana. To je pa tudi Enoiil ??r?vina za izdelavo umetnih snoju. Občutna bo žile za 10 odstotkov, nato pa na srednji rok še za nadaljnjih 25 - 30 odstotkov. S prvim januarjem je predvidena tudi podražitev telefonskih tarif. Isto velja tudi za ceno električne energije, čeprav je pri obeh primerih odprto vprašanje kriterijev, se pravi razmerje med podražitvijo tarif in investicijami za obnovo tehnologije na tem področju. Medtem pa je Evropska gospodarska skupnost dovolila Italiji, da podaljša do srede aprila režim obveznega pologa valute za mednarodna plačila, vendar je EGS zahtevala, italijanska vlada pa sprejela pogoj, da bo odstotek pologa postopno znižan. Tako bo 15. oktobra znašal 45 odstotkov, 30. novembra 40 odstotkov, 15. januarja 1977 25 odstotkov, 28. februarja 10 odstotkov. Sredi aprila bo obvezni polog ukinjen. Na sindikalnem področju pa smo zabeležili načrt, ki ga je pripravila sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL in ga namerava izročiti vladi. Gre za načrt o zaposlovanju mladine. Znano je, da je v Italiji nad poldrugi milijon, skoraj dva milijona brezposelnih. Nad 60 odstotkov brezposelnih pa je mladih ljudi, ki sploh niso prišli do prve službe. Mnogi so tudi diplomirali na višjih, strokovnih ali drugih tehničnih šolah, nekateri celo na univerzi. Sindikati menijo, da bi vlada morala množično stimulirati zaposlovanje na Jugu, pa tudi sicer usmerjati mladino v nekatere sektorje, kot je bonifikacija zemljišč, v šolstvu (vrtci, celodnevne šole), v zdravstvu in drugih socialnih uslugah. Vlada naj bi v ta namen izdala v poseben sklad tisoč milijard lir (5 milijonov lir za vsako delovno mesto). Po mnenju sindikatov naj bi ta «prva zaposlitev» pomenila nekakšno «šolanje» k poklicu. Mlade naj bi zaposlili za plačo, ki predstavlja polovico poprečne delavske plače, vendar s kritjem socialnih dajatev v celoti. KG« OKTOBRA V ZBORNICI RATIFIKACIJA DOGOVORA V OSI Ulil RIM, 29. — Skoraj gotovo je, da bo italijanski parlament še pred koncem oktobra, verjetno pa že v drugi polovici meseca, ratificiral meddržavni italijansko - jugoslovanski sporazum v Osimu. Pod predsedstvom Pietra Ingraa se je namreč sestala komisija načelnikov političnih skupin in dokončno izdelala «koledar» dela poslanske zbornice. Tokrat je za «koledar» značilno, da je koordiniran s senatom, da bi ne bilo nepotrebnih dvojnih diskusij ali zamud pri sprejemanju zakonov. Skoraj do 12. oktobra se bo poslanska zbornica ukvarjala z nekaterimi sektorialnimi vprašanji (kmetijstvo, urejanje vodnih tokov, ekologija, Seveso), sredi meseca pa bo začela razpravo o gospodarskem in finančnem položaju v I tali ji. Predvidoma bo razprava trajala nekaj dni. Zatem bo poslanska zbornica imela na dnevnem redu državni proračun za leto 1977. Temu bo, verjetno v zadnji desetini meseca, sledila razprava še o sledečih temah, po tako določenem vrstnem redu: ukrepi za obnovo Furlanije, ratifikacija sporazuma v Osimu, spremembe k vojaškemu disciplinskemu pravilniku. GRADEŽ, 29. — V stanovanjih, bungalovih in hotelih obmorskega letoviščarskega središča so doslej namestili 4.669 brezdomcev s področja potresa, predvsem iz Karnije. To nam je v kratkem' razgovoru povedal včeraj gradeški župan dr. Vio, ki nam je posredoval vse podatke o pomoči žrtvam potresa. Od teh brezdomcev je 1.600 še vedno v hotelih in občina bo v prihodnjih dneh poskrbela za njihovo namestitev v stanovanjih. Gre namreč za družine, ki si želijo v teh zimskih mesecih urediti vsaj zasilno samostojno gospodinjstvo. Zato so že izdali odloke za prisilno zasedbo tistih stanovanj, ki jih lastniki r.iso dali prostovoljno na razpolago za brezdomce. V veliki meri gre za stanovanja v rezidenčni četrti Pineta, pravo mestece, ki je pozimi povsem nenaseljeno. Lastniki stanovanj v šest in osemstanovanjskih zgradbah so večinoma Tržačani, le manjše število stanovanj je last agencij, ki jih v poletnih mesecih oddajajo v najem. Že nekaj dni so v Gradežu RAZBURKANE VODE NA ZASEDANJU CK PSD1 Nasprotstva med socialdemokrati glede izvolitve novega tajnika Levica predlagala Romito, najbrž pa bo prevladal Orlandi Tokn n- ?00cib nekatere kriterije žitev nnf1] 'l?sno’ kako bo ta podra- kaiti a tek£da in v kolikšni meri, tera J?V°rii 'Se 0 tem’ da bi neka- niške bial1 • še nadalJe krile bol- delno plafaT6’ dl’Uga pa naj bi Placali zavarovanci sami. , ndla;]nik v ministrstvu za prevo-pragan pa je izjavil da se bo. ze do železniški *...Hilli e tarife najprej podra- "i ""H"" ihiiih m luminimi mn bor , bo medministrski od- smarnfc OPE °d'0Čal "a °Sn°vi ž.tev večin m odredil P°dra-vecme upravnih tarif (po- la 'O, televizija, telefon, naftnih o?6 ,l11etana’ 9"°!'' m zdravil 9|jL'V (-razen bencir«) naJjLUkrepi sPadajo povedane vladni putike Paria ter okvir Pikov ,Tentarna komisija , d* 19- uri v prostorih RD «Zvezda»; Eltoef^usredišče (od Sv. Ivana do PnnriJ klh P01!™), ob 19.30 v Ulici ndares 8, dvorana «Di Vittorio». 4- oktobra: v rTn,sija °učine Zgonik, ob 19. uri R™®|7Venih Prostorih v Zgoniku; domu» 1Ca’ °b Ula v «Bazoviškem I 5. oktobra: Sekcija nabrežinske občine, ob 19.30 v Nabrežini v prostorih PD «I. - Gruden»; Sekcija Trebče, Padriče in Grcpa-da, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah; Prosek - Kontovel — ura in kraj bosta sporočena jutri. Sekcija Barkovlje, Rojan in Ko-lonja — ura in kraj bosta sporočena jutri. Obenem sporočamo, da bo na vsakih pet članov izvoljen en delegat za pokrajinski kongres, ki bo 10. oktobra 1976, ob 9. uri v dvorani «Auditorio» v Trstu. Vsi upravičeni člani borci in aktivisti ter svojci padlih so naproše-ni, da se, kolikor ne bi prejeli osebnega vabila pravočasno, zborovanja — občnega zbora — gotovo udeleže. čelnika svetovalske večine S. Orel in S. Budin sta nakazala nujnost, da občina nadaljuje po začeti poti za vzpostavitev reda na urbanističnem področju in da se naredi vse potrebno, da se črne gradnje odpravijo. Načelnik svetovalske manjšine V. Rebula pa je izjavil, da so vsi kršitelji enako krivi, zato naj bo postopek do vseh enak, tudi da ne bi ustvarjali precedensa. Po pestri in živahni izmenjavi mnenj je občinski svet soglasno izglasoval resolucijo, s katero občinski svet, upoštevajoč stvarnost nedovoljenih gradenj, urbanistično zakonodajo in potrebo po zaščiti kra-škega teritorija, «sklepa, da župan, občinske komisije, organi in uradi, vsak v okviru svojih pristojnosti, poskrbijo, da uprava ob strogem spoštovanju predpisanih postopkov preuči primer za primerom in tudi v okviru občanskega sveta preveri, če javna korist zahteva rušenje, iz dolžnosti do zaščite naravnega okolja in ekološkega ravnovesja». V bistvu gre za važe.i političen akt, ki obvezuje župana, preden ukrepa, oziroma odloči, če javna korist zah-steva rušenje, da se posvetuje s celotnim občinsk:m svetom, tako da imajo te odločitve večjo moč kot izraz vseh političnih grupacij v občini. Končno so v zvezi z ekonomsko -juridičnim položajem nekaterih uslužbencev, ki je po sklepu osredrje komisije za finance ostal nespremenjen, sklenili, da dvema uradnikoma dodelijo «ad personam» višji plačilni razred, ker dejansko opravljata odgovorno in zahtevno službo. —bs— ŠD Sokol iz Nabrežine bo v letošnji sezoni začelo gojiti novo panogo, lokostrelstvo. Ljubitelje tega športa vabimo, da se javijo na društvenem igrišču v nedeljo, 3. oktobra, ob 10. uri. PRVA SEJA JE BILA V TOREK Razširjeni odbor trgovinske zbornice bo upravljal bogati «Sklad za Gorico» Denar sklada, z razpoložljivostjo višjo od milijarde lir letno, kodo uporabljali za gradnjo važnih infrastruktur NA GRADU SV. JUSTA Danes zadnji dan Mirkove razstave Danes, 30. septembra se zaključi velika razstava na Gradu sv. Justa, ki so jo tržaška pokrajina, tržaška občina ter avtonomna ustanova za turizem in gostinstvo v okviru manifestacije «120 dni kiparstva v Trstu» posvetili znanemu furlanskemu kiparju Mirku Basaldelli. Manifestacija je bila namenjena tržaškemu občinstvu in turistom, ki potujejo skozi Trst. čeprav je bila letošnja turistična sezona nekoliko šibkejša in čeprav so nekateri dogodki, predvsem potres v Furlaniji, pritegnili pozornost nase, je razstava Mirkovih skul-tur na gradu privabila razmeroma veliko ljudi. Računajo, da si jo je ogiedalo nad 90 tisoč oseb. Prispevajte za DIJAŠKO MATKO ANpj S° J*10 Ì® bila v prosvetnem domu na Opčinah skupščina openskih partizanov včlanjenih v VZPI-a zborovanju so izvolili delegate za pokrajinski kongres ter člane vodstva nove krajevne sekcije. Na sliki člani openskega odbora partiza nov. —-— """"""""nooiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiMiiiiiiiiitiitiitiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR Pismo uredništvu stj pisaH°rSkeni dnevniku 17. t.m. Montato °.™an^ svetovalcev parkom ™ ,111 Roncellila v zvezi s menfenn' Hnz>>' “itao tako o-niku ne tesKf k0t VÌ pri dneV‘ spakedrankn1 'i/ gre za navadn0 naši ital:°’> kl, so si 3° izmislili as italijanski oblastniki, da bi pre- Seor Francesco», najprej žitartoS C 1 ~ potem veletrgovec z Krm nami r Trstu' s Podružnico v ^rrmnu, mlinom v Sredipolju tr- ter1vat!?rtiV- Zavi’ah in Pri Domju in tJvrto -Jem šempetru na Krasu sc rU2zetrko kietjo in skia- P\SJtbil priden s čudovito tr-b?la pa tudi sreča mu je da ™ a’,Sa3 i,6 sam večkrat dejal, znatTlih ‘rf urce kar na nesti. le znati jih je treba ...» sova Zb5 i® treba’ da mu vsa nje-da l g?]a,ni, stopila v glavo in jem»6 i" ' "ilkob ni lzneveril svojemu slovenskemu poreklu in slo- «VILA PRINZ» ALI «VILA PRIMC» venstvu sploh. Večkrat mi je govoril, da bi bilo treba to našo revnost in zaostalost zdramiti, da bi se zavedali svojih sposobnosti in pravice in možnosti do lepšega življenja. Če že ne kaj revolucionarnega, je bilo v teh njegovih besedah gotovo nekaj rodoljubnega. Žal smo bili takrat že na pragu fašistične ere, ki je imela z nami drugačne načrte, namreč naše narodno kulturno . prosvetno in potem gospodarsko uničenje in to z vsemi najbolj brezobzirnimi sredstvi. Seveda fašizem vsaj v začetku ni najbolj drezal na slovensko industrijsko - gospodarsko področje, ker mu to ni ustrezalo že zaradi same normalizacije in utrditve oblasti, ki se je lahko obdržala prav zato, ker jo je podpiral velekapital. Naš Primc Kotovo ni spad?.l med vodečo italijansko gospodo v Trstu, kot tudi drugi zelo številni slovenski trgovci v Trstu ne. Vendar pa je — premeten in z vsemi žavbami namazan, kot je bil — prodrl z žitaricami in njihovimi proizvodi, to je z artiklom, ki ga je takrai naše zaledje zelo potrebovalo. In prav v tej trgovini se je znal naš iznajdljivi Primc zakamuflirati pred uradno fašistično oblastjo, ki ga je sicer poznala in vodila pod rubriko «allogeno», vendar pa «per l’attività svolgente — non pericoloso». Vse ostalo so urejevale razne tržaške banke, ki niso še gledale na barvo denarja, pač pa le na solidnost klienta. In tako se je zgodilo, da si je cenjeni in ugledni šjor Primc v letih 1924 - 26 nakopičil toliko denarja, dg ga je lahko dobro investiral. Odlo- čil se je za nakup zemljišča — parka «Prinz» (kot mu pravite sedaj), na katerem si je zgradil svojo vilo. Ker sem bil njegov uslužbenec v tistih letih pa vse do konca leta 1935, sem osebno sledil nakupu, zemljišča in tudi nadzoroval gradnjo vile, in zato tudi trdim, da sem vse to opravljal v službi slovenskega veletrgovca, ki mu je bilo tedaj uradno ime Francesco Primc ii, ne «Prinz», kot se zdaj izmaličeno navajr to i-me. Gre za zgodovinsko resnico, ki jo je treba ohraniti takšno, kakršna je — slovenska, pa naj bo to komu všeč ali ne. Zato Vas prosim, da popravite napako obeh svetovalcev in tud: vašo. Pa še to: moj namen ni bil pripisovati staremu Primcu kakih posebnih narodnih zaslug. Poklicno je nas, svoje uslužbence, sicer izkoriščal, a tudi bolje plačeval in celo socialno nas je zavaroval, čeprav to takrat ni bilo obvezno. Njegovi dediči so firmo «Fr. Primc - cereali», kasneje «Fr. Primc s.p.a. Trst» likvidirali. S spoštovanjem Vaš naročnik. š/d (Sledi polni podpis) Pojasnilo uredništva: To je bistveni povzetek daljšega pisma, nebistveno smo izpustili. Za točnost vseh navedb odgovarja avtor pisma, ker pa j: omenjeno tudi i: :e Gašperšič, smo se pozanimali, za katerega Gašperšiča gre, da ne bi prišlo do morebitnih zamenjav. Najverjetneje je bil to Anton Gašperšič, ki je umrl že leta 1905. Bil je stric sedanjega lastnika znane pekarne in slaščičarne v Ul. Carducci. V sejni dvorani goriške trgovinske zbornice se je v torek zvečer ustoličil razširjeni odbor goriške trgovinske zbornice. Ta odbor sestavlja dvanajst članov rednega upravnega odbora trgovinske zbornice in nadaljnih dvanajst članov, ki zastopajo demokratično izvoljene u-prave kot so goriška občina (6 članov), sovodenjska občina (2 člana) in