Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
IA NRKAi KOT
NA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA
ro poŠti naravnost na
SVOJ DOM (IzTMHift iM, MdalJ ta pranflkav).
:: Čitajte, kar Vas nmima tt
i
lephone: CHelsea 3-1242
Rmitirrd as Second Class Matter September 25th. 1940 at the I'ost Office a* New York. N. V., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
o. 68. - Stev 66
NEW YORK, MONDAY, APRIL 7, 1941 — PONEDELJEK, 7. APRILA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XLIX.
EMCUA NAPOVEDALA
UG0SLAVIJ1 VOJNO
emška armada prodira od severa in vzho-a . . . Zračni napad na predmestje Ljubljane
Dr. Vladko Maček
Prijateljska pogodba s sovjetsko Rusijo
Včeraj zjutraj — na Cvetno nedeljo — ob 5.30 (ob I 1.50 v soboto zvečer po newyorškem času) so Nemci na šestih krajih pričeli prodirati v Jugoslavijo in Proti Grški.
Berlinska radio postaja je sovražnosti z Jugoslavijo noznanila 7 naslednjimi besedami:
"V imenu fuehrerja, Adolfa Hitlerja, Vam bom prebral naslednje dnevno povelje na nemško vzhodno armado:
in, 6. aprila, 1 94 1. — Vojaki jugovzhodne fronte: Od zgodaj danes zjutraj je nemški narod v vojni Z belgrajsko vladko spletk. Orožje bomo odložili le tedaj, kadar bo tolpa barbarov popolnoma in kar najbolj odločno uničena in ko bo zadnji Angiež zapustil ta kraj.
*"In da se bo ta zapeljani narod prepričal, da se mora zahvaliti Angliji za ta položaj, zahvaliti se Angliji, največji vojni ščuvalki vseh časov, more nemški narod stopiti v novo vojno s notranjim zadoščenjem, da so njegovi voditelji storili vse,
da
bi bil do&ežen miren sporazum/1
PRIPRAVLJEN BRANITI DOMOVINO
■ — -
BEOGRAD BOMBARDIRAN
Navzlic temu, da je jugoslovanska vlada še Pred

Pravi tip jugoslovanskega vojaka- Jugoslavija ima pod oro-
Voditelj hrvatske seljačke stranke se je v petek vrnil v Bčogra<l ter je prevzel mesto ministrskega podpredsednika v novi vla<li generala Siinovi-ra
Ljubljana okusa vojno
Radio postaja v (Moskvi je včeraj prinesla vest, <la sta Rusija in Jugoslavija podpisali prijateljsko in nenapadalno pogodbo. Ruska uradna časnikarska a-gentmra Tass pravi, da sta | v soboto podpisala ipogodbo sovjetski (predsednik ljudskih komisarjev in vnanji komisar Vjačesla v M. Molotov in bivši jugoslovanski poslanik v Moskvi Milan Gavrilovic. Točke pogodbe so: 1- Obe stranki se zavezujete. <la s'e zdržite vsake agresivno-sti in spoštujete medsebojno neodvisnost in nedotakljivost zemlje-
'2- Ako katera med njima postane žrtev napada od s*trani kake tretje države, l>o obdržala politiko prijateljstva do prve.
3. Pogodba je sklenjena za pet let in če do tedaj ne bo od-
«IIk', ee avtomatično podal js'» za priliodnjili pet let.
4.	Pogodba stopi v veljavo ol> rasli podpisa in mora biti odobrena v najkrajšem ča«u Izmena odobritve bo izvršena v Beogradu-
5.	Pogodba je v dveh izvodih v ruskem iu »rbo-hrvatskclu jeziku in obe imate veljavo prvotne pogo<fbe.
Moskva, 5 aiprila, 1141
Za najvišji sov jet sovjetska Rusija:
V M. »Molotov
Za Njegovo Veličanstvo, kralja Pera:
M. Gavrilovic, V. Silic, polkovnik Savič.
Za Jugoslavijo sta polejf
Gavriloviča podpisala tu U povedana jk> eni podpisovalki jfcilič in polkovnik Savič eno leto pred i>otekom pogo- Izasiopnika kralja Petra.
kot
Berlin poroča, da je nemška armada vdrla v Jugoslavijo "JO do '2') milj daleč.
Nemška uradna časnikarska agent ura N. B- pravi, da so nemški aeroplani bom-
Amerika zagotovila Jugoslaviji pomoč
.	j'	i -i n	iai	j- i ž.iem na'* miljo" vojakov. Vojaški \ešeaki smatrajo ju go si j
nemškim vpadom razglasila Beograd, kakor tudi ovansko vojsko za naboljšo nasvetu.
Ljubljano in Zagreb, za odprto mesto, so nemški strmoglavci že zgodaj zjutraj bombardirali Beograd, češ, da je trdnjava. Drugič so ga bombardiral i popoldne in tretjič proti večeru. Mesto na več krajih gori. Ubitih je bilo najmanj 73 oseb.
V Washingtonu je državni tajnik Cordell Hull rekel, da je Nemčija "barbarsko napadla" Jugoslavijo, v sled česar bo Jugoslavija od Združenih r ržav dobila vso pomoč v njenem boju proti na padalki.