pokrajinska uprava (3 člani). Za nekatere sklepe je pristojen še en zastopnik deželne uprave. Razširjeni odbor bo imel, na podlagi lanskega decembrskega zakona o podaljšanju goriške proste cone za eno leto, nalogo upravljati kontingente proste cor.e in njih razdeljevanje trgovini in industriji. Poleg tega pa bo imel še novo nalogo upravljati tako imenovani «Sklad za Gorico». Denar za ta sklad bodo črpali iz dodatnih davkov na kontin-gentirano blago proste cone in ga bodo uporabljali, kot izrecno določa zakon, za finansiranje socio-ekonomskih struktur goriške pokrajine in za splošni gospodarski razvoj Goriške. Gre praktično za drugačno obliko obdavčenja proizvodov proste cone od bivše trošarine na iste proizvode. To trošarino sta dobivali pred leti goriška in sovodenjska občina, skupno je znašala nad 800 milijonov lir letno. Državna u-prava je z davčno reformo in odpravo trošarine nakazala dvem občinam izredna letna nakazila kot nadomestilo. Po novem pa bo moč spet uvajati nov davek. Na bencin ta davek že velja in znaša 30 lir za liter, na druge proizvode je doslej znašal 2 odstotka vrednosti. Po zakonu pa ima novi razširjeni odbor na trgovinski zbornici pravico uvajati davke, ki pa ne smejo doseči petdeset odstotkov obstoječih carinskih olajšav, že na torkovem sestanku je v uvodnem poročilu predsednik zbornice in tega odbora Delio Lupieri dejal, da bo moral biti ta davek premičnega značaja in da bo treba upoštevati tudi cene na tržišču na bližnjem jugoslovanskem področju. V «Sklad za Gorico» se bo verjetno letno stekala milijarda, milijarda in pol lir in s tem denarjem bo moč finansirati popolnoma ali delno marsikatero infrastrukturo. V poštev pridejo predvsem infrastrukture na meji med Italijo in Jugoslavijo pri Štandrežu. Skoro gotovo je, da bo šlo določeno finansiranje v ta namen. Načrtovalci računajo, da bo šlo samo za obmejno postajališče na italijanski strani sedem milijard lir. Država in dežela najbrž vsega denarja ne bosta dali na razpolago. Zato bo potrebno domače finansiranje. Prav tako pa bo treba v prihod njih desetih letih finansirati s tem denarjem tudi druge važne infrastrukture na goriškem področju. V ožjem odboru goriške občine so prav o tem razpravljali v ponedeljek zvečer in iznesli so zahteve po petindvajsetih milijardah lir, s katerimi bi bilo treba finansirati ne le obmejno postajališče, marveč tudi avtoporto in industrijsko cono. Na trgovinski zbornici pa so se v razširjenem odboru v torek omejili le na začetno razpravljanje. Naloga novega odbora bo, kot smo že omenili, tudi razdeljevati kontingente proste cone industriji in trgovini. Za letošnje leto so veliko večino kontingentov že porazdelili upoštevajoč lanske parametre. Kar se tega področja tiče bo novi razširjeni odbor lahko polnomočno sklepal šele v začetku prihodnjega leta. Potrebno pa bo še, pred ustreznimi odločitvami, mnenje posvetovalne komisije za prosto cono. Torkov sestanek je vodil predsednik trgovinske zbornice Lupieri. Ta je včeraj sodeloval na tržaški konferenci o prometu skozi Sueški prekop. Iz Rima pa je prav včeraj dospela vest, da je bil Lupieri imenovan za predsednika komisije za prevoze v okviru italijanske zveze trgovinskih zbornic. V razširjenem odboru goriške trgovinske zbornice so tudi trije Slovenci, in sicer Marko Waltritsch, kot eden izmed zastopnikov goriške občine, ter Janko Cotič in Remo Devetak kot zastopnika sovodenjske občine. pusta v višini 25 delovnih dni, zvišanje prejemkov za 25.000 lir mesečno začenši s 1. januarjem 1977, izplačilo enkratne doklade v višini 140.000 lir v dveh obrokih, s kaše tero bodo «pokrili» razdobje, ko pogodba ni veljala, in nadaljnje perspektive, ki se odpirajo uveljavljanju sindikalnih pravic tudi v podjetjih z manj kot 15 nameščenci (skupščine delegatov in pravični razlog pri odpustu). Jutri pričetek pouka na solali Šolsko leto se bo pričelo z običajno začetno šolsko mašo jutri. 1. oktobra, za vse šolarje in dijake slovenskih šol na Goriškem. Učenci osnovnih šol naj se zberejo pred svojimi šolami v mestu in na podeželju, ob 8.30. Posebej velja o-meniti, da se morajo učenci slovenske osnovne šole, ki so doslej obiskovali šolo v Ulici Randaccio, zbrati pred zavodom Lenassi v Ulici Vittorio Veneto. Tu bodo imeli letos pouk. Učenci, ki so obiskovali šolo v Ulici Croce, naj se zberejo kar pred tem poslopjem. Učenci slovenske osnovne šole v Podgori, ki so lani, zaradi preureditvenih del na domačem šolskem poslopju, obiskovali šolo v Pevmi, pa naj se zberejo pred domačo podgorsko šolo. Jutri bodo imeli le mašo, redni pouk v podgorski šoli se bo pričel šele v torek, 5. oktobra, ko bodo uradno odprli prenovljeno šolsko poslopje. Dijaki slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» naj se jutri zberejo. ob 9. uri, pred dosedanjim šolskim poslopjem v Ulici Randaccio. V spremstvu profesorjev bodo nato šli v stavbo bivšega semenišča v Ulici Alviano, kjer bo maša in nato jim bodo pokazali učilnice, kjer bodo v tem šolskem letu. Tudi dijaki slovenske trgovske šole naj se zberejo, ob 9. uri, kar v Ulici Alviano. Ob pričetku novega šolskega leta bodo svečano izročili namenu dve novi, iziroma prenovljeni šolski zgradbi v dveh vaseh v goriškem predmestju, in sicer v štandrežu in v Podgori. Obe slavnosti bosta v torek, 5. oktobra; ob 10. uri bodo odprli novo zgradbo otroškega vrtca ONAIRC v Štandrežu, ob 11. uri pa prenovljeno osnovno šolo v Podgori. Za obe zgradbi je zagotovila finančna sredstva dežela Furlanija - Julijska krajina, skrb za izvedbo del pa je prevzela občinska uprava. V zvezi z novim otroškim vrtcem v Štandrežu so domačini opozorili odbornika za javna dela Zucallija med njegovim obiskom na jesenskem prazniku, da potrebujejo za slovenske otroke več prostora. Seznanili so ga tudi s težavami, ki so se pojavljale v preteklosti, in še lani, ko zaradi omejenega števila otrok marsikatera slovenska družina ni mogla vpisati svojega otroka v slovenski vrtec. Tako se je dogajalo, da so jih tiste družine, ki niso mogle drugače zagotoviti varstva svojih ttrok vpisale v italijanski vrtec — z vsemi nevarnostmi za odtujitev otroka naši narodnostni skupnosti — nekateri pa so svoje otroke raje pridržali doma. Odbornik Zucalli je priznal, da je letos, sorazmerno s prebivalstvom, v Štandrežu največ otrok in da bo potrebno preučiti zahteve prebivalstva. S ten v zvezi je omenil mož-uiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinmiiiiiiiiiniimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu RAZPRAVLJALI SO O TEMAH, KI ZANIMAJO DOMSKO ŽIVLJENJE Tridnevni seminar vzgojiteljev in gojencev Slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič Predavanji pedagoga J. Stebljaja in podpredsednika MKG I. Komela Sestavljen delovni program v novem šolskem letu - Izlet na Dolenjsko Nova telefonska številka letečega oddelka karabinjerjev Leteča služba karabinjerjev v Gorici je dobila novo telefonsko številko. Kdor bo odslej potreboval nujno karabinjersko pomoč, naj kliče številko 21-21-21. OB ZAČETKU ŠOLSKEGA POUKA V torek izročijo namenu zgradbi v Podgori in Štandrežu Štandrežci opozorili odbornika Zucallija na pomanjkanje prostora v slovenskem vrtcu nost povečanja števila vpisanih v slovensko sekcijo in iskanje prostora v stari občinski zgradbi. FUICTA ugodno ocenila sporazum o delavcih v trgovini Tajništvo sindikata delavcev v trgovinah (FULCTA) se je sestalo in se seznanilo s predlogom sporazuma, ki so ga pred dnevi ob posredovanju ministrice za delo Tine Anseimi sklenili v Rimu in ki zadeva okoli 800 tisoč oseb. Pokrajinsko tajništvo je nadalje sklicalo e-notno pokrajinsko vodstvo, da bi sestavili razpored skupščin v posameznih trgovinskih podjetjih, da bi tistim, ki se jih sporazum tiče, pojasnili njegovo vsebino in dosegli njihovo privolitev za dokončni podpis sporazuma. Pokrajinsko tajništvo je ugodno ocenilo sporazum ter zlasti poudarilo njegovo posebno veljavnost za goriško pokrajino, kjer se šele s sedanjim sporazumom uvajajo pravice delavcev do doklade v primeru bolezni, katere so delovne pogodbe v ostalih italijanskih pokrajinah (razen v Trstu) priznale že pred dolgimi leti. Še prav posebej je osnutek sporazuma pomemben zaradi obveznosti lastnikov, da delavce seznanijo s svojimi načrti o razvoju ali preureditvi trgovskih podjetij. Važna so nadalje določila, ki zadevajo u-reditev izrednega dela, priznanje do- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU □ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI □ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma GEORGES FEYDEAU Champignol ali vojak po sili (vaudeville v treh dejanjih) Prevod Janez Negro Besedilo pesmi Miroslav Košuta Scena ing. Niko Matul Kostumi Ksenija Jeričevic Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Režija MARIO URŠIČ DANES, 30. septembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma). Vozni red avtobusa za okoliški abonma: Vrh odhod ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj; Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino; Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor; Dol ob 20. uri - Rupa - Peč. Izleti SPD Gorica obvešča svoje člane, da bo v nedeljo, 3. oktobra, drugi pohod «100 družin na Nanos», ki ga organizira PD Postojna. Vabimo člane. da se udeležijo v čim večjem številu jubilejne proslave pri Vojkovi koči ob 11. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v soboto, 2. in v nedeljo, 3. oktobra, vzpon na Storžič — «Pot prijateljstva». Zbirališče pri Rdeči hiši, na italijanski strani, v soboto ob 14. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. V slučaju slabega vremena izlet odpade. Kino S seminarja vzgojiteljev in gojencev v dijaškem domu V Slovenskem dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici se je včeraj zaključil tridnevni seminar za višješolce, ki sta ga pripravila domska skupnost gojencev ter vzgojitelji doma. To srečanje, na katerem je sodelovalo kakih petnajst dijakov višjih šol, je nudilo priložnost, da so se gojenci seznanili z domsko problematiko ter ob pomoči vzgojiteljev začrtali smernice za bodoče delovanje. S tem v zvezi so na tridnevnem seminarju pripravili dve predavanji, ki sta pomagali osvetliti mladinsko problematiko v zamejstvu ter prispevali k vsestranskemu izpopolnjevanju gojencev. Janez Stebljaj, pedagog iz Ljubljane, je v prvem dnevu seminarja govoril o nalogah domske skupnosti gojencev. Omenil je tudi odnose, ki morajo vezati gojence, vzgojitelje in pomožno osebje. Ti odnosi namreč morajo sloneti na enakovredni ravni, čeprav ima vsaka komponenta v domu njej odmerjeno nalogo. Podpredsednik goriškega mladinskega krožka Igor Komel je v svojem predavanju poudaril potrebo po ustanovitvi mladinske organizacije, ki bi povezovala in usklajevala delovanje vseh ostalih mladinskih organizacij v mestu. Komel je omenil tudi delovanje mladinskega krožka, ki je v precejšnji meri prispeval k oživitvi mladinske dejavnosti v mestnem središču in delno tudi na vaseh . Drugi dan seminarja je bil posvečen vprašanjem dijaško - domskega značaja. Vzgojitelji in gojenci so se namreč pomenili, kako bo v prihodnjem šolskem letu potekala izven-šolska dejavnost gojencev. V ta namen so potrdili predlog o nadaljevanju tečaja slovenskega jezika, ki ga bo kot v lanskem letu vodil gledališki umetnik Laci Cigoj. V okviru mladinskega centra bodo tudi letos pripravili plesni tečaj tako za začetnike kot za tiste, ki bi se radi izpopolnili v plesni tehniki. V okviru kulturnih večerov so se zmenili, da bodo v dom povabili pesnike in pisatelje iz matične domovine in zamejstva. Oktobra bodo obiskali dijaški dom v Celovcu in na ta način izkazali koroškim Slovencem svojo solidarnost. Načrtali so tudi več ekskurzij po Sloveniji. Med temi naj omenimo obisk groba pesnika Srečka Kosovela, katerega letos slavimo 50-letnico smrti. Tridnevni seminar so včeraj sklenili z izletom na Dolenjsko. Obiskali so Kočevski rog in Bazo 20. V pokoj odhaja generalni tajnik goriške trgovinske zbornice dr. Gio- vanni Bertolazzi. V zadnjem razdobju je vodil tudi tržaško trgovinsko zbornico. Po rodu je iz Veneta, vendar se je dobro vživel v naše kraje ter se živo zavzemal za gospodarsko sodelovanje s sosednjo republiko. Zgradili bodo menzo družbene prehrane Tajništvo conskega sveta v Gorici, enotnega sindikalnega organizma, ki ga sestavljajo zastopniki CGIL, CISL, UIL (Bon, Brancati, Fantini) je proučilo odgovore, ki jih je iz tovarn, uradov, šol itd. prejelo gle- de značaja restavracije za družbeno prehrano in glede njene lokacije. Potreba po ureditvi družbene prehrambne storitve se že dolgo časa občuti v delavskih družinah, kjer je zaradi različnih delovnih izmen in zaposlenosti obeh zakoncev skrajno težavno usklajevati prehrano. To vprašanje je še bolj zaostrila neverjetna draginja, ki spravlja družinske proračune v hude škripce. Ko bo conski svet zbral vse podatke in ko bo izvedel še za stališče enotne pokrajinske federacije CGIL, CISL, UIL se bo sestal z neposredno prizadetimi sredinami in s tistimi, ki se jih zadeva tiče, da bi v čim krajšem času izdelali načrt in ga izvedli. iiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiuimimiKiHiiiiiimiiiiiimiiinimiiiiiiimiiiiiiiiiumiiiiimiimmviiiiuiiiimn V Čelno trčenje na Korzu Italija Zaradi čelnega trčenja dveh avtomobilov, ki se je v torek zvečer pripetilo pred parkom «Rimembranza» na Koirzu Italija, so v splošno bolnišnico sprejeli štiri osebe. Gre za 23-letno Divo Matelič iz Sežane (zaradi hujših poškodb se bo zdravila 30 dni), 19-letno Darko Brumat iz Kopra (zdravila se bo lv dni zaradi možganskega pretresa), 23-letno Milico Varl iz Sežane (okrevala bo v 7 dneh) ter za 47-letnega Lorenza Trosta iz Gorice, Ul. Angiolina 20, ki se bo zaradi lažjih poškodb zdravil 7 dni. Vse tri ranjenke so se vozile v Mateliči nem av tomobilu. Vzroki nesreče so še nejasni. Z železniške postaje je avtomobil fiat 127 vozil Lorenzo Trost, ki je pred parkom čelno in z veliko silo trčil v Mateličin avtomobil. Zaradi udarca je Trostov avtomobil trčil še v vozilo Silvana Burella iz Gradišča, ki je vozil za Mateličinim citroenom. Po tem drugem udarcu se je fiat 127 prevrnil na streho. Sila, s katero je Trost trčil v citroen, je bila taka, da je Mateličin avtomobil trčil še v parkirani fict 132, last Luigia Nanuta iz Gorice. Zaradi silovitega tičanja sta se fiat 127 in ci-, troen zeio hudo poškodovala. Gorica VERDI 20.30 Nastop Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta s komedijo «Champignol ali vojak po sili», CÓRSO 17.00—22.00 «Savana violenta». Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «A 30 chilometri dalla terra». W. Hopper, G. Taylor. CENTRALE 16.30—21.30 «I fratelli di Bruce Lee». Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. VITTORIA 17.15-22.00 «Anno 2000: la corsa della morte». D. Carra-dine, S. Griffeth. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 «Il comune senso del pudore». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 « L evaso ». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOCA «Texas express», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Zoro maščevalec», franco-sko-italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE « Nočni vratar », ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Marco Taverna, Irene Menon, Samanta Topan, Sara Soletta, Tiziana Roiatti, Silvia Baccioc-chini, Andrea Marassi, Michele Sau-rin, Mario Olivo, Elisabetta Scaramuzza, Elio Dainese, Riccardo Bear-zot. SMRTI: dojenček Ivan Ottaunich, 63-letni upokojenec Riccardo Boemo, 66-letna upokojenka Tranquilla Bo-scaroi, 69-letni upokojenec Luigi Mian. OKLICI: zd-avstvena pomočnica Rosanna Rosolen in varilec Paolo Di Lenardo, univerzitetna študentka Luisa Munafo in geometer Alessandro Cudini, delavka Grazia Giotti in delavec Marino Orsolini, otroška negovalka Luciana Mondimi in brigadir karabinjerjev Lorenzo Fiorani, gospodinja Maria Lamanna in podčastnik vojske Vincenzo Antonino. POROKE: gospodinja Patrizia Falanga in podčastnik letalstva Luigi Rollo, uradnica Edda Colcergnan in delavec Franco Flebus, učiteljica Fiorella Di Pumpo in uradnik Luciano Francovich, delavka Luisa Maligoj in mehanik Flavio Cervi, go-spodinja Bruna Ivančič in uradnik Claudio Iacullo, univerzitetna študentka Marisa Longobardi in podčastnik vojske Antonio Della Valle, uradnica Marinella Manias in uradnik Mauro Bressan, bolničarka Barbara Mischou in uradnik Amedeo Cocco, profesorica Anita Ferrara in uradnik Marino Quali, delavka Claudia Benà in delavec Walter Trobini. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nnnoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasam, Korzo Italia 10, tel. 25-76. PRIMORSKI DNEVNIK 4 30. septembra 1976 OB POTRESU V FURLANIJI IN BENEŠKI SLOVENIJI Kako potresi nastajajo in kako seizmične sile rušilno delujejo Potresov ne moremo napovedovati - Vpliv potresa na zgradbo - Mercallijeva lestvica - Rušenje se začne pri 6. stopnji - Najvišja je 12. najhujša stopnja Iz umetnostnih galerij lili Titzova zapuščina v galeriji Cartesius Pa še drugi primer: | za geologe in podobne strokovnja-I ke ona druga pomembnejša. Plast A se pomika v smeri puščice. Stična ploskev ob plasti B je trdna, zato se začne plast A lepo kriviti in se v nekem trenutku tudi prav lepo zlomi. Posledice so znane. Umirjanje pa je zelo podobno, kot v prvem primeru. Seveda pa ni nujno, da cela ploskev zdrsne ali se zlomi hkrati. Ponovitve močnih potresov v Beneški Sloveniji in premik epicentra potresa morda dokazuje prav to. Ugibamo lahko samo, če je ta pomik zdaj že dokončen v tem tisočletju na tem kraju, ali pa je še kje naprej del plasti, ki še ni zdrsnil ali se zlomil. Vemo le, da se vse to dogaja nekje v globini 25 km pod zemeljsko površino, posledice tega pa občutimo na zemeljski površini. Le to še lahko dodam k zgornjemu izvajanju, da vsaj kolikor je meni znano, do zdaj še ne poznamo primera, kjer bi prišlo do tako močnih ponovitev potresov višjih stopenj, kot je to primer pri nas. Tako nam ostane ob katastrofi vsaj to. da je to prvi primer popolnoma neregularnega delovanja potresa. Poglejmo še eno vprašanje Ali je potrese možno napovedovati? O-sebno mislim, da ne. Znano je si cer, da nekateri zagovarjajo možnost napovedovanja z natančnim merjenjem pomikov plasti s pomočjo satelitov. Tudi lahko bolj ali manj natančno ugotovimo, kdaj se pomik plasti ustavi, kar je že lahko znak za to, da se nekje v globini začenja kopičiti energija, vendar menim, da še nimamo takih naprav, kj bi lahko v naprej sporočile, kdaj bodo plasti zdrsnile ali pa se zlomile. Zelo bom radoveden, če me bo -kakšen geolog prepričal o nasprotnem. Zaenkrat pa mislim, da se lahko naslanjamo le na nekakšen nemir živali ali kaj podobnega. To pa je zelo zelo negotova napoved. To bi bilo vse, kar-vem o bistvu tektonskih potresov, ki nastajajo zaradi pomikov plasti v zemeljski skorji. Dolgo časa je že poteklo, odkar sem pri profesorju Rakovcu na ljubljanski univerzi poslušal geologijo. kasneje pa svojega znanja o tej vedi nisem razširil, temveč raje kaj pozabil. Zanimal sem se predvsem za zavarovanje hiš in konstrukcij pred vplivi tega pojava. O tem bom pisal v nadaljevanju tega sestavka. Vplivi potresov na stan hiše: Potres nastopi torej ob hipnem pomiku plasti v zemeljski skorji. Čim večji je ta pomik, tem hujši je potres. Pri tem loč mo dva načina deločevanja jakosti potresa: 1. po MCS skali (Mercalli - Can-cian; - Sielurg) določamo jakost potresa predvsem po poškodbah, ki jih potres povzroči na površini zemlje, Skala ima 12 stopenj, vendar ne bom našteval značilnosti posameznih stopenj, ker so bile v zadnjem času navedene v mnogih pu-bikaciiah. tud' v Primorskem dnevniku. Za nas je važno predvsem to. da se šele nekje pri 6. stopnji začnejo razna rušenja, pri končni moči 12. stopnje pa se že spreminja oblika zemljišča. Pri tem za to skalo sploh ni pomembno, kje je hipocenter oziroma epicenter potresa, to je rriesto zdrsa v zemeljski globini, oziroma točka na zemeljski površini, ki jo določi navpičnica iz mesta zdrsa. Poglejmo si to na skici: Oglejmo si še smeri nihanja na površini zemlje glede na smer premika plasti v globini: S silo S (spomnimo se uvodne razlage, da je vrednost te sile masa hiše x pospešek) razdelimo kot kaže slika v smeri zidov (smer x in y) in v navpični smeri (smer Z) in napišemo: S = (Sx, Sy, Sz) Ne pozabimo, da ima ta sila predznaka plus in minus ( + , —) torej da deluje v obeh smereh. Kljub temu, da vertikalne komponente (Sz) ne smemo zanemariti, ker hoče hišo odtrgati od tal, če deluje navzgor in povečuje obtežbo na nosilne zidove, ko deluje navzdol (pomemben je tudi vpliv na opečne stebre in konzole), jo bomo zaenkrat pustili ob strani in se bomo pomudili v glavnem pri silah, ki Seveda je velikost nihanja v posameznih točkah na površini odvisna od oddaljenosti, od razdalje te točke od točke pomika v globini. Opazujmo nihanje poljubne točke na površini zemlje s tem, da si izrišemo samo eno smer gibanja. Ker sila nastopa prostorsko, jo moramo predstaviti v trojni projekciji: delujejo v horizontalni ravnini in zgornjo enačbo poenostavimo: 3 = (Sx, Sy) To pa so tiste sile, ki s svojim delovanjem želijo prevračati posamezne vertikalne elemente hiše — zidove — in povzročajo rušenje. Kakšna je velikost sil Sx in S.v? Na najbolj preprost način bom llllllllll•llllllllllllllllllllllllllmlllllllllllllm»lllIllllllIIllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllll■■llllllllllllll ČEZ NEKAJ DNI SE BODO ODPRLA ŠOLSKA VRATA Starši v začetku šole Novo šolsko leto je pred vrati. Vsako šolsko leto prinaša tako šolarjem kot staršem mnogo zadovoljstva, pa tudi novih skrbi, kajti šola predstavlja skrb, delo in stroške. Dijak ali šolar je zadovoljen, ko se vrača v šolo, ker prihaja v nov, višji razred, kjer se bo srečal spet s svojimi šolskimi tovariši in učitelji, oziroma profesorji, starši pa so zadovoljni, ker bo otrok napredoval, hkrati pa jih čaka vrsta novih obveznosti Prva skrb in prva obveznost staršev v novem šolskem letu je nakup knjig in šolskega materiala. Res je. za šolo pravijo, da je vsaj kar zadeva obvezno, brezplačna, toda starši s šolajočo se mladino vedo, da šola vendarle stane, veliko stane. Kljub temu morajo biti starši glede tega do otroka, do šolarja izoroma dijaka korektni. Starši ne smejo tu odpovedati, ne smejo se izmikati, da bi dijaku oziroma šolarju nabavili zahtevane učbenike in vse, kar sem spada. Nikakor ni pravilno tisto stališče staršev, da* že v samem začetku šolskega leta grenijo otroku razpoloženje, češ «nimamo denarja za knjige», «otrok nas preveč stane», / RAZDALJA OD EPICENTRA / EPICENTER /hipocenter «od vsega tega ne bo koristi», kar še posebej ponavljajo, če v šoli ne gre vse prav. Še slabše ravnajo tisti starši, ki se pustijo prositi za nakup nekoliko dražje knjige, češ saj otroku ne bo koristila. Res je, obvezna šola je le formalno brezplačna. Šolske knjige in razni pribori so dragi. So pa. tudi starši, ki pri nakupovanju raznih tudi nepotrebnih stvari pretiravajo, da bi njihov otrok «ne delal grde figure», v primeru nujnih potrebščin pa zavirajo oziroma grenijo otroku življenje. Veliko pravilneje delajo tisti starši, ki potrebne knjige in pribor kupujejo skupno z otrokom, s šolarjem, kateremu nabavijo vse, a mu hkrati na lep, primeren način prikažejo, kako je knjiga vsebinsko dragocena, hkrati pa tudi draga in mora zato z njo šolar lepo ravnati. S tem vzgajamo svojega šolarja k varčevanju in k ljubezni do knjige. Pa ne le, kar zadeva knjigo o-ziroma učni pribor, tudi ria domu morajo starši posvetiti svojemu šolarju ustrezno pozornost. Tudi v bolj skromnem stanovanju bi moral šolar imeti svoj kotiček, svoje delovno mesto, kjer ga med učenjem nihče ne bo motil. Res je, v novih domovih ima že marsikje šolar svojo sobo ali imajo svojo sobo vsi otroci, če jih je v družini več. Toda ni povsod tako, povsod pa mora otrok imeti svoj delovni kotiček. Starši pa morajo biti v pogostnem stiku tudi s šolo, da vedo, kaj se z njihovim otrokom v šoli dogaja. Ta odnos staršev do otroka bo privedel do tega, da bo otrok šolo vzljubil, in bo svojo nalogo vzel kot resno nalogo, ker bo opazil, da ni prepuščen samemu sebi in da njegovi trenutni dejavnosti posvečajo pozornost tudi drugi. prof. Vladimir čolovič Potresna cona VII VIII IX Slaba tla 0,03 0,06 0,12 Srednja tla 0,025 0,05 0,10 Dobra tla 0,02 0,04 0,08 Dobra tla: čvrsta skala in enako- skušal opisati izračun sil Sx oziroma Sy, ki delujejo v smeri zidov, ki so med seboj pravokotni po jugoslovanskih predpisih o protipotresni gradnji. Sx (Sy) = 1,5 x Kc x Qk pri tem je: Kc . . . faktor, ki je odvisen od kvalitete tal in potresne cone, po naslednji razpredelnici: merna prodnata tla. Srednja tla: homogen pesek, konsolidirana glinasto peščena tla. Slaba tla: neenakomeren teren, mehak lapor in glina. Qk ... teža stavbe in 1/2 koristne obtežbe nad računanim nadstropjem. Inž. Drago Dolenc (Nadaljevanje sledi) Razstavna dejavnost je v našem mestu neverjetno živa. Človek sko-roda ne more več slediti vsem raz-stavam, ki si v galeriji in priložnostnih razstaviščih sledijo druga drugi. Tako smo v soboto prisostvovali odprtju razstave, ki jo je v galeriji «Tribbio 2» pripravil Socondo Raggi . Karuz, ki je porodu iz Zadra, že dolgo let pa živi v Rimu, kjer poučuje na umetnostni akademiji. V torek, 28. septembra smo prisostvovali odprtju razstave, ki jo je v občinski galeriji pripravil Mario Bulfon, ki bo razstavljal do 5. oktobra. Za soboto. 