Ze ta teden, morda že jutri, bodo pričeli jugoslo-bardirali postojanka protizrae- j vans^i parniki voziti v Jugoslavijo orožje in muni nih baterij in težkih topov v! ^ ^ ^ ^^ bo ^^ y jug06lavijo zdravi?
v vrednosti enega miljona dolarjev. V ameriških pristaniščih se nahaja 6 jugoslovanskih parnikov.
'bližini Ljubljane.
Na raznih krajih Jugoslavije
vojaška
Radio postaja v Ljubljani naznanja, da je jugoslovanska artilerija pričela obstreljevati laške postojanke v Albaniji
Francoska Havas časnikarska agentura prina-Ljubljane poročilo, da je bil Pri bombrdira-
a iz
nju Beograda ubit minister za javna dela dr. Franc Kulovec
VPAD NEMŠKE ARMADE
Na katerih krajih so nemške armade vpadle \ Jugoslavijo, ni znano, »kajti poročil je zelo malo, ker ni mogoče dobiti zveze z Beogradom in drugimi jugoslovanskimi mesti. Poročila pravijo, da
da, tedaj skozi Maribor proti Ljubljani in Zagre-i 4tr,>/',,1>a bu ter iz Madžarske pri Sigetu in Temešvaru pro- /<r,'a< MO ti Beogradu, iz Bolgarske l»a proti Nišu in po dolini Strume proti Solunu.
Jugoslovanski letalci pa so bombardirali Arad in Temešvar na Rumunskem. V Železnih vratih, kjer je Donava zelo ozka, so Jugoslovani potopili ^ri rečne parnike napolnjene s cementom.
Italjanski aero/'lani so bombardirali Split, Dubrovnik in Kotor v Dalmaciji.
Italija je naznanila, da je vsled svoje zveze z Nemčijo napovedala Jugoslaviji vojno.
j ko bila itomhardirana J letališka.
Železniška križišča severo Zagreba s<> bila bombardirana; ravno tudi en vojaški vlak.
VLADA SE JE PRESELILA V BOSNO
Minisrski predsednik general Dušan Simovič je premestil svojo vlado v Vranes, 75 milj jugovzhodno od Sarajeva in 70 milj severno od S kadra. Nekatera ministrstva pa so se preselila v Cačak,
Poročilo iz Sofijo pravi, <ia >o jugoslovanski aeroplani | bombardiral i Sofijo-
RUSKO ČASOPISJE OBSOJA NEMČIJO
Rusko časopisje obsoja Nemčijo zaradi vpada v Jugoslavijo. Pravi, da jugoslovanski narod ni želel vojne ter zatrjuje, da pomeni nova rusko-jugo-j slovanska prijateljska pogodba novo zagotovilo, da obe državi želite ohraniti mir in delujeta za mir.
Nemci prodirajo v Jugoslavijo s severa in od vzho- | 05 milj južno od Beograda.
Ameriški poslanik Arthur Bliss Lane je iz Washington a
ZRAČNI NAPAD NA BEOGRAD
Takoj, ko je vce-raj pričela nem Ška armada kora kati v Jugoslavijo, so nemški aeroplani štirikrat bomba r« lira 1 i Beograd. Poročilo iz Berlina pravi, da je mesto "ognjeno n.-»r-j-."
DIES NAPOVEDUJE VSTOP V VOJNO
Kongresu i k Martin Dies, pre<Wdnik kongresnega odbo-ra. ki preiskuje protiaineriške delavnosti, je nai>ovedal, da bodo Združene države v teku devetdeset dni v vojni 7. Neni-čijo in z Italijo-
Konci prejšnjega tedna so ga v mestu M neon v državi
ANGLE2I ZAVZELI ADDIS ABABO
Laško afriško cesarstvo se naglo ruši. Včeraj so Angleži zavzeli abesinsko glavno mesto Addis Ababo, kjer bo cesar Heile Selassie zoPet zasedel abesinski prestol.
CIO borba s Fordom
prejel naročilo, d ji naj gre, kamor gre jugoslovanska vlada.
Po kratkih poročilih, ki prihajajo ] K) radio, je mogoče le približno izvedeti potek bojev-
Tako pravi neko jmročilo, da j'* bilo ipri prvem zračnem napa-| du na Beograd l2.~>0 nemških ae-roplaiiov- V Beogradu je bilo ]K>rušenih G vojašnic*; železniška postaja je pogorela; Beograd je ognjeno morje.
Nemška uradna časnikarska agentura D.N.B. .pravi, da ji bilo včeraj izstreljenih 33 jugoslovanskih aeroplanov, 48 pa h je bilo uničenih na zemun skeni letališču- Nemci so izgubili samo 4 aerqplane.
Ford Motor Company je u- Delavskl uraj
je namreč od
gotovila, da je vsled štrajka1 reJil volitve ni(Mi go ti*oč u-Georgiji obkolili časnikarji ter ■ prizadetih 125 tisoč Fordov ih službenci Fordove River Rong,-so skušali zvedeti od njega vse delavcev, počivajo pa delavci j tovarne Volitve naj bi-pokaza-
tudi po drugih tovarnah, ki so|K% katero organizacijo hočejo s Fordovimi v tesni zvezi l;I1|eti deIavci ^ SV0j0 za>to_
mogoče in nemogoče stvari.
Najprej jim je pripovedoval o sabotažnih dejanjih, ki so v raznih ameriških ladjedelnicah baje na dnevnem redu, nato je tpa začel razpravljali o vojnem jnjložaju.
Vsled štrajka je brez <lda;priico pri	pogaja-
in zaslužka 84 tisoč urdiižbe^-1
cev River Rouge tovarne. V j M"Mligangki governer Van raznih drugih Fordovih oddel- j xVagoner je izjavil z ozirom n:* ih počiva 34 tisoč delavcev: stavko ,pri Fordu: — Kdor bi
Anglija in Amerika 1*0 ,7200 delavcev v Fordovi Lin
,	;jiii»lil, da ^em izgubil npanje,
je rekel, - to- C.o;u in Highland Park tovarniJ^, mo{i Preprii:.ail seIIlf <la
-t rank i
sta zmagali,
Ja po Mračno hudi borbi.Zma-;Iiestrpno čaka konča štrajka;^^ bo«ta jia-iprohijoči si bo izvojevana -s pomočju Fordova družbe je pri 700 po-'kmalu ,poraZu.neli.
iljetnikih kancelirala svoja na-j	_
ročila, predstavljajoča vred-', MOGOČEN VTIS nost 11 milijonov dolarjev.	Ko ^ je vrnil xz Londona v
I- A. Capizzi pravni zastap- Ottawa, Ontario, novi angleški nik Fordove družbe, je izjavil, vrhovni koimisar za Kanado, jo tla so v detroitski podružnici Delavs-kega urada ra-zni komunistični elementi, in da Ford ne bo »prejemal od teh ljudi nobenih povelj-
ga
skupnega vpada v Nemčijo po ba'kanskem ozenrtju-
Dies je mnenja, da je dolžnost Združenih držav boriti se in poslati armado v Evropo-
Proti Beogradu -sta na pot i dve nemški mehanizirani diviziji. Skozi Maribor prodira 15 divizij proti Zagrebu-
rekel:
— Kanadska »požrvovalnosi jn kanadski vojni prispevki vzbujajo v v>-ej Angliji 11 togo. cen vtis,
Monday, April 7, 1941
"GLAS NARODA"
r. (A Corporation). ; J. Lupeha, Bee. — Place of bnslneos of tba of above offlrers: 21« WEST 18tb STREET, NRW YORK, N. I.
48th Year
<J!as Naroda" la famed mry day except Saturday«, Sunday« and Holiday«. Icatiy ft.—, Advertisement on Agreement.
a	lato velja U*t mm. Ameriko In Kanado $6.— ; u pol leto «3.— ;
,« leta 91 AO. — Za New York aa celo leto <7.— ; sa pol leta $3.50. 8a laowMho m celo leto <7.—; aa pol leta 93.00.
Ulaa Naroda" lakaja vsaki dan lzvzem&l sobot, nedelj In praznikov.
-OU8 NAKODA" Sli WEST ltth STREET, NEW YORK, N.
>: CHelsea >—1242
Postava o delu otrok
Osem državnih legislator je
manjši1 števila otroških delav-
DRUGA POMLAD
V*e kaže. da sedanji vo jni ne l>o igrala Italija noht ne vloge več. To se pravi, tla jo odpovedalo orožje, na katero .so je Hitler že vsaj Kj>o<Vtka precej zanaišal.
(Hitlerjev mee je imel dve o-triui: neniško in k.ško. Laška je tako sk liani:, da je ni nr^ore več izbrusiti Ostane mu torei le nen4šk:»
Deset nr.'xi'i \ je minilo izza rasa, ko je biia Anglija navezana farna nase. Xal>enega xaveenika ni imela, in nikjer dobivala pomori. Zdaj je Xcn»rij:i na istem stališču kot - i la AngLija preti desetimi uk srci. Sama je brez zaveznika.
Izza zaretka vojne je sklenil Hitler limono pogodb. Pr-i t ' >la ^ Sovjet-ko Kusijo, zadnja pa z Jugoslavijo. Toda i)<	z Jugoslavijo je držala komaj Štiriindvajset nr. Jt>
^oslova, ka vlada jo jc podpisala, jugoslovanski narod jo je pa preklical in zavrgel. .
Z vseinli pogodbami si pa ni Hitler pridobil niti enega zaveznica. Italija .mu je bila bolj v na pot je nego v korist. Milsli si je: — Ce Italijani ne 'bodo drugega mogli, bodo že vsaj povzročali preglavice angleškemu brodovju v Sredozemskem morju.
Ta želja pa so mu ni vresnioila. Zgodilo se je baš nasprotno. Angleži so Italijae neusmiljeno namlatili.
V manj kot enem letu je zgodovina zaznamovala dva pomembna dogodka sedanje vojni. Lani meseca juija je bila zrušena Franci]a. Letošnjo pomlad jt Italija žalostno odigra-' ta. svojo vlogo, kot vojafska zaveznica Xemeije.
Ce innajo Italijani še kakšno postojanko v Afriki, je brez vsakega pomena. Angleži lahko skrčijo svojo črto do-orve ^ t' m, da se nn-aknejo od- Beugazna. In nič zato, če se umaknejo do Ba rdijo. S tem bi ne bil niti malo zmanjšan pomen njihovih sijajnih afriških zmag.