2. oktobra se najavlja odprtje razstave v galeriji «Torbandena» v istoimenski ulici, kjer bo do 21. oktobra razstavljal Lucio Saffaro. Istega dne ob 18. uri pa bodo v galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi 16 odprli postumno razstavo del znanega tržaškega slikarja Carla Giorgia Titza. Giorgio Titz je spadal v ono skupino mladih veliko obetajočih tržaških likovnih ustvarjalcev, ki jih je pokojni umetnostni kritik Zorko Jelinčič imenoval «zelence» in jim je to ime dolgo ostalo. V mislih imamo pravkar omenjenega Titza, nadalje Livia Rosignana. Sigjrida Maovza. pokojnega Sabina Colorala, Mariana Černeta in Marina Sormanija. Je bila to skupina, ki se je vsa uveljavila in spadajo nekateri izmed njih že v sam vrh tržaške likovne ustvarjalnosti. V tej skupini je bil med najvidnejšimi in hkrati med najbolj obetavnimi prav Giorgio Titz, ki pa ga je 1958. leta pobrala tuberkuloza sredi najbolj plodnega življenja. Bil je star komaj 30 let. Giorgio Titz se je rodil 1928. leta v Splitu, vendar pa bolj po naključju, kajti njegovi so po rodu Tržačani, vtem ko se je on bolj s težavo vključil v življenje našega mesta, kamor je prišel z družino, ko je bil star 14 let. Giorgio Titz je bil vsestranski ustvarjalec. Bil je odličen slikar, prav tako odličen grafik, ukvarjal pa se je tudi s filmom in filmsko kritiko. Delal je tudi za gledališča, ukvarjal se je celo , s pesnikovanjem. Stanoval je v Čarboli in od tod motril na tedaj še izumrle tržaške industrijske objekte, ki tudi po osvoboditvi še dolgo niso mogli zaživeti v svoji polni moči. Doživljal je tržaški boj za življenje, ki mu je bil tako blizu, ker je bil Giorgio Titz močno angažiran umetnik. Zahrbtna bolezen pa ga je uničevala in v neki novembrski hladni noči 1958. leta je podlegel. Z njegovo smrtjo je Trst izgubil ve- * v (Nadaljevanje na zadnji strani) iiiii m iimmiii milili TUDI FRANCOSKI TISK JE V TEŽAVAH PARIZ, 29. — V tako imenovanem svobodnem sveti se veliko govori o svobodi tiska in o tako imenovanem pluralizmu ter še marsičem podobnem. Kljub temu pa je znano in dobro znano, da postaja tisk iz dneva v dan vedno bolj monopol posameznikov ali ožjih družb, ki «svobodo tiska» močno pogojujejo, tako da je vprašanje svobode iz dneva v dan bolj pereče. Glede tega ni potrebno, da bi šli v Zahodno Nemčijo, da bi si ogledali primer «kralja tiska» slovitega ali proslulega Springerja,: ki praktično dominira nad zahod-nonemškim drievnim tiskom in posredno s ' tem nad zahodrióhém-škim javnim mnenjem, ko pa doživljamo nekaj podobnega tudi pri nas, saj je znano, da je bila televizijska in radijska služba do pred nedavnim monopol ne vlade pač pa določene vladne stranke, v dnevnem tisku pa imamo čedalje bolj opravka s koncentracijo dnevnega tiska v vedno ožjih krogih. Nekaj podobnega se dogaja tudi v Franciji, kjer še prav tako vzpenja na površje francoski Springer. Najbolj razširjen francoski popoldanski list «France - Soir» nekaj dni ni izhajal. Vzrok temu je bila kolektivna stavka njegovih novinarjev, ki so se uprli, da bi list prešel v last Roberta Hersanta. Pri časopisu «Parisien Liberò» pa so prevzeli pobudo grafiki, torej tehnično osebje, ki je blokiralo v njegovi pisarni lastnika časopisa. Blokiralo je tudi direktorja Amu-raya Razlog blokadi je treba i-skati v dejstvu, da se sindikalni problem grafikov in časnikarjev vleče že poldrugo leto in ni doslej privedel nikamor, tako da temu listu grozi nevarnost, da pride v roke Roberta Hersanta. Zanimiv je primer tudi najbolj razširjenega televizijskega tednika, «Tele 7 - jours». Ta tednik se ni več tednov pojavil v kioskih, ker so stopili v stavko tisti grafiki, ki delajo na barvnem delu revije. Šef podjetja «Cogedi - Presse» Daniel Filipacchi pa je izjavil, da bo iz svojega tednika «Paris -Match» pognal 36 'asnikarjev in tudi več nameščencev, ker da je njegov tednik v finančnih težavah. Seveda je s tem nakazal možnost, da pride njegov tednik v roke Hersantu. število brezposelnih časnikarjev in grafičnih delavcev v Franciji narašča. To pa je za Roberta Hersanta kot naročeno, ker more časopise kupiti ceneje, saj je na voljo veliko časnikarjev, časopisne uprave pa so v finančnih težavah. V nekaterih primerih pa pride celo do obratnega pojava, saj je na primer list «Le Figaro» zapustilo več časnikarjev, kajti pritisk na njih je bil tolikšen, da ga niso vzdržali. Čim večja je globina hipocentra, manjši je vpliv potresa na površini v epicentru, vpliv pa se še zmanjšuje z večanjem razdalje od epicentra. 2. po Richterjevi skali pa se določi količina energije, ki se sprosti ob premiku plasti, ne pove nam pa nič o vplivu te sprostitve energije na zemeljski površini, kar pač nas, navadne smrtnike, najbolj zanima. Žal nisem še nikjer zasledil, kakšno moč po Richterju so imeli potresi v Benečiji, le slišal sem nekje, da jo lahko primerjamo s sto atomskimi bombami, vendar še zdaj ne vem, koliko naj bi bile te atomske bombe močne. Skratka, v naših izvajanjih se bomo bolj naslanjali na MCS skalo, čeprav je Navedli smo le nekaj rov, lahko bi jih navajali prime-še ve- rtliliiliiiiiitii ili unni iiuiiiiimiimmiimiiiiimmiimiimmimniiMmmii n im unii im imimmiimiiiiitimirtmiiiiiiiiimi iiiii m iiiiimimiiiiimiiimiiimiiiiiiiil OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Razumevanje predstojnikov vam je v tem trenutku nadvse potrebno. Ni mogoče, da bi vedno imeli prav vi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Začenja se za vas obdobje spopadov. Vašim željam in ambicijam bo za doščeno. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zelo ugledna osebnost vam bo ponudila svojo pomoč. Neko čustvo se stalno krepi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pazite se pred obljubami, ki ste jih dali v trenutku lahkomiselnosti. Zadovoljstvo v družini. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Žago- Horoskop tovljen je izreden uspeh za vse, ki se ukvarjajo s trgovino. Manjše čustveno razočaranje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaša priljubljenost in popularnost se še dalje krepita. Sklenili boste novo prijateljstvo. TEHNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bodite metodični in spoštujte sprejeti program. Poceni pustolovščine vam ne morejo zagotoviti sreče. ŠKORPIJON (od 24. 10. 'do 22. 11.) Ne reagirajte preveč burno na nekatera izzivanja. Ne posegaj- te v spore med prijatelji. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Sledite svoji intuiciji in vse bo potekalo po vaših željah. Ne izrekajte sodb prenagljeno. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V svojem delu bodite previdni in pazite, da se v njem kaj ne zatakne. Prijeten večer v veseli družbi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Skušajte se prilagoditi dnevnim dogodkom. Vaš osebni načrt je na tem, da se izpolni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Na kratko opravite z nekaterimi vprašanji. ki postajajo nevšečna. Dan je primeren za razna srečanja. liko, vendar menimo, da ti primeri dovolj jasno izpričujejo, v kakšnih težavah je francoski tisk. In pri tem je še najbolj zanimivo dejstvo, da se ob vsaki finančni težavi tega ali onega časopisa ob odpuščanju časnikarjev in grafikov oziroma ob zapuščanju časnikarjev uredništva posameznih listov redno omenja ime že par-krat omenjeni Robert Hersant, ki je v zadnjih letih postal lastnik cele vrste predvsem pokrajinskih časopisov. Robert Hersant je član pariškega parlamenta -in - na zunaj lastnik le dnevnika «Le Figaro». Toda statistika pravi, da danes vsak šesti Francoz prebira vsaj en časopis, ki ga izda Robert Hersant. Ker pa je mož šele «na pohodu», je zelo možno, da se bo tudi z njim zgodilo kot z za-hodnonemškim Springerjem, da bo njegov tisk bral vsak drugi Francoz. Dolgo let je bil list «France -Soir» najbolj popularen francoski časopis. Njegova naklada je bila izredno velika. In kljub temu je časopis prišel v finančne težave. In rirž ko se. je list znašel v težavah, se je pojavil Robert Hersant, ki je ponudil lastnikom finančno pomoč, seveda pod pogojem, da postane solastnik. In to je tudi postal. Podobno se je vrinil v vodstvo cele vrste drugih časopisov. Brž ko je nekje kaj zaškripalo, je bi’ Hersanc tu in kupoval je list za listom in pri tem «reševal» dotedanje lastnike iz težav. Zanimivo pa je pri tem, da so časopisi, ki niso več mogli izhajati in so bili v hudih finančnih stiskah, postali, pravi rudnik zlata, brž ko je prevzel nad njimi kontrolo Robert Hersant. Razlog temu njegovemu uspehu je dokaj enostaven. Predvsem je iz teh časopisov izločil vse, kar ni bilo «kronika». Oprl se je le na agencijske vire in na obdelovanje krajevne tematike, pri tem pa je izloči! iz uredništva vse tiste časnikarje, ki so imeli in hoteli kaj povedati. Na ulico je tako prišlo veliko časnikarjev, še več pa ljudi iz uprav časopisov, ki so predstavljali pravo breme. Celo glasilo komunistične partije Francije «Humanitè», ki je Hersanta in njegov monopolizem napadlo, je ugotovilo, . da so številni francoski časopisi prišli v finančne težave prav zaradi tega,» ker so imeli preveč ljudi v upravi in v uredništvih. Robert Hersant pa je posvetil veliko pozornost tudi novim tiskarskim sistemom, ki so pognali na cesto • preštevilno tiskarsko o-sebje. Še bi lahko navajali mnenja teh in onih krogov, dodali pa bomo v zvezi s tem le še en zelo konkreten podatek. Francoski Springer — Robert Hersant, ki se, iz meseca v mesec polašča vedno novih in novih francoskih dnevnikov in tednikov, prav gotovo ni tako bogat, da bi si lahko vse to privoščil. Mnogi vedo povedati, da je on le «longa manus» določenih kpogov z one strani Atlantika ali nekaterih multinacionalnih družb, ki se polaščajo tiska tudi v Evropi, kot so se ga polastile v o-beh Amerikah. Da bi podoba bila popolnejša, bomo dodali, da je Robert Hersant predstavnik skrajne desnice, da je bivš; kolaboracionist, ki je bil tudi zaradi tega ob koncu vojne obsojen. Ljudje z onstran Atlantika pa znajo izbirati sebi primerne sodelavce v Evropi. ersant le «longamanus» dragih? Vedno več je časopisov, ki jih kontrolira ne kdove kako bogat človek ČETRTEK, 30. SEPTEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Poljudna znanost: Kino in zvočni trak 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.30 Program za mladino: Emil: NEPOZABEN PODVIG, zaključno nadaljevanje 18.55 Tisti praznični dan 20.00 DNEVNIK 20.45 Večer s Sammyjem Davisom ml. 21.50 DNEVNIK 22.00 Politična tribuna - SREČANJE S PDUP 22.30 Preiskave agencije «O» 36, RUE MOUFETARD, napisal Georges Šimenca Vesti dnevnika 1 Drugi kanal 18.30 Rubrike dnevnika 2 Ankete — Parlament — Šport 19.00 Dìsneyland: Lov na pumo, risani film 19.35 Mladi risarji risanih filmov 20.00 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.45 DOC ELLIOT, TV film ZLATA ŽILA 21.4u DNEVNIK 2 - DRUGA IZDAJA 21.50 ITALIJANSKI TISK JE V KRIZI Italijanski tisk je v hudi krizi. Iz leta v leto upada število bralcev, hkrati naraščajo proizvodni stroški, časopisi prehajajo v roke družb in posameznikov, tako da je svoboda tiska v vedno večji nevarnosti. O tem vprašaniu bo govor v današnji oddaji Ob zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00, 14.00 TV V ŠOLI: Evropsko podnebje, Medjimurje, Od Senja do Reke, Francoščina, Kemija . . . Trapollo EH 33 Obzornik IZUMIRAJOČI SVET INDIJANCI EMBERA — KONEC POTI Risanka DNEVNIK CH. FRY: BRONTÉJEVI IZ HAWORTHA, nadaljevanka — 1. del Angleško nadaljevanko je režiral Marc Miller. V glavnih vlogah igrajo Alfred Burke. Freda Dowie, Vickery Turner, Rosemary McHale, Ann Penfold itd. Sestre Brontejeve zavzemajo prav posebno mesto v angleški književnosti devetnajstega stoletja. Bile so prave literarne u-stvarjalke. Oče in mati sta se tudi občasno ukvarjaia s književnostjo, samo edini sin Branwell se je navduševal za slikarstvo. Patrick Brente je preživel svoje otroke. Ker je dobro po znal njihovo pomembnost v svetu umetnosti, je zaprosil Gaskel lovo, znano pisateljico svojega časa, naj napiše biografijo njegovih otrok. Prav ona je tista, ki ima vlogo pripovedovalke o življenju Brontejevih 21.05 Četrtkovi razgledi: POKLIC DIPLOMIRANI EKONOMIST — SPOL ŽENSKI 21.35 DNEVNIK 21.50 GLASBENI MAGAZIN: Koper — barvna 20.15 DNEVNIK 20.35 POSLEDNJI TOLOVAJ Film je režiral Paul Landres. V glavnih vlogah igrajo George Montgomery, Douglas Kennedy in Keitel Larsen 22.05 Okrogla miza, dokumentarna oddaja Zagreb 20.00 Zunanjepolitična oddaja 20.50 POVEST O DOBRIH LJUDEH, film 8.00, 17.15 18.05 18.25 19.15 19.30 20.05 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 PorQÓila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Nabožne skladbe Franca Liszta; 18.50 Jazz; 19.10 Po deželi velikih jezer; 19.25 Za najmlajše: pravljice in pesmi; 20.00 Glasbeni utrinki; 20.35 «Elek-tra naj žaluje», drama, KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 18.30, 20,00 Poročila;. 