'V prihodnje se bo treba boriti Angležem tdinole z Nemci. Čo 'bi bila nemška a -mada in nemška zračna služba še f.vakrat močnejši kakor sla. \>epovsod ne morejo biti nemški vojaki in neniška Mala.
(Hitler lahko vse zanika- ne more pa zanikati pomembnega dejstva, da namreč doeiva Anglija nove zaveznike, Nemčija jih pa izgublja
Toda Italija, i so Še vedno zavezniki Nemčije, bo rek« •i ali oni. Seveda -o zavezniki. toda Hitb rju so v uapotje.
Zakaj se je zi učila italijanska vojaška sila/ Nihčt ne bo trdil, da »so \ -i lai>ki vojaki strahopetci, da niso imeli dovolj opreme iu d;«, so njihovi častniki zanič..
Nesmiselno b. bilo dokazovati, da laška liiurnarica zato ni bila kos anglešk:. ker je angleška dosti bolj izvežbana. lies da so Grki junaški narod in da »-<o brezprimevno hrabro ' orili toda Grkom In vse njihovo junaštvo ne pomagalo dosti, če bi bi' italijanski narod prežet z dnugažnim duhom kakor je.
iltllija jo šla v vojno-proti svoji volj? in se je kiij kmalu zavedla velike resnice: Italijani ne morejo v svojih kolonijah premagiti Angleži v, dokler Nemčija ne zmaga. Kakorhitro pa Nemčija zmaga bo morala postati Italija njena ponižna služabnica. Italijanski narod je že-zdavnaj spoznl, da bo zanj dosti bo'je, če >e pu-ii poraziti Angležem kot pa Nen(cem.
Tega prepričanja ni mogla zatreti m bena fašistična propaganda in vsi *!ussolinijevi govori niso mogli navdati Italijanov v bojaželjno^f.
O.ipor italijanskega naroda proti vojni je istotako značilen. kol je značil.-M sklep Jugoslovanov, da se bore proti .vemčiji. To je dvoje značilnih znamenj letošnje pomladi. Dvoje znamenj, ki sta za Hitlerja izredno sltsbega pomena.
vzelo v prt t res vzakonitev strožjih ]»ravil o delu otrok. Istočasno [»a je vrhovno sodišče Združenih držav potrdilo utsavnost federalnega zakona
0	niiezdah in urah, ki vseibuje on Mejili* v o! loškega di la v med-«hžavni trgovini.
Ta določba vrhovnega sodi-sča popolnoma izpreminja na-.'iprotno določbo istega sodiš«",i v stvari otloškega d« la. je bila izrečena pred 22 leti. daj pa je najvišje sodišče izreklo. da kougn s ima pravk-o izločiti iz miHldržavue trgovine vsake izdelke, ki bi bili izgo-tovljeni pod takimi okolščina-mi, katere so podnormalne. kar se tire otroškega dela.
1	Skoraj četrtina "zaposlenih o-,trok je v takih industrijah,
katerih izdelki gredo v med-državno trgovino.
Zagovorniki strožje zakonodaje o otroškem delu so navdušeno pozdravili to določbo najvišjega sodrsča. Opozarjajo pa, da določba ne more vplivati na delo otrok pod ]6. letom, zaposlenih v komcrcijali-z i ranem poljedelstvu, v pouličnih ofortih in v industrijah, ki ni- onieddržavnfc; niti ne more imeti nikakega vpliva na otroke, ki delajo v nevarnih obr-tih, kaiei ih izdelki se razpeča-i vajo znotraj države same. To \*:;e ipomenja 2,000,000 otrok pod IH .letom, ki nimajo zaščite fedirahlih postav o otroškem! delu.
Dasi je osem državnih Iegi-slatur vzelo v pretres poo-strožitev državni v zakonov o otroškem delu. niso bili sprejeti vsi dotični zakonski načrti. Največji ua|>red«k je bil storjen v državi New Jersey. Ta država je revidirala svoj stari znkon otroškem delu in uvedla nova pravila daleko oibsež-in"'ga pomena, vštevši reguli-ei-jo zaposlovanja otrok v industry jaliziram m jK)ljedelst\m. Tudi prepoveduje zaposlovanje otrok :z drugih držav, ako njihova lastna država zahteva, <la bi ]K)hajali šoio. S tenu da je Xe \vJersey sprejel načelo minimalne starosti 10 let za in-dnstrijal-no in komritrijaliio za-))Oslovanje, je po-ta1 trinajsta država, ki inuijo tak minimjum. •Spb h vsako zaposlovanje o-trok pod IH. letoni se je .prepovedalo tekom šolskih ur. Izven šolskih ur sme otrok pod
cev.
Nikaka iznied onih držav, ki ni-o še ratificirale predlagane ustavne spremeidbe o otroškem delu, sprejete oil kongresa leta H)24, ni kaj ukrenila v tem smislu tekom zadnjega leta. Osem indvajset držav je že potrdilo ta federalni amendment, ali je treba še dodatnih osmih držav, da more ta predlog 'postati del konstitucije Združenih držav.
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Ceria Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 VV. 18th Street, New York, N. Y.
Peter Zgaga
HITRA IN SIGURNA ZVEZA Z DOMOVINO
Pošljite brzojavni pozdrav do. rrtačim za Veliko noč ▼ stari kraj.
'A' teh razburkanih časih ko je v sled vojke hitra in sigurna zveza z domovino skoro nemogoča, je vtdaj prvikrat mogoče poslati v Jugoslavijo brzojavne čestitke za Veliko noč, svojim prijateljeb, sorodni-kon<. /staršem, jbratom ali o t rokom in to potom Mackav Radia Co.. a stalo vas bo samo en dolar in 10 centov federalnega davka.
'Zadostno je. da greste na katerikoli urad Postal Telegraph ali na Mackav Radio, v katc-remkolisi kraju. Tam vam 'bode ponudili na zahtevo 17 raznih sestavkov s tak:mn čestitkami v srbo-hrvaškem. ali v slovenskem jeziku. Vi izberete eden takih sestavkov, kateri1 slovljeno vstajenje Vam želi. se vam najbolj dopade, <laste
n:li brzojavniii čestitk iz Z<lru-žeuih di^žav ameriških raznim osebam v Jugo-laviji. To tlw> sedaj za Veliko noč, morda za dolgo <časa edini neposred ni glas vašim dragim da ste živi in zdravi.
Razne načine čestitk.
•1. Blagos'avljene iu vesele Velikonočne praznike.
2. Pošiljam vam, prisrčne pozdrave za Velikonočne prazni ke.
.Za Velikonočne praznike že liii< vam lirtnogo sreče in zadovoljstva drtiziui in domu.
4. Vam in vašim prisrčne in blagoslovljene praznike želi, Ta-le pozdrav Vam prina
Nihče na svetu ni vsemo gočen- Niti Ford ni- V pred tnestju Detroita ima Moje kraljestva in — svojo trdnjavo iu — -»vojo trdnjavo. Zaposlenih ima približno sto tisoč delavcev, katerim je dolgo let vladal. Vladal v pravem pomenu besede. V svojem kraljestvu je hotel biti sam neomejen in absoluten gospodar. Njegova beseda je bila mero-dajna, njegova volja je obveljala«. Proti njegovim odred bam in ukrepom ni bilo uobe nega ugovora-
Kljnboval je vladi in postavam. O delavskih organizacijah ni hotel ničesar sliš-<*;
Ponovno je poudaril: — Raje zaprem tovarno ali jo pa dani vladi za en dolar na leto
MLAD IZPRIJENEC.
Med dijaki Bushwick visoke
v najem, kot da bi dovolil mojem podjetju uniji kakši l>escdo-
Delavci, resnični ustvarite I ji njegovega kraljestva, nji gove trdnjave iu vsega, kalina, so se pa naposled tudi za čeli oglašati. Ker so pa njihc ve besede naletele na gluha u sesa, so se pač poslužili uaju s-pešnejšega, po postavi jir priznanega orožja — stavke.
Ko boste to brali, bo inog< če pri Fordu že mir. Malo ue rodno bo staremu inogotc vkloniti se, pa se bo mora fcajti unija -e ne bo.
Sicer pa stvar »i tako hud; in nevarna, kot si jo predstav Ija Ford, ki je vajen videti vsakem zavednem delav c i rdečo pošaM. Privaditi >e In
i
j pač moral novemu redu in no I vini razmeram kot >o -e jiu pač morali privaditi nekdanji lijem n ulični tnnoglavei Clir>' sler. General Motor* in drugi. Zadeva bo pov-em prepro-
ša blagoslovljene ])iyrznike va-«£j0le v Urooklynu je bil tudi 15 sta in enostavna:
.sega starega prijatelja.
/fi. Pošiljamo vam in vaši cenjeni družini najtoplejše želje za blagoslovljene velike prawi.'ke.
7. Srečno najlepše in bi ago-
let ni Uliarles Kamp>. Ni Uil haiš slaib, pa tudi ne prav dober učenec. Pred emm tednom je prišel ob eni uri zjutraj pied 'šolsko posloje. P d sukničem
popolni naslov osebe v Jugoslaviji in svoj podpis, toda ne več kot tri besede v podpisu.
Ako želite, faliko si sestavite svojo čestitko, ki bo odgovarjala vatšemu srcu, ter jo od-pošljete istim1, potemt za nekoliko več kot en dolar. More se ral »iti raz ven s 10>o-h rvatš-kega,
:i.li slovenskega, tudi še angleški, nemški- francoski, italijanski. madžarski ali španski jezik. Na enak način se lahko pošljejo voščila še v nekatere druge evropske dežele. to<la ne v \ se. .
Ta bivaiiredna oljašfiva s ta ko nizko ceno velja od 7. aprila pa do vštevši 19. aprila 1941. Na ta način «o vključeni tudi pravoslavni prazniki, ker se raZen tega, oddavši tako čestitko do vštetega 19. aprila more š(> označiti, kateri dan naj bo ista oddana. Na ta način je omogočeno častitati tu-
je skrival kladivo. I\o se je p:epričal, da ni nikogar v bli-Gospod je vstal, naj vam, zini, je ra-zbil okno in se -pla-b;xlo srečna in vesela še mno-'zii v laboratorij. Iz omare je gc» leta.	I vzel pet mikroskopov iu nekaj
nem, res.
če UM' zalotijo po odtiskih prstov. V basket je stlačil nekaj
9. Veselo Alelujo in brez j drugih preciznih števila dtibro Vam želi.	i strumlentov. Ko
'10. Naj praznik Vstajenja |e< Lit i. ga ie zaskrl radost vsega sveta vam prinese >rečo in veselje.