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 jutranja glasba: 8.35 Klavirske skladbe; 10.10 Zmaj; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 La vera Romagna; 11.45 Plošče; 12.05 Glasba po željah; 14.15 Operne skladbe; 14.35 Izložba knjig; 15.30 Ansambel Fa-riselli; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih; 17.30 «Prihaja drugi čas», s skupino Poco; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.30 Plošče; 20.00 Glasbena fantazija; 21.00 Slovenski skladatelji: 21.45 LP plošče; 22.45 Poje Bing Crosby. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00. 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 Jutranje popevke; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Super Variete; 12.10 Četrti program; 13.20 Koncert; 14.00 Drobec satire; 15.30 Strnjena komedija; 15.45 Italijanski motivi; 17.05 Komorna, lirična in simfonična glasba; 18.05 Plošče; 19.30 Jazz; 21.15 Orlando Furioso, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: 10.35 Turistični napotki; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.20 Priporočajo vam. . .» 14.05 Kaj radi posluša io; 14.40 Mehurčki; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Naš gost; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Simf. koncert; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 O. Armstrong: Poglej to Afriko!: 21.40 Lepe melodije; 23.05 Rv Vučkovič: pesmi za Emilijo. niiii*|i*|All,|||>ii>ii>iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiFiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMB Skrivnost izgubljenega škornja 37. Piše in riše CIRIL GALE URE JEMO E SEDAJ BOM. SPET UKREPAL JAZ... SLEPITA Ml f PRIMORSKI DNEVNIK 5 30. septembra 1976 NOGOMET EVROPSKI POKALI Italijanski prvak Torino preko švedske ovire (1:1) Ponovna katastrofa Partizana - Hajduk nadoknadil zamujeno j. # ■m« Od ostalih italijanskih ekip je prvo kolo prestal samo Juventus, ki je doma premagal angleško moštvo Manchester City z 2:0 in tako nadoknadil poraz 0:1 izpred dveh tednov. Gola za Juventus sta dala Scirea in Boninsegna. V Budimpešti je Inter igral neodločeno 1:1 proti Honvedu in izpadel iz turnirja, ker je prvo tekmo izgubil z 1:0. V Ceseni je domače moštvo sicer zmagalo proti Magdeburgu (3:1) ni pa nadoknadilo poraza 3:0 iz prve tekme. Zagrebški Dinamo je na domačih tleh z lahkoto odpravil Romune moštva Asa Tigru s 3:0 in se uvrstil v nadaljnje kolo, ker je zmagal tudi v prvi tekmi. Crvena zvezda bo proti Lokomotivi iz Plovdiva igrala danes. Ostali izidi POKAL PRVAKOV Palloseura (Finska) — Sliema (Malta) 1:0 Liverpool (Anglija) — Cruisa-ders (Irska) 5:0 Banik Ostrava (ČSSR) — Viking Stavanger (Norveška) 2:0 Steaua Bucarest (Romunija) — Bruges (Belgija) 1:1 Trabzonspor (Turčija) — Akra-nes (Islandija) 3:2 PAOK Solun (Grčija) - Omo-nia (Ciper) 1:1 Borussia Monchengladbach (Z. Nemčija) -- WAC Dunaj (Av.) 3:0 POKAL POKALNIH PRVAKOV Boavista (Portugalska) — Galati (Romunija) 2:0 Dinamo Tbilisi (SZ) — Cardiff (Wales) 3:0 Lahti (Finska) — Levski Spar-tak (Bolgarija) 1:7 Galatasaray Istanbul (Tur.) — AIK Stockholm (Švedska) 1:1 IBK Keflavik (Islandija) — Hamburg (ZRN) 1:1 Apoel (Ciper) — Iraklis (Grčija) 2:0 Slask Wroclaw (Poljska) — Floriana (Malta) 2:0 POKAL UEFA Akademik Sofija (Bolgarija) — Slavia Praga (ČSSR) 3:0 Kaiserslautern (ZRN) — Para-limi (Ciper) 8:0 Grass- Inns- Hibemians (Malta) — hoppers (Švica) Kristiandsand (Norv.) — bruck (Avstrija) 0:5 Finn Harps (Irska) — Derby County (Anglija) 1:4 KGS Tycky (Poljska) — Kijln (ZRN) 1:1 Videoton (Madžarska) — Fener-bahce (Turčija) 4:0 Adanaspor (Turčija) — Salzburg (Avstrija) 2:0 ; Manchester United (Anglija) — Ajax (Nizozemska) 2:0 ! Oester (Švedska) — Kuopion (Finska) 2:0 Olympiakos (Grčija) — Studentesco Bucarest (Romunija) 2:1 Brann Bergen (Norveška) —■ Queen’s Park (Anglija) 0:7 Dinamo Moskva (SZ) — AEK ! Atene (Grčija) 2:1 Tekme Dinamo Bucarest — Milan niso odigrali zaradi razmočenega igrišča. BOKS Sinoči je bilo izredno živo na številnih evropskih nogometnih igriščih. Na sporedu so bile povratne tekme za pokale državnih prvakov, pokalnih prvakov in za pokal evropske nogometne zveze. italijanski nogomet je bila najvažnejša tekma v Malmoeju, kjer je Torino branil pičlo zmago 2:1, katero je izbojeval v prvi tekmi proti švedskim prvakom. Torino je odlično opravil svojo nalogo in se z neodločenim izidom 1:1 uvrstil v nadaljnje kolo. Turinčani so kot prvi prišli do vodstva že v 3. min. po zaslugi Patrizia Sale. Italijanski prvaki so z relativno lahkoto zadrževali napade Švedov, ki so komaj v drugem polčasu izenačili po enajstmetrovki, katero je izvedel Ljungberg. . Tekmo si je ogledal tudi trener italijanske nogometne reprezentance Bearzot, Torino je nastopil z naslednjo postavo: Castellini, Danova, Salvado-*?. P- Sala, Mozzini, Caporale, C. baia, Pecci, Graziani, Zaccarelli in Pulici. . ^ Beogradu je domači Partizan igral za isti turnir proti sovjetski ekipi Dinamo iz Kijeva. Ukrajinci ?° ^ Prvi tekmi zmagali kar s 3:0 in Partizan je bil skoraj v nemogoči1? položaju, kajti do preobrata bi prišlo le po čudežu. Nasprotno so bovjeti dokazali tudi v drugi tekmi, da so boljši in zmagali s klasičnim rezultatom 2:0. Oba gola za Sovjete Je dal državni reprezentant Muntjan. Beograjčani so si v drugem polčasu zapravili 11-metrovko, ki bi lahko Vsaj omilila rezultat. Večjo srečo je imel splitski Haj-duk, ki je na domačem igrišču na-stopii proti belgijskemu Liersu. Pred Približno 20 tisoč gledalci so domačini popolnoma nadigrali belgijske ngometaše in jim nasuli 3 gole. vakrat je bil uspešen Žungul, en-Krat pa Jerkovič. Ker so v prvi tekmi zmagali Belgijci samo z 1:0, v povratnem sre-nJu pa Hajduk s 3:0, so se Spli-am uvrstili v nadaljnje kolo. t ?.a Pdkalnih prvakov je igral io Napoli. Njegov napor je bil de-J nsko samo trening. Proti povsem materski ekipi Bodo iz Norveške J® Nap0ij predvajal medlo igro, ki J sicer prinesla zmago z 1:0, ni naY5}ušila 50 tisoč gledalcev, ki nncFji na stadion bolj iz solidar-Tt “o Norvežanov. Slednji so v PNšli predvsem na izlet. Med y Neaplju so obiskali vse I ----------------------------------------- znamenite kraje v njegovi okolici Canon brez težav odpravil Mustromontažo Iz planinskega sveta Cassius Clay je kljub zmagi nad Nortonom (levo) priznal, da 34 let boksarja kot je on sam nekaj pomeni tudi za tako velikega Uspel dvodnevni izlet SPDT na Raduho Dvodnevni izlet SPDT, ki je bil to soboto in nedeljo na Raduho je dobro uspel. Vreme je bilo idealno za tak izlet, predvsem pa letni čas. Ta gora zaživi v jesenskem času v tisočih barvah in vzpon nanjo zato priporočamo prav v tem času. Planinci so prespali v «Gostilni pri Rogovilcu» na cesti med Lučami in Solčavo malo pred Logarsko dolino, naslednjega dne pa so se po direktni poti povzpeli na vrh. Vračali so se čez Grohat. Bodoči program izletov SPDT Že napovedana udarniška delovna akcija, ki bi morala biti v nedeljo, 10. oktobra, odpade, ker je drugi septembrski potres popolnoma spremenil stanje na področju katerega je že 6. maja prizadela kata- «Sto družin na Nanos» To nedeljo priredi planinsko društvo iz Postojne že drugi tradicionalni pohod «Sto družin na Nanos». Pohod je v svoji lanskoletni prvi izvedbi zelo dobro uspel, saj se ga je udeležilo dosti več ljudi, kot so organizatorji predvidevali. Letos pa bo nede'Aska akcija še dvojno slavje. Otvorili bodo namreč novozgrajeni del Vojkove koče, ki je za toliko gostov postala že pretesna. Gradbena dela, ki so bila vsa na prostovoljni osnovi, so se začela že maja meseca, prostovoljci pa so delali v glavnem v sobotah in nedeljah ter praznikih. Delovne akcije se je udeležilo tudi SPDT, ki je tako v sicer majhni meri pripomoglo pri gradnji tega prepotrebnega prizidanega objekta. Z obema prireditvama želijo planinci čim dostojnejše počastiti 30-letnico ustanovitve PD Postojna in stroja. Edino delo, ki bi lahko sedaj | 70-letnico planinstva na _ Postojn-opravljali je rušenje hiš in pospravljanje ruševin, vendar pa je za nevežbanega človeka tako delo prenemrno. Akcijo je društvo odložilo na pomlodanski čas V nedeljo, 18. oktobra pa bo avtobusni izlet na Čaven. Pot je zelo prijetna in ni navorna, tako da jo priporočamo vsakomur. niiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiinim DVOBOJ ZA SVETOVNI NASLOV V NEW TORKU NAMIZNI TENIS DREVI V BERGAMU Po sporni zmagi nad Nortonom Sonja Milič (Kras) Cassius day še vedno prvak ponovno v modrem Izzivalec je v solzah zapustil ring: «Proti Aliju zmagaš lahko samo s k.o.!» NEW YORK, 29. — «The Fight» (borba) kot so v ZDA predstavili dvoboj za svetovni naslov težke boksarske kategorije med prvakom Clayem - Muhama dom Alijem in izzivalcem Nortonom se je zaključila kot so predvidevali. Ah je ostal svetovni prvak. Svoj naslov je bra nil že sedemnajstič in letos že četr tič. Dvoboj z Nortonom je pustil posledice tudi pri prvaku. Predvsem nri njegovi zgovornosti. Takoj po končanem dvoboju je Clay v ozki slačilnici sprejel nekaj novinarjev in jim ob navzočnosti menežerja Dundeeja povedal, da ga je borba močno zdelala in da resno misli zapustiti boks. Tožil je nad svojimi dobrimi 34 leti, ki mu ne dovoljujejo, da bi vzdržal vseh 15 krogov z običajnim ritmom po katerem je zaslovel. Clay je celo podvomil v realnost naslednjega dvoboja preti Forema-nu, ki naj bi bil po nekaterih vesteh programiran že za november v Teheranu ali Tokiu. Clay je pohvalil borbenost Norto-na in poudaril, da se proti njemu ni mogel hecati. Priznal je tudi, da je bil do sedmega kroga v zamudi, na običajno raven pa se je postavil ko je povedal, da je prav zaradi tega zasluženo zmagal, ker je znal nadoknaditi zamujeno v drugi polovici borbe. tTniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiii KOŠARKA POKAL «VZHOD - ZAHOD» tečaSkom621 80 1011 nad severnimi Benečani boljši tudi z nepopolno postavo - V drugi tekmi Pallacanestro Trieste - Kvamer V tržaškem delu turnirja za košarkarski pokal «Vzhod - Zahod» je sinoči beneški Canon premagal zagrebško Industromontažo z zgovornim rezultatom 82:68 (43:28). Tekma je bila na nižji tehnični ravni kot se je predvidevalo in Canon je z lahkoto zmagal čeprav je nastopil brez Američana Suttla in enega boljših italijanskih košarkarjev Gorghetta. Najboljši v njenih vrstah je bil ameriški igralec italijanskega porekla La Corte. V jugoslovanskem moštvu sta se najbolj obnesla centra Zrnič in Ma-relja. Druga tekma med Pallacanestro Trieste in reškim Kvarnerjem se do zaključka redakcije še ni končala. Domače liošarkarjc letos pripravlja slovenski trener Peter Brumen (z žogo) Pred sodiščem RIM, 29. — Priziv katerega sta proti sklepom italijanske smučarske zveze vložila znana specialista v smuku Besson in Anzi se bo zaključil pred sodnikom lacijskega upravnega sodišča. Oba smučarja sta obtožila smučarsko zvezo, da ju je z neupravičeno izločitvijo iz državne reprezentance oškodovala moralno in materialno. Obravnava bo 8. novembra. Norton ie ring zapustil v solzah. Bil je prepričan v zmago in hud s sodniki. Izzivalec ie besno vpil, da se proti Clayu lahko zmaga samo s k.o., sicer ima prvak znatno prednost že pred začetkom dvoboja. Izzivalec je bil med borbo nekajkrat tudi naiven in je skušal posnemati Claya s tem, da ga ie vabil naj ga udari. Clay seveda ni veliko pomišljal in priliko takoj izkoristil, medtem ko Norton podobnih «vabil» ni znal uporabiti sebi v korist. Clay je proti Nortonu opravil svoj 52. dvoboj kot poklicni boksar. V njegovem izkupičku je kar 50 zmag, od teh 37 pred koncem. Dvakrat je bil poražen. Enkrat proti Frazierju in enkrat prav proti Nortonu, ki mu je celo zlomil čeljust in ga prisilil, da je molčal cel mesec. Parlov v Lipici LIPICA, 29. — Jugoslovanski boksar Mate Parlov intenzivno trenira v Lipici za dvoboj proti Traversarli, ki bo 15. oktobra v Milanu in bo veljal za evropski naslov poltežke kategorije. Po težavah iz prejšnjih dni, ko mu je nenadoma zmanjkalo partnerjev je stanje sedaj boljše. Italijanu Zanonu se je pridružil še Novome-ščan Kukič in čez nekaj dni se bo Parlovu pridružil tudi temnopolti a-meriški boksar Okee, ki je pred časom že premagal Franklina. Kot je znano je Franklin tudi sam premagal Parlova. Okee bi moral zato predstavljati odličnega trenerja pred borbo s Traversarom. Menežer Kramaršič je medtem izjavil, da je dokaj optimist v zmago Parlova. Po njegovih besedah bo moral Parlov nabrati dokaj veliko prednost, če se bo hotel rešiti