'11. Ob prazniku Vstajenja z papirja, zažgal in odšel ljubeznijo in m'Kslij«! na Vas. |noin skozi okno.
12.	Naj Vam sedanji veličastni družinski praznik prinese nvnogo veselja in zadovoljstva.
13.	Za srečno Veliko noči* „ Vam zelmi najlepšo bodočnost slično cvetoči pon^adi.
14.	Ivristu-' je vstal, pošilja-nu» vam prisrčen |wwdrav.
15.	Prav lepa hvala za prijateljske ]K>zdrave. Želimo tudi Vam. srečno Veliko noč.
Delavci bodo potom tajnih volitev izbrali to aLi ono delavsko organizacijo za svojo zastopnico pri kolektivnih i>o gaja n ji h Nedvomno se bodo odločili za CI<»
Za.-opniki organizacije >e bodo v Videli »polnili zadevali >ku šali sporazumeti z zastopniki Fordove drube. \ ča-i bo mo rala kompanija nekoliko ]K>pu-stiti. vča-i pa unija. S|>orjizu-meli se pa bodo. Saj >o se tudi pri Cliryslerju. General Motor-* in drugod.
fn Ford n ne bo treba vzdr-Ko>edje so obvestili ognje- ževti nobenih ol>oroženili na gnsi ce. da je izbruhnil v šoli jHcžev in jdačevati armade požar. Ogenj je bij knuilu po-'.-pijolloV. kajti vbodoče ne bo
več Ford edin j in ali^olutni za-
fizičnih in-je ž'* hotel
* * kaj
ple-
Ogi nj je bij knuilu po-fkšen, navzlic tenm je pa na-' pravil za 7,000 dolarjev šk<wle.'
(Kaiii^p-a so zalot.ili šele po eneni lednu. ko je skušal pro-d;:ti uiikroskop tn'kenm .starina i ju.
Na vprašanje detektivov, re-
1(>.'Prisrčna hvala za čestit- mu je to storil, Kanvps ni v« -
' ' ...........da
stopili k svojih delavcev, par-mil bo pa to breme odvzela poštena iu postavno priznana organizacija.
di Veliko noč po starem kole 14 letom delati le v pouličnih d.irju vse do 20. aprila.
obrtih, kot je razprodaja časo-1 yjR
P' w ' IWI--BMR-.S :ii ■■:«>■•'*■:. laBCOlUBUMm^ag »«BH»WgHWJtHUu.KLII'aB!3MBHW» i :. MMUSC r 3 a - i.....ti,.. tHiUiim^iiWMWOWiLiHUtiilK JHHKHK^Stflii: luJffiffl M
MaJi Oglasi|
imajo velik uspeh I
■ ■ ii
pisov in revij, za kar je določena minimalna starost 12 1 rt. SolslJc0 pohajanje je postalo obvezno za vse otroke pod 16. letoni.
Država Virginia je tudi poostrila svoje šolsko zakone, zlasti kar se tiče boljšega izvrševanja išolske obveze in nadziranja ni pohajanja šol, in je pov<W-nln šolsko leto od IGO na ISO dni na leto. Razširila je starostni minimum na 18 let, pod kafero starostjo nikak o-trok ne sme delati v rudniku, vštevši kaiibenolomie. "
tV držiivah New York, Kentucky. Louisiana. Rhode Island in v Distriktu Columbia, so bile uvedene manjiše spre-mem'be zakona, ki prizadevajo
naše rojake v Kanadi,
Iz Jugoslavije prihaja razveseljivo poročilo, da "o se Hrvatje vendarle spaincioval: in v
ke, naj tudi Vam prinese Ve- del odgovoriti. Reke! je 1
lika noč samo srečo in veselje, ne iz želje po denarju o
17. Naj Vam ta Velika noč Oblasti domnevajo, d« se je .. ... . . . ...
.	„ . , , ,	.-ii.-- odločilni uri stopili ra »trau
iu praznik prinese vsemogočni note! nfciscevati mul kakšnim
božji blagoslov.	učiteljem. .
VELIKA
NateUi ta UMU J.
Mrvm pulw iMta
Ako te nimate Blaznlkove Pratike za leto 1M1, jo lahko dobite pri zastopniku "Glasa Naroda" v Vaši našel-bini, ali pa naravnost od Knjigarne Slovenic Pnblishlnr Co, 21« W. ltth Street, New Ywk, — S4nnf 3jf (tstff.
kateri so žele poslužiti te postrežbe, je tudi preskrbljeno kako naj to urede. Oni naj pošiljajo |>o pošti svojim prijateljem v Združenih državah adreso, na katero želijo odposlali tako voščilo, svoj podrpis in številko sestavka z znakom v katerem? jeziku naj voSčilo bo — a prijatelji lahko to namesto njih odpošljejo iz Združenih držav, kakor je zgoraj opisano Samo ob sebi pa je umevno da imajo sami prijateljem strošek poslati.
Ta i »olajšava, pa hitra in tudi sigurna zveza s staro domovino- v časih ko je skoro nemogoče vzdrževati dobre zveze z Jugoslavijo in ostalo Evropo, bo gotovo naišla najboljši odmev pri vseh naših izseljencih. Minister pošte in brzojava Jugoslavije, dr. Josip Torbar. kakor tudi poslanik v Wash-ingtonu. dr. Konstantin Fotič. katera se ni,«ta ustrašila truda, da to a-rsto službe s staro domovino izposlujeta tudi za naše izseljence,, pač gotovo zaslužita vsako priznanje.