vsakršnega presenečenja. Sodnik «evropskega» dvoboja bo Anglež. PARIZ, 29. - Eddy Merckx je sporočil prirediteljem kolesarske dirke na kronometer za Veliko nagrado narodov, da se ne bo udeležil nedeljske prireditve zaradi bolečin hrbtu. OBVESTILO Slovenski pomorski klub čupa vabi člane, prijatelje in tekmovalce, da se udeležijo nagrajevanja društvenih regat, ki bo v soboto, 2. oktobra ob 20. uri med družabnim večerom z zakusko v gostilni Beila Riva v Brojnici (Filtri di S. Croce). Igrala bo proti Belgiji Drevi bodo v Bergamu odigrali mednarodno namiznoteniško srečanje med Italijo in Belgijo, v okviru druge jakostne skupine evropskega pokala. Domačini so v drevišnjem srečanju favoriti za zmago, saj bi morala Bosi in Costantini med posamezniki prevladati nad gostoma. V edinem ženskem srečanju bo stopila za zeleno mizo Krasova zastopnica Sonja Miličeva, ki se kot državna prvakinja edina lahko enakovredno kosa z belgijsko igralko, ki igra napadalno in učinkovito igro ter bo trd oreh za državno prvakinjo. Sonja trenutno sicer ni še v najboljši formi, saj je pričela s treningi komaj pred kakim tednom, toda njena izkušenost in rutina sta zadostno jamstvo, da se bo požrtvovalno borila za vsako žogico in da ne bo zatajila zveznega selektorja. Poleg igre posameznic se bo Miličeva skupno z Malescijem pomerila v mešanih dvojicah in ker navadno igrata vedno skupaj, bi morala po predvidevanjih prevladati nad gostujočo dvojico. - bs - PRVENSTVO ZAČETNIKOV Napredek Krasa Kras — Giarlzzole 0:3 (0:1) Najmlajši nogometaši Krasa so po nastopu proti Campanellam v popolni postavi igrali proti ekipi Giariz-zole. Kljub slabšemu tehničnemu znanju in neuigranosti so bili nasprotnikom dokaj enakovredni. Giarizzole so odločilno prednost pridobile v zadnjih minutah tekme, ko so se igralci Krasa pomaknili preveč v globino polja nasprotnikov v želji, da bi zamujeno nadoknadili. Postava Krasa: I. Škabar, Ravbar, Škrk, R. Purič, Tavčar, Guštin, F. Škabar, D. Purič, Petelin, K. Purič, Hervatič, Kante, Doljak, Gruden. O. G. TENIS Italija - Čile RIM, 29. — Po pričakovanju se močno širi polemika o uvrstitvi Italije v finale Davisovega pokala, kjer bi se morala srečati s Čilom. Skupina športnih organizacij, ki so vezane na razne politične stranke (od KPI do KD) so izdale podobna sporočila, kjer se poudarja, da ni šport le slepo stremljenje po zmagi, temveč je tudi srečanje omikanih ljudi. Ker se v to zvrst ne more prištevati čilske «gorile» je nujno potrebno, da se Italija odpove finalnemu srečanju s Čilom. Precej je tudi krčevitih in reakcionarnih posegov, ki skušajo prikazati šport kot brezmadežni ideal nad vsem kar je na svetu stvarnega in kamor bi se politika ne smela vmešavati za nobeno ceno. Predsednik italijanske sabljaške zveze (običajno zelo desničarsko u-smerjene) Nostini je izjavil, da je treba srečanje na vsak način izvesti. Enakega mnenja je bil tudi sloviti bivši nogometni sodnik Lo Bello, ki je tudi poslanec KD v parlamentu. Poslanec Costa (PLI) je od vlade zahteval naj se jasno izreče o problemu. skem. Proslava se bo pričela v nedeljo ob 11. uri pred Vojkovo kočo, na sporedu pa bodo recitacije, petje, razvitje društvenega prapora in podelitev nagrad stoti družini, ki bo prišla na Nanos, potem pa bo še prosta zabava s plesom. Izhodišče za pohod bo tako kot lani v naselju Razdrto, odhodi skupin pa se bodo začeli že v zgodnjih jutranjih urah. V Razdrtem bo tudi prva kontrolna točka. Vse družine, ki se bedo pohoda udeležile bodo na vrhu prejele posebno spominsko priznanjt in sicer diplomo. Planinske koče zapirajo S približevanjem mrzlih jesenskih dni planinska društva zapirajo svoje koče. Koče na triglavskem pogorju so že več dni zaprte, prav tako pa tudi ostale planinske postojanke na višjih legah. Pred kratkim je PD Jesenice zaprlo zavetišče pod Špičko pod Jalovcem. Zaprli so tudi zasilno postojanko na Loki pod Raduho. Poštarsko kočo na Vršiču bodo zaprli v petek, 1. oktobra, Prešernovo kočo na Stolu in Kovinarsko kočo v Spodnji Krmi pa v nedeljo, 3. oktobra. Dušan Jelinčič KOLESARSTVO Zmaga Bitossija LEGNANO, 29. - Franco Bitossi je zmagal na kolesarski dirki za pokal «Bemocchi». Dirka ni bila posebno hitra, saj so 251 km kolesarji prevozili s poprečno hitrostjo komaj 34 km na uro. V končnem naletu je Bitossi prehitel Moserja, Panizzo in drugih šest kolesarjev. ...... j; Nemška sprinterka Annegret Richter je postala letos najhitrejša ženska na svetu KAREL PRUŠNIK . GAŠPER Gamii na plazu 28. vodi Ninovih seč smo udarili po gozdni poti, ki Lobr v ,,reznikovim kegljiščem in se s hriba spusti k Ižepu. se " 6 C? ure smo motrili zasneženo kmetijo, preden smo tolikrPnbI^ali‘ Veseli so nas bili, kajti nikdar še niso videli Poved P.aitlzanov- Niso bili nejevoljni niti tedaj, ko smo jim če cm!/1 da b°m° za nekaj dni zasedli hišo, ki je ne bo nih-na nh' ,ZaPusUtL Zadržali bomo tudi vsakogar, ki bi prišel in m« a ukrePi so bili običajni na Koroškem. Hiša Prikto P . arsko poslopje sta bila na mali vzpetini in zelo smo ePn' Za ,obrambo. Razmestili smo straže in prav varne vom c, poeutib. Domači so nam stregli kakor lastnim smole cTiPrU?ri oče’ Poštena korenina, je imel rosne oči, ko nas J gledal ln «e razgovarjal z nami. metra^o?1!fCianS^ v°jaški načrt koroške čete je tičal pol bili trpt'°ri ° P.°dvsneg°m. In še je snežilo nanj. Že smo 2atpč; dan ^ ^ePu- Kazalo je, da se bomo morali spet eci v varstvo mogočne Pece. v Lot^m°c Se vrnd* v Toplo, kjer je bilo še več snega kot se 0fj . ' jfet snj° bredli potok, da bi tako zabrisali, kje torei 76?1 a skrtvna gaz od kmečke poti. Poskakali smo J i veliko težavo z mostu v potok, bredli navzgor, nato pa gazili po globokem snegu v Peco. Do kože mokri smo slednjič le zagledali naše staro taborišče. Se bolj pa nas je vznejevoljil neuspeh! Spet smo bili tam, od koder smo začeli pohod. K sreči nas je že naslednji dan pozdravilo toplo pomladansko sonce in znova smo se lotili dela. Medtem smo tudi mobilizirali precej koroških fantov, že smo lahko zavrgli stari bojni načrt. Ceto so zapustili politični delavci in njim so dodelili tudi mene. Poslovil sem se od svoje solčavske mavzerice, zanjo pa sem dobil le pištolo. Naš vodja je bil Vladimir Letonja - Janez Pohorc, Atenin brat. Bil je vesel, da je postal politični delavec... Žutija in mene pa so mu dodelili kot zaščito. Naša trojka je čula še nekaj Matjaževih nasvetov in navodil, pa je odšla. Bili smo pravzaprav golih rok; Janez je imel avtomatsko pištolo, ostala dva le pištolice, vsi skupaj pa trideset nabojev. Obiskali smo najprej najbolj zavedne družine v Podpeci, Lobniku in Lepeni. Povsod smo ustanovili osvobodilne odbore. Brž so nas tudi oborožili z dobrim orožjem, nam dali oble ko, nas hranili in varovali ter obveščali o sovražniku. Krna-* lu smo navezali tudi stike s protifašisti iz Železne Kaple. Do majnika pa smo utrdili zvezo s celovškimi, ki so nam začeli pošiljati velike količine tehničnih in sanitarnih potrebščin. Janez Pohorc nas je učil, kako biti previden. Nikdar nismo spali pod streho; prenočevali nismo niti po lovskih niti po pastirskih kočah, razen če smo tam predanih. Uredili smo s ležišča v gozdu blizu hiš in menjavali smo jih — vsaj prve tedne —prav vsak dan. Poznali smo vsako stezo in hišo ,pa nam je delo šlo gladko izpod rok. Vzpostavili smo dobro kurirsko zvezo s četo, ki se je medtem okrepila, in ji sproti pošiljali zdravila in tehnične potrebščine. Bili smo že tako drzni, da smo se lotili tudi akcij. Kako so nas z veseljem sprejemali v Lobniku, Podpeci, Lepeni in Remšeniku ! Povsod tod smo že imeli naše odbore. Kmetje so se med seboj o vsem pomenili in če kake hiše nismo obiskovali, smo bili prepričani, da jih je o vsem obvestil že sosed. Ko smo prvič potrkali pri šertelu, so se nam vrata na mah odprla. Spogledali smo se. Gospodar Miklavž Miklav pa nas je pozdravil z besedami: «Že sem mislil, da smo se vam zamerili, ker vas tako dolgo ni bilo. Povsod drugod ste že bili. Jaz že vse vem...» Potem pa je gospodar Miklavž znova zatarnal: «K nam vas pa res tako dolgo ni bilo...» Gospodinja Katrca pa je v eni sam izdrdrala: «Kaj boste jedli? Vem, da ste lačni, kar mleka se brž napijete, ko je ravno tu, potem pa vam bom še kaj skuhala.» Zadnji nas je pozdravil štirinajstletni šertelov pobič in brž zdeklamiral pesem o nemških fašistih, ki jo je bil sam zložil. Žal se je ne spominjam več, vendar vem, da je fašiste nazval «ščurke» in da se je neka kitica glasila takole: «Šurk, šurk, šurk je hujši kakor Turk...» Fant pravzaprav ni bil šertelov, mlada dva sta ga posvojila in ga vzgojila v zelo zavednega fanta. Kasneje je postal priden in drzen partizan. O tem prvem pohodu v dolino sem napisal že 1944. leta v naš partizanski časnik članek, ki ima naslov: «Kako smo prodirali na Koroško in kako je danes.» V njem prav zanimivo, a malce vzneseno popisujem naše dogodivščine. Iz njega vejeta partizanska samozavest in optimizem ,tako značilni lastnosti v tistih dneh. Navajam samo nekatere odlomke: «Polni borbenosti in z velikim veseljem sno 22. II. 1943 odpluli po zasneženih hribih v moj rojstni kraj. Vse mi je bilo znano. Vedel sem za vse dobre, zevedne in tudi za nacistične hiše — teh je bilo zelo malo, ker po večini so v tem kraju narodno zavedni ljudje ali pa Avstrijci, ki pa so nam takoj ,ko so zvedeli za naš borbeni program, radi pomagali. Tako nam je neki Avstrijec dal na razpolago avstrijsko puško s 60 naboji, kar je bilo za nas velika senzacija. Avstrijska puška, pa 60 nabojev! Bili smo pač slabo oboroženi. Jaz sem imel samo pištolico 6,35 z 12 naboji. Bili smo iznajdljivi in kmalu smo našli potrebno. Zlasti oborožili smo se dobro in hitro. Takoj smo tudi zvedeli, da so vojaki nemške vojske na dopustu, šli smo ponoči, da jih razorožimo in slečemo. Nismo se mogli dovolj naveseliti plena, ki smo ga dobili pri nekem «urlaubarju». Poslušajte: 1 novo mavzerico, 470 nabojev, kompletno novo vojaško obleko, 1 par škornjev, 2 šotorski krili itd. Vse smo nekaj časa nosili s seboj (celo čelado), tako da so bili naši nahrbtniki zelo težki. Kljub mrzlemu vremenu smo se potili kakor špehači. Tovarišu žutiju je zaplenjena obleka zelo dobro pristajala. Prebivalstvo nas je z velikim zanimanjem poslušalo, ko smo mu govorili o OF, NOV in POS, Začudeni so gledali, ko smo jim pripovedovali o našem narodnem junaku Titu. Kmalu smo uspeli že tudi v tem, da smo s tovarišicami prepevali partizanske pesmi. Povsod .kamor smo prišli, so nam postregli z najboljšo jedjo. Jajca, klobase, surovo maslo, slanina, svinina, med... to je bila naša običajna hrana. Zraven pa smo pili dober koroški mošt...» V pni polovici marca je sovražnik zbral veliko vojaštva. Zasedli so vse prehode, sedla, postavili zasede pri vseh hišah. Potiskali so nas prek Lobnika in Lepene proti Olševi. Z Janezom sva se zadržala še pri Hrevelniku, ker smo imeli že napovedano sejo krajevnega odbora OF. Tam smo tudi prvič doživeli, da nas je sovražnik iskal z letali. Okrog desete ure dopoldne je nenadoma pribmela nemška »štorklja» in kot jastreb krožila okoli Ojstre. Spustila se je povsem nizko v lobniško grapo, nato pa iskala po planinskih travnikih. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30,— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—-, letno 400.— din PRIHOBSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 30. septembra 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. • j - l f___ Član italijanske Izda j a ZTT zveze časopisnih II Odgovorni urednik Gorazd Vese) m tiskaj vrst založnikov fieg 1 NOV PRIMER SEVESA NA GARGANU L Obsežno področje pri Ibfredeii astrupljeno z arzenovim anhidridom Kemijska spojina se je sprostila iz naprav tovarne Anic - 30 ljudi izseljenih - Mudo prizadeta industrija in kmetijstvo JUTRI ZARADI PONEDELJKOVEGA UMORA ŠTUDENTA Vsedržavna splošna stavka v Španiji Napoveds'e so jo napredne stranke in sindikati ■ Stotnik civi.ne garde ni hotel razgnati demonstrantov MANFREDONIA. 