»Zadnji Božič je bilo oddanih v teku 24 ur na stotino takš-
Velikonoč...
i .«...i ..
DARILNE POŠILJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
V DINARJIH:
10« DIN 200 DIN. S00 DIN. 500 DIN.
50 UR 100 UR 200 UR 300 LIR
SLAMNIKARICE
Potrebujemo izvež:l>ane šival-ke za moške slamnike na box in male stroje.
BOLIVIAN HAT CO. 663 Broadway, New York Tel. GRamcrcy 7-5132
$ 2.00	1000	DIN..........$17.50
. $ 3.03	2000	DIN............$34.00
-	$ 5.75	5000	DIN. ________$82.50
. $ 9.00
V URAH:
.. $ 2.85	500 UR--$21.75
... $ 4.85 1000 LIR ... .. $43.00 _ $ 0.20	2000 UR---$85.00
-	$1338
ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, priporočamo, da se vse darilne posiljatve pošlje potom
CABLE ORDER. Na ta način je denar najhitreje izplačan. — Za Cable Order je treba posebej plačati
$1.50
V sled ranaer r Evropi ni mogoče v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih os. lirah. Isto velja tudi sa vse druge evropske Ada ve.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
i: : P 9 T N I i II ODDIHI i t: 216 Wtftt 18th Stmt, Ntw York
POZOR Po novi ameriški odredbi morajo bili denarne pošlljatve v Jugoslavijo poslane skupno a posebno izjavo, ki jo podpiše od pošiljatelj. Take izjave bomo poslali vsakomur, ki jib bu želel doluti. v namenu da iK>&ljc denar v stari kraj. Vsakdo pa more iHNdati v Jugoslavijo le $100.— ca mesec, i>oleg tega pa še $25.— za vsakega CM a na pošilja tel je ve družine. V nobenem slučaju pa ni dovoljeno poslati eni druftini več kot $1X10.— na mesec. V izjavi mora biti povedano, koliko članov je v družini onega, ki mu bo poslan denar- Pnčiijateljn jg treba lastnoročno podpisati izjavo.
Srbov, kjer bi moral bit« in mora biti veduo ujliov pnotci
Podpredsednik dr Maček j' odpotoval v Zagreb, ko je :ni-nUtrski predsednik 8*. mo vi/ kar j naravnost pored;;! Hitiirju, Ua jugoslovanski narod m prizna va nobene pogodb", ki jo je prejšnja jugoslovanska viada oklenila ž njim.
ti>tein usodiie.u trenutku je Maeek o«.Ipoto*.ii iz B»iogra-da in začel tauiburati >taio u»e-lodijo o avtonomiji l'rval^ko-Ko Hitler to >li-a'.. »i j«-/.«i4*-»»l moti roke. re>, na loan bo L.bkn Tako k »Uor < <':eb'o-hlovaško. Hrvalom Ik*..i l:d, ta-k- a\*toii«>iiiijo k.»!	jo dal
Slovakom, Slovenci l>od« odri--zani ml .li*«o^la\"ije, s samimi Srbi pa l»o že šlo. <V zlepa p« z A?rda.
Tod;» Hitlfi-ju. ki mu je šlo spočet ka vse po ~re<"i. so se za-ee4i raeuni mešati.
Anglija je še ve' io ue/.avzeta, njegov laški zaveznik j Hi je dobil toliko po gribi, da je omagal pod njimi, pri prodiranju na Balkan je pa ostrmel pred jugoslovanskim svarilom r — Stoj!
Zdaj so mu še Hrvatje tako zmedli račune, da bo imel o-pravka s složno in odločno Jugoslavijo.
>T.i Balkanu nlegne v-nak hip zagrmeti. In zag.*melo bo tudi drugod: po zasedenih deželab in naposled v Nem^i ii Vprašanje je, kje »i fco po-
TTI .t	. <1
"Tirur s ■"

SLOVENSKE KN
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finžgar)
Nove knjige
slovenskih pisateljev
L.. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH
Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 >trani, je trdo vezana ter
v:*ebujc 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja.
Cena — $2.
spisi josip jurčtfča
Iz zgodovine
izumov
ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani.
Cena — 75c
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
agitator
»»4h«I 4mnkm fcrraiik
(W Mtraui.)
Jauko kerMtik j* |Hkf Jur čiča itnjlx j lUiin in priljnl*-Ijfti MiovcuMki pisatelj, kar jilt Jf tivHo v drugI |*4ovi«*i d< -vetiiH jtftpgu >toU*l jii. Xjfgwj;« "Agitatorja" U> itekmi či" Idi x uiitkom.
Cena $ 1.— grešnik lenart
Spinal Iva« Cankar.
(Ill Mtranl.)
En<> itujltoljšili (!*•!
rtiaatelja. v katerem «? pre« I -NtavLja kot izlx>reu pwuavulo-ulrvikjt dult.