29. - Blizu Manfredonie, okrog 40 km od Fog-gie, tik ob vznožju Gargana se bo ponovil primer Sevesa, nesrečne lombardijske občine, dober del katere je bil zastrupljen z dioksinom? Od nedelje zjutraj so prebivalstvo, občinski upravitelji in tehniki kemijske tovarne Anic zelo zaskrbljeni. Ob 9.45 je namreč v nedeljo zjutraj popustila cev za ohlajevanje v napravi za proizvodnjo amoniaka tovarne Anic in znatna količina pare, v kateri je bil tudi arzenov an-hidrid, se je sprostila v atmosfero. Para se je v nekaj minutah strnila v grozeč oblak, iz katerega se ie ulil smrtonosen dež, ki je zastrupil okrog deset kvadratnih kilometrov površine. Župana prizadetih občin Monte tantangela in Manfredonie sta nemudoma odredila izselitev prebivalstva (okrog 30 ljudi) ter prepovedala lov, pašo in obratovanje tovarnam na zastrupljenem območju in ribolov v vsem Manfredoniiskem zalivu. Obenem so po vseh vaseh prizadetih občin nalepili letake z navodili, da se prepreči širjenje zastrupitve. Dramatične posledxe uhajanja arzena so že vidne: trava in raztlinje na zastrupljenem območju je ožgano in na desetine manjših domačih živali je že poginilo, govori se pa tudi o zastrupitvi med ljudmi, čeprav točni podatki še niso znani. Kolikšen je obseg tragedije, ki je prizadela mali garganski občini bo znano šele čez nekaj dni. ko bodo tehniki pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso iz Foggio analizirali vse zbrane vzorce zastrupljenih tal. Zaenkrat se ve, da se je po oceni ravnateljstva tovarne iz naprav sprostilo okrog 10 ton pare, v kateri naj bi bilo od 10 do 15 od sto arzenovega anhidrida, po izjavah tovarniškega sveta pa naj bi ušlo vsaj 30 - 35 ton kemijskih snovi, v katerih naj bi bilo 15 od sto arzena. Na zahtevo županov bosta jutri prispela v Mantredonio strokovnjaka višjega zdravstvenega zavoda, ki bosta morala sodelovati s krajevnim tehnično-zdravstvenim odborom pri preučevanju možnosti «očiščenja» prizadetega področja, prav tako jutri pa bo prispelo 250 vojakov in agentov javne varnosti, ki bodo zadolženi za nadzorstvo nad zastrupljenim območjem. Kljub županovi odredbi so danes kmetje marsikje nadaljevali z delom na polju in s pobiranjem oljk. Tovarna Anic, ki obsega okrog 200 hektarov površine, proizvaja dnevno 900 ton uree, 1000 ton amoniaka in 800 ton žveplene kisline. V istem sklopu obratuje tudi tovarna «Chimica dauna» ki proizvaja na dan okrog 1000 ton amoniakovega solfata in 200 ton snovi, ki so o-snova za proizvodnjo umetnih vlaken. V obeh tovarnah je zaposlenih skupno 850 delavcev. Seveso: po dveh mesecih položaj še vedno dramatičen MILAN, 29. — Dva meseca po zastrupitvi je položaj v Sevesu še vedno dramatičen predvsem zaradi obotavljanja pristojnih organov in predstavnikov oblasti, ki so še vedno v dvomu, kaj naj ukrenejo za razkuženje prizadetega območja. Poleg tega pa je po prvih dneh nadzorstvo nad zastrupljenim področjem zelo ohlapno, zaradi česar so zabeležili številne druge primere zastrupitve. Vse kaže tudi, da problemov v kratkem ne bodo rešili. Industrijska in obrtniška proizvodnja je znatno padla in marsikateri obrtnik je na robu stečaja, ker njegovi proizvodi ne gredo več v prodajo. Kljub zagotovilom pristojnih zdravstvenih in drugih organov, da ni nobene nevarnosti zastrupitve, so kupci nezaupljivi. Najbolj žgoče pa je zaenkrat vprašanje šolstva. V petek bi se moral začeti pouk, vendar vsaj še za nekaj mesecev nobeno šolsko poslopje ne bo uporabno, ker ni bilo še razkuženo ali ker so ga doslej uoorabljali v druge namene. Prav zaradi tega bodo otroci še dalj časa ostali v obmorskih kolonijah. Prav tako je v zastoju vprašanje sanacije prizadetega področja. Zaenkrat preizkušajo le sistem, ki ga je izdelala družba Roche - Givau-dan, lastnica tovarne Icmesa, medtem ko o drugih pobudah ni več govora. Medtem je poslanska zbornica nadaljevala z razpravo o zakonskem odloku za Seveso. V razpravo so posegli številni poslanci, ki so soglašali z ugotovitvijo vlade, da je u-krepanje nujno, vendar pa so kritizirali številne člene odloka. Med radikalci in demokristjani pa se je vnel spopad ob vprašanju splava, ko je bil zavrnjen zadevni zakonski osnutek PR. Krščanska demokracija je glasovala proti, medtem ko so se zastopniki vseh ostalih strank vzdržali, kar je radikalka Emma Bonino ožigosala «kot popolno nezanimanje za vprašanje prizadetih nosečnic». Z današnjimi posegi se je razprava o odloku zaključila in po jutrišnjem odgovoru poročevalca, bo zbornica glasovala o odloku. Pri Legnami ugrabljen gradbenik LEGNANO (Milan), 29. - Trije zakrinkani in z brzostrelkami oboroženi moški so danes ob 18.55 u-grabili 42-letnega geometra Vittoria Colomba. Karabinjerji so takoj pripravili cestne bloke, vendar doslej zaman. Colomba so neznanci odvedli iz gradbenega podjetja «Clemente Colombo e Figli», kjer je zaposlen. V podjetju se je tedaj nahajal tudi njegov 80-letni oče Luigi, ki mu banditi niso storili žalega. livarne. Colombovo podjetje je v vsem okolišu dobro znano. Zaplemba filma «Novecento» razveljavljena BOČEN, 29. — Namestnik državnega pravdnika v Bocnu je danes preklical zaplembo Bertoluccijevega filma «Novecento», ki jo je odredi! preiskovalni sodnik iz Salerna. Bo censki pravdnik je teritorialno pristojen za presojanje, ker so film prvič vrteli v Ortiseiu. Sodnik, ki ie že odločal o filmih «Cadaveri eccellenti» in «Indagine su di un citta- Do ugrabitve je prišlo v kraju dino ali di sopra di ogni sospetto» San Giorgio su Legnano. Vest je ugrabljenčevi ženi posredoval neki novinar. Izginuli ima 6-letnega sinčka Giancarla in tri brate, katerih dva (Giuseppe in Carlo Maria) sta inženirja, tretji (Pietro) pa lastnik je v utemeljitvi svojega odloka nou-daril, da Bertoluecijevo delo ni o-polzko. Dodal je tudi, da je hitro ukrepal, da bi ne bila ne avtor ne družba, ki je film finansirala, gmot no preveč oškodovana. NA ANGLEŠKO P0BU00 ZA REŠITEV RODEZIJSKE KRIZE Verjetno v kratkem ustavna konferenca Predstavniki «črne Afrike» zahtevajo brezpogojen prehod oblasti v roke večinskega črnskega prebivalstva LONDON, 29. — Angleški zunanji minister Crosland je izjavil, da je pripravljen organizirati mednarodno konferenco na kateri naj bi razpravljali o bližnji politični bodočnost' Rodezije v zvezi z ustanovitvijo začasne vlade v bivši angleški koloniji. Crosland je poslal rodezijskemu pre-nrieru Janu Smithu poslamco. v kateri meni, da bi lahko prišlo do kon-I ference v teku 15 dni, v kateremsi-bodi kraju južne Afrike, ki bi bil sprejemljiv za vse zainteresirane stranke. Crosland je tudi svetoval naj bi predsednik konference bil Ivor Richard, ki je sedaj angleški veleposlanik pri OZN ter bivši laburistični poslanec angleške spodnje zbornice. V svoji poslanici Crosland izraža tudi mnenje, da bi v vsakršnem i "imeru (uspeha ali neuspeha) odgovornost padla vedno direktno na zainteresirane stranke. Nato je nadaljeval: «Cilj večinske vlade v Rodeziji v teku dveh let je bil sedaj že sprejet od vseh zainteresiranih strank. Gre za pomemben dosežek, ki ga je treba hitro utrditi. Zato sem sklenil, da bi morala vlada njegovega veličanstva čimprej sklicati konferenco, kjer bi razpravljali o začasni vladi v Rodeziji in o drugih vprašanjih, ki so s tem povezana.» Podrobnosti predložene konference naj bi obravnavala skupaj z afriškimi in rodezijskimi leaderji neki predstavnik ameriškega državnega tajnika Kissingerja in Ted Rowlands, podtajnik za zunanje zadeve za a-friška vprašanja pri angleški vladi. V neki drugi poslanici pa Crosland omenja, da bo mogoče Rowlands prispel v kratkem na obisk v Rodezijo. V teh dneh je zelo živahna diplomatska dejavnost med glavnima zunanjima partnerjema rodezijske krize, se pravi ZDA in Anglijo, čeprav ne gre izključiti tudi drugih direktnih ali posrednih posegov raznih diplomatskih predstavništev v zahodni Evropi. V ZDA pravijo, da predvidevanja angleškega ministrskega predsednika Callaghana, po katerih naj bi prišlo v štirih ali šestih tednih najkasneje do ustanovitve začasne večrasne vlade v Rodeziji, u-živajo vso podporo ameriških krogov, ki menijo, da ima sedaj Kissingerjev «paket» precej večje možnosti uspeha. V ZDA so zelo zadovoljni, ker je Jan Smith baje uspel prepričati konservativno krilo svoje stranke, da podpre ameriški načrt. Vendar pa v washingtonskih krogih poudarjajo, da je treba pohiteti, ker bi se sicer utegnilo posrečiti Sovjetski zvezi, da preko nekaterih voditeljev a-friških držav sabotira ameriški načrt. Ameriški optimizem pa je morda pretiran. Črna Afrika ni namreč sprejela Kissingerjeveg" «paketa» ravnodušno. Prejšnjo nedeljo se je pet voditeljev južnoafriških držav izrazilo proti Kissingerjevemu načrtu, čeprav ga ni dokončna odkloni.o. Voditelji držav «ospredne fronte» se bojijo, da ZDA (in posredno tudi Anglija) skušajo izigrati rodezijsko o-svobodilno gibanje, in sicer z dvemi zelo določenimi cilji: 1. zagotoviti še nadalje nadvlado bele manjšine v Rodeziji in 2. preprečiti, da bi Rodezija prešla pod sovjetski vpliv. Glede te zadnje domneve je predsednik Tanzanije Nyerere v svojem zadnjem intervjuju s časnikarji dejal v šali: «Kissingerju smo odgovorili tako hitro, da Machel in Neto nista imela dovolj časa, da bi prejela navodila iz Moskve.» Za afriške voditelje torej ne gre za vprašanje odvisnosti od ZDA, a-li od Sovjetske zveze, temveč za načelno vprašanje kdo naj bo dejanski gospodar v Rodeziji: ali neodvisno črnsko gibanje za svobodo, ali pa bivši koloni. V tem smislu je Nyerere tudi v svojem zadnjem javnem govoru oporekal določene točke Kissingerjevega načrta. Poudaril je predvsem, da je že Kissingerju dejal, da ustavna konferenca n ■ sme biti v Rodeziji. Na vsak način pa bi do te konference moralo priti in bi se morala tudi zaključiti, čeprav brez navzočnosti Jana Smitha. Potem pa je tudi v svojem govoru pristavil, da je treba ustanoviti večinsko vlado v enem mesecu ali mesecu in pol in že takrat bi morala vsa oblast v Rodeziji preiti v roke večine. Nato bi prišlo do resnične neodvisnosti. RIM, 29. — Neznani tatovi so skušali ukrasti težko blagajno v laboratoriju draguljarja Giuliana Staccio-iija. Ko so s posebnim vozičkom peljali blagajno po stopnicah, so se prestrašili, pustili plen ter zbežali, če. bi se jim tatvina posrečila, bi se polastili velike količine dragocenih kovin, polizdelkov in že izdelanih draguljev. MADRID, 29. — Iz kopice raznovrstnih vesti, ki pričajo o nezadrž nem vrenju med španskimi delavskimi množicami na eni ter ločeno še med baskovskimi .rodoljubi na drugi strani, velja najprej izluščiti «utrinek» iz Tolose v Guipuzcoi, eni od štirih pokrajin, ki jih naseljujejo Baski. Kapetan tako imenovane civilne garde Luis Alonso Valles je bil za nedoločen cas razrešen službenih dejavnosti, dejansko torej kaznovan, ker se m pokoril ukazu nadrejenih. Ni namreč s silo zatrl jav nega protestnega zborovanja Baskov, ki so na njem zahtevali enoglasno razglasitev splošne amnestije. Kolikor je dano vedeti, gre za prvi takšen primor v tej deželi, ki močno spominja. r,a italijansko aferj Margherito. To je tudi obetaven znak, da se pričenja razpredati tudi med španskimi policijskimi silami naprednejša miselnost Želeti je, da bi se taki primeri odslej kar najbolj naglo množili. Sicer pa so druge novice iz raz nih predelov Španije v splošnem za-skrbljive, ako izvzamemo seveda o-sveščenošt sto tisočev delavcev in uradnikov, ki so te dni s splošnimi in področno oddeljenimi stavkami o-hromiii dobršen del proizvodnih dejavnosti oziroma javnostoritvenega aparata v deželi. V Siviliji so že tretjič v tem letu aretirali duhovni-ka-delavca Juana Antonia Casasolc ker se je udeležil javnega zborovanja za amnestijo oziroma, ker 'e dal zavetišče v svoji cerkvi skupini stavkajočih. V Barceloni je ministrstvo za informacije dalo zapleniti zadnjo številko tednika «Interviu» («Intervju»), in to še v tiskarni, ko je bilo natiskanih že 80.000 od predvidenih 350.000 izvodov. Zakaj? Ker objavlja reportažo o ustrelitvi petih baskovskih domoljubov (pripadnikov gibanj ETA in FRAP) 27. septembra lani. Madridska vlada ima očitno črno vest. Zaradi tega dogodka, kot tudi za podkrepitev zahteve po splošni amnestiji je bila tudi oklicana splošna stavka v -deželi Baskov Euzkadi-ju; ki ji je sledila vrsta solidarnostnih manifestacij tudi drugod, tako n. pr, v Madridu, kjer je bii ubit 20-letn: študent Carlos Gonzalez Martinez. Nesrečnika so danes pokopali v Madridu, starši pa so apelirali na javnost, naj se izogne maščevanju. V resnici še niso bile pojasnjene o-koliščine mladeničeve smrti. Eni pravijo, da je padel .pori policijskimi svinčenkami, vse bolj pa se u-trjuje domneva, da so ga ubili fašisti. Ti sploh nemoteno razsajajo po Španiji ter imajo na vesti nič koliko umorov študentov, delavcev in sindikalistov. Fašisti naj bi celo zagrozili s smrtjo predsedniku vlade Madridski univerzitetni študentje so danes proglasili dan žalovanja in priredili tih sprevod do središčnin ulicah. Iz solidarnosti so mestoma nekaj ur, mestoma pa ves dan stavkali tudi delavci v tovarnah, ki zahtevajo, naj oblasti enkrat za vselej razkrinkajo fašistične tolpe, oziroma sploh vse, ki so odgovorni za nasilje preti demokratom. Enako zahtevo so postavili tudi številni parlamentarci. Carlos Gonzalez je 36. žrtev fašističnega terorja po Francovi smrti. Iz protesta proti njegovemu uboju so «demokratični koordinacijski odbor», «medpodročni pokrajinski odbor delavskih komisij» in pokrajinski odbor KPŠ napovedali za 1. oktober splošno stavko. Medtem se je že kakšnih 10 dni trajajoča stavka uslužbencev poštne uprave raztegnila kar na 34 od 52 španskih provinc ter se razširila tudi na uslužbence brzojavne službe. Stavkajoči pripravljajo skupen dokument s sindikalnimi zahtevami, ki ga bodo predložili vladi. Žalost na rimskem in milanskem letališču S turškim DC-9 je dospelo včeraj popoldne na rimsko letališče Fiumicino enajst krst s posmrtnimi ostaiini Rimljanov, ki so se ubili pri letalski nesreči 19. t.m. v Turčiji. Nadaljnjih 17 italijanskih žrtev so pa pripeljali v Milan. (Telefoto ANSA) IZ ODMEVOV NA PROCES PRED VOJAŠKIM S0DISCEM V PADOVI Balzama: Obsodba Margherita izrazito politično dejanje Oslprawifi je treba fašistične zakone in predpise, ki spravljajo v resno nevarnost demokracijo - Stotnika čaka nov proces PADOVA, 29. — Včerajšnja ob- j brodošla (pričakovana je že itak bi- tov, večina laže; v bolnišnicah in sodba policijskega stotnika Salvato-! la), zato namreč, ker no nedvomno ra Margherita na 14 mesecev in 20 dni zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list je izzvala v vseh napredno čutečih ljudeh ne glede na njihovo politično usmeritev (napred-njaški duh pač že tak" veje le iz jasno nam opredeljenih strank oziroma struj) hudo ogorčenje. Splošno prevladuje mišljenje, da je šlo pri napadu na poiicista-sindikaiista, ki ima samo to krivdo, da je skušal nadeti policijskemu aparatu bolj človeški videz ter ga tako čimbolj približati ljudstvu, ki bi mu moral po republiški ustavi dejansko služiti, pa še to, da se poteguje za de-mekratičnejše odnose med agenti in hierarhičnim vrhom, za očiten atentat na demokratično ureditev v državi. Kdo nosi prvenstveno odgovornost za to, bo slej ko prej prišlo na dan, sicer v tem smislu tudi niso potrebna kdo ve kako bistra ugibanja, zlasti še, ako se le bežno spomnimo drznih besed radikalca Pannello. Margheritova obsodba je nekje do- V ZVEZI S ŠKANDALOM LOCKHEED Trije bivši generali pričali pred parlamentarno preiskovalno komisijo Gen. Marchesi ob priliudu na sedež pteiskovaiue komisije. (ANSA) RIM, 29. — Parlamentarna komisija ,ki vodi preiskavo o škandalu Lockheed, bo jutri dopoldne zaslišala Ernesta Hauserja, nekdanjega funkcionarja ameriške letalske družbe, ki med drugir.: obtožuje sedanjega predsednika vlade Andreottija, da je bil kot obrambni minister vpleten v afero. Hauser, ki je ena od glavnih prič proti nizozemskemu princu Bernardu in ki obtožuje korupcije tudi bavarskega de-mokršcanskega prvaka Straussa, je pred časom izročil tedniku «Espresso» dokumente, ki naj bi dokazovali Andreottijevo odgovornost v škandalu. Omeniti pa gre, da je ameriška letalska družba poudarila, da so dokumenti lažni. Komisija1 je v zveri z omenjenim gradivom zaslišala popoldne glavnega in odgovornega urednika rimskega tednika Livia Zanettija. Novinar je izročil parlamentarcem dokumente, ki jih časnik ni objavil in ki zadevajo prodajo lovskih letal F-104 Turčiji ter povedal, kako je prišel do gradiva. Takoj nato so parlamentarci zasbšali generale Fiiippo-nija, bivšega vodjo «Costarmaereo» (oddelek obrambnega ministrstva, ki je skrbel za nakup letal) Girauda, bivšega generalnega tajnika mkristr-stva_ in Marchesija, šefa generalnega štaba vojske. Po izjavi predsednika komis:je sen. Martinazzolija so generali v bistvu potrdili to, kar so povedali tako imenovani «komisiji modrih», ki jo je ustanovil takoj po izbruhu škandala Moro, ter dali še vrsto «pomembnih pojasnil». Martinazzoli je bil zgovornejši glede zasliševanja Zanettija, ki je izročil komisiji tudi izjave dveh funkcionarjev letalske družbe, ki sta jamčila za avtentičnost dokumentov. Po objavi gradiva v «Espressu» pa je eden od ■ njiju . demantiral in izkazalo se je, da je bila ponarejena .tudi avtentifikac:ja izja-.’.' pri nekem ameriškem,, notarju.... . morala dovesti k odpravi nebroja fašističnih zakonov in norm, ki desetletja zavirajo pravico v Italiji; brez njih bi tega procesa ne bilo Odpravo fašistične navlake v kazenskem zakoniku, zlasti pa v vojaškem kazenskem postopniku «za mirne čase» zahteva tudi javnost: ni slučaj, da je kap. Margherita po obsodbi pričakala pred padovanskim področnim vojaškim sodiščem v Ul. Rinaldo Rinaldi množica, ki je vzklikala: «Margherito, vedi, da nisi sam». V množici je bil tudi kap. Riccardo Ambrosini, duša gibanja za demokratizacijo policijskih sil v Venetu. Obsojenca sta spremljala njegova branilca Mellini (radikalec) in "Malagugini (komunist). Mellini je izjavil, da je imel Pannella prav, ko je očital vojaškim sodnikom, da so obsodbo načrtno zasnovali ne glede na potek procesa. Malagugini, k i je s kolegom že vložil priziv na višji vojaški sodni dvor v Rimu (verjetno bo sledil še priziv na kasacij skem sodišču), je dejal, da ga Mar gheritova obsodba nikakor ni presenetila. Izrazov solidarnosti z Margheri tom je toliko, da jih ni mogoče v celoti našteti. Pristaš krščanskodemn-kratske leve struje Fracanzani se je zavzel za demilitarizacijo in demokratizacijo policije ter zahteval takojšnjo odpravo fašističnih norm in zakonov, zaradi katerih se utegnejo temeljito zamajati temelja demokracije v državi. Predsedstvo AC LI (katoliški delavci) omenja v posebni noti potrebo po koreniti reviziji vojaškega sodstvenega aparata, ki celo v mirnem času omogoča, da se podrejeni znajde na zatožni klopi pred nadrejenim, kar je pravi absurd. Član vodstva socialistične stranke Balzamo odkrito nagiaša, da je šlo v Padovi za politični proces s politično razsodbo. S primernimi političnimi pobudami je treha odstraniti vzroke, ki so dovedli do nezakonite sodne obravnave pred ravno tako nezakonitim sodiščem, pripominja Balzamo, ki zahteva, naj ustrezne parlamentarne komisije preučijo vprašanje prebsnove javno-varnostnega aparata, vojaških zakonikov in vojaških sodišč. Socialistični predstavnik je predlagal televizijski ustanovi priredbe javne debate o teh problemih z udeležbo političnih, sindikalnih in pravniških izvedencev. Balzamo je tudi napovedal, da bo njegova stranka z drugimi političnimi skupinami zasnovala zakon, ki naj zajamči vsem pripadnikom policije in vojske svobodno izražanje o sindikalnih problemih, ki jih neposredno zadevajo. Za kap. Margherita se medtem «trnova pot» ni zaključila. Ne glede na dejstvo, da bo prej ali slej moral odromati iz policijskih vrst, sicer šele, ko se bodo zaključile raznovrstne upravne in druge preiskave o vsej zadevi, ga čaka sedaj nov proces v Trevisu. Maja t.l. je bil med izgredi poškodovan levičarski izvenparlamentarec Giuseppe Piva (22 let), ki ga je Margherito osebno aretiral; Piva je kapetana prijavil zaradi tega sodišču. Včerajšnja obsodba je pogojna: če bo Margherito obsojen tudi v Trevisu, bo pač moral za rešetke. Vsa zadeva se kaže. kot menijo nekateri, kakor vnaprej pripravljen načrt. klinikah jih leži le še sedem, od tega se eden nahaja v šoku, nekega drugega pa so operirali zaradi težjih poškodb. V trenutku nesreče je bilo pred tajniškimi okenci nekaj nad 60 mladeničev in mladenk, študentje so u-prizorili burno demonstracijo, med katero so glasno zahtevali od pristojnih oblasti, naj bolje poskrbijo za varnost vseh, ki obiskujejo vseučilišče. Zahtevali so tudi. naj vlada enkrat za vselej prepreči gradbene špekulacije. Titzova zapuščina (Nadaljevanje s 4. strani) likega ustvarjalca, kar ne dokazujejo le številna dela, ki jih je u-stvaril, ko je bil še pri polnih močeh, pač pa to dokazujejo tudi dela, ki bodo razstavljena v galeriji «Cartesius», kjer bo razstavljenih kakih 30 risb, nadalje 12 matric, ki jih Titz še ni odtisnil, ter kakih 10 platen. Večina tega razstavnega materiala izhaja iz Titzove zapuščine. Pred dvema letoma je namreč Titzov prijatelj tržaški kipar Mariano Cerne odkril na Akvedotu v Titzovem nekdanjem ateljeju veliko materiala in od tod razstava, ki naj obudi k življenju tržaškega umetnika, ki je šel nekako prezgodaj v pozabo. Ko že dajemo gornji prikaz zelo živahne razstavne dejavnosti tržaških umetnikov, ne bo odveč dodati še kratko notico, ki prihaja iz Verone. V tamkajšnji galeriji Al-pone je novo razstavno sezono začela tržaška umetnica Pedra Zan-degiacomo, ki bo v galeriji «Alpo-ne» razstavljala do 8. oktobra. HiiiiiiiiiniiiiimiimiimiiiiimmiiiiiimiiniiiiimiiiuiiiiiiiiiiJiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiui TRŽAŠKI DNEVNIK V PALACI COSTANZI OD 2. DO 10. OKTOBRA V SOBOTO BODO ODPRLI RAZSTA VO KRAŠKIH GOB Gobe nabira 15 skupin - Zanimiva predavanja MADRID, 29. - Nekaj pred 12. uro se je na tukajšnji univerzi zrušil del nadstropja, kjer je bilo tajništvo filozofske in- leposlovne fa- . _ kultete,. Ranjenih .je, bilo 52 študen-1 da val o raznih vrstah kraških gob. Včeraj so na tiskovni konferenci v tržaški občinski palači predstavili drugo razstavo kraških gob, ki jo prireja tržaška sekcija gobarskega društva «G. Bresadola,/ v sodelovanju s tržaško občino in s tržaškim naravoslovnim muzejem.šNamen razstave je tudi ta, da prikaže ljubiteljem gob, v kakšni meri te koristijo človeškemu organizmu. Lanska razstava, ki si jo je ogledalo 36.000 ljudi je tudi prikazovala, kakšno vidno vlogo igrajo gobe pri vzdrževanju naravnega in ambientalnega ravnotežja v gozdu, za katerega se večkrat mnogi sploh ne zmenijo, zato je v nekaterih primerih pretirano nabiranje gob lahko izredno škodljivo. Letošnjo razstavo, ki bo od 2. do 10. oktobra v občinski palači Costan-zi, je predstavil predsednik tržaške sekcije gobarskega kluba «Bresadola» in znani strokovnjak na tem področju prof. Mezzena, ki je podrobno orisal vso organizacijo razstave, razna predavanja in fotografski nate-ččj, ki spada v njen okvir. Prireditelji bodo razstavljali skupno nad 300 vrst gob, ki rastejo na našem Krasu ali v drugih kraških predelih Italije in ki jih v teh dneh zbira skupno 15 specializiranih ekip, med katerimi tudi skupina sežanskege gobarskega društva, s katerim je tržaško gobarsko društvo v zelo dobrih odnosih. Razstava bo tudi letos sestavljena iz večjih oddelkov, v katerih bodo strogo strokovno, a tudi na preprost način razstavljene razne vrste gob, od najbolj okusnih pa do najbolj strupenih. Ob vsaki vrsti bo tudi ustrezna pismena razlaga: kraj, kjer ta vrsta raste in njena kemična sestava. Posebno zanimiv bo oddelek, kjer bodo razstavljene strupene gobe, ki jih mora vsak gobar dobro poznati. V ta namen so lani izdali tudi zanimivo publikacijo o kraških gobah, ki pa so jo takoj razprodali, druga izdaja pa je še v tisku in prireditelji upajo, da bo izšla že letos. Kot smo že prej omenili, bo v okviru te razstave tudi več zanimivih predavanj, in sicer v ponedeljek bo prof. Ceruti govoril o funkciji gob pri naravnem ravnotežju gozda, v torek bo strokovnjak Alberto Sessi s pomočjo diapozitivov prikazal način nabiranja gob, v sredo bo prof. Govi pre- predavanja pa bo zaključil prof. Hessel, ki bo govoril o biološkem življenju gob. Tržaška občina pa prireja v okviru razstave fotografski natečaj, ki je namenjen predvsem šolski mladini. Prof. Mezzena je nato na zanimiv način orisal delovanje tržaške kontrolne gobarske službe, ki vsak dan natančno pregleduje gobe v tržasKi tržnici na debelo, vsak ponedeljek pa brezplačno pregleduje gobe tudi posebna strokovna ekipa društva «Bresadola» v tržaškem naravoslovnem muzeju. • Tržaška občina obvešča, da bodo v petek zaradi nujnih popravil na progi openskega tramvaja, začasno prekinili avtomobilski promet v Li. Romagna. Dva meseca zapora zaradi 7 kg kave Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik D'Amato, prisednika Salerno in Giancott, državni tožilec Tavella, ' zapisnikar Mejak) se je včeraj zagovarjal 36-letni Argeo Divo iz Ul, Colleoni 22, ki je bil obtožen tihotapstva. Dogodek, ki je privedel Diva na zatožno klop, se je pripeti 30. septembra 1974, ko so Diva zalotili finančni stražniki ob izhodu iz novega pristanišča. Med običajnim c®' rinslrim pregledom so v prtljažniki1 njegovega avta fiat 124 našli 7 kilogramov in 300 gramov kave. N® zaslišanju v vojašnici je Divo dejal» da je kavo našel med odpadki * * * * v pristanišču in da jo je vzel za 1®' stno uporabo. Zanikal je, da bi ) bil namenoma skril v prtljažnik11' čeprav so jo finančni stražniki našli pod zložljivim ležalnikom. Na včerajšnji razpravi je Divo trdil svojo verzijo dogodkov, pon°v' no pa je naglasil, da nikakor ni na' meraval skriti kave. Državni tožil® je zanj zahteval 2 meseca zapora 1 200 tisoč lir globe, uradni branil®.^ odv. Giordano pa se je boril za naj nižjo možno kazen. Sodniki so s odločili za kazen, ki jo je zahteva dr. Tavella, obenem pa so °dre(1L zaplembo kave. Ker je bil Divo večkrat obsojen, mu niso mogli n ložiti kazni pogojno, ampak jo . moral odsedeti, riveda šele tedaj, ko bo obsodba postala polnopravn