Cena $ I.—
igralec
Mpi trni r. M. Dwtojevtfcl
f-tC. »traid.i
Slavni ruski i»imuI»>Ij je t tej povesti klaalčnu opijal igml
•ko «tn«L Igralec izgublja lu dobiva. poakuAa na v ur mo*<> načine, npletkarl. dotivlja iu poaablja, toda atraat do graiija ga uikdar ue uilne.
Cena 75c
idiot
Sftiaal r. M. Do»U»jevaki TRI KN/IGR-NAD 600 lir.
Krasen roman enega uajlwlj Aih ruakiU pisateljev. — (litis ualadeoiCa, ki )«• iuieJ le v u»J-bolj rani mladcMtl nagnenjs k nenormalnuatiuj. Opis je živahen Iti ne utruja kot uekate
rt drogi romani iKtartojevaite-
ga.
Cena $2.25
kako sem se jaz likal
S»i*aJ Jakob Aleievee. TRI KNJIGE pa IS*. ISO in 114 strani.
Plaatelj nam v teli He h knjigah opisuje iis<»do in življenje kmetskeg.t fanta, ki so ga sta* rlAi pOKlall v šole, kjer se Je vadrževal a Lastninil sredstvi ter adaj lažje, »tuj teije. leaei ud Sole do šole ter si sledliji«' priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige ho pisane Živahno. Ob čitauju se bo moral tttatelj večkrat od srca nasmejati.
Cena $ 1.50
VSI TKME .................. $1J5«
jernac zmago vac
Spisal slaviti poljski pisatelj HENRIK 8IENKIEWICZ
Kakor val njegovi romani, je tudi ta aelo saaimiv.
cena $1.—
listki
Spisal Kaavar Meško.
<144 strani.)
Cena 70c malenkosti
MILIJONAR BREZ DENARJA
Spisal Phillip* Oppeulteim.
(1C strani.)
l»o skrajnosti uajiet roman iz mmierttegj življenja. Opi>eii-neim je znani angleški muiu-in*1»ise4- |H>zr.an p»> celem svetu.
Cena 75c
MOŽJE
Spisal Emerson llugli.
CWO strani, i
/.aniinivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevud prav nič ne zaostaja za originalom.
Cena $1.50 ŠALJIVI SLOVENEC
otroci solnca
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pl«ateij (s»pl suje čudovit svet m«il šarkostjo Južnega soluca in senco hladne severue u»»čl.
cena $1.—
pod svobodnim solncem
Spisal Frane S. Kin ž gar.
(2 zvezka: .'!00 in .'UiS strani.» I'u izjavi kritikov je to najboljši zgo<lorinski roman, O-pisuje življenje starih Slovencev. MlatU'ga Iztoka je zanesla in »t v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je sezuauil z Ireno ter sc zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže.
Cena $4.—
znanci
Spisal K AIM) MIKNIK „
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ler knji-i;« sam označuje kot **Pnvesti Id orisi."
cena $1.25 zadnja na grmadi
Spisal Franc Jaklič.
• strani.)
Tu<li dolenjska Ribnica je i-mela svoj čarovniški prot-es. Pisatelj Jaklič je na p»Mlla^i zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje ''čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena $ I.
ŽIVI VIRI
(130 strani.)
Cena 75c
med padarji in zdravniki
Spisal Janko Kač.
(117 strani.)
Štajerski rojak Kal ui do svojega štiridesetega lela stopil v javnost. Nato je zaeel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, ust o je pa zaslovel s svojim romunom — "(J run lom."
Cena 85c morski razbojnik
Spisal Fred. Marrjat.
(IKS straui.)
V duhu čltatelja oživa romantika v najbolj pestrih barvah. — Krt iu ljubezeu. — Vite" Mtvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena 85c
nadežna
NIKOLAJEVNA
Spisal V. M. Garšin.
(112 strani.)
Junaki tega romaua blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpeujajo se kvi.šku, a sredi pota omagajo.
Cena 30c nova erotika
Spisal Ivan Rozman.
(115 straui.) — ^rrdo Tesano. Knjiga vsebuje "misli", ki so si* rodile v človeku v prvih letih svetovne vojue.
Cena 70c na polju slave
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana 8obie?ke-ga nad Turki pri Hot i mi in a tem osvobojen je Poljske. S to zmago Je blis koučana turška ails, pod kstero so toliko trpeli tudi slovenski kraji.
cena $1.—
ogenj
Spisal Henry Barbusse.
(337 strani.)
I* ret rešljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusee je mogel napisati tako knjigo.
Cena $ I.—
Založil Anton Brezovnik
Zbirka najl»oljšili kratk«»f*asiii<-iz vseh stanov. — 2!>:i straui.
Cena 50c
Spisal Ivan Matifič. (411 strani. — Trdo vc/ano.i Najznamitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko raz~ vil snov do današnjih <lui. I po vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo či* tal z zanimanjem.
DOHODKI SE VEČAJO.
;
'Trgovinski department po- i t CH iVr da ■*•<» me-eca februarja j CLslu/ili posamezniki 0148 milijon«, v dolarjev, kar je T>44 lni-lijosi»v dolarjev več. neio» ftb-;uatja lanskega leta.
Zaslržek pa navzlic lenm še vedno ui l»i! tako velik, kot je bil i«ke>e<-a feWrnarja !. litU.
ODPOVEDANA STAVKA.
1
Za t" rek jr 1»iia v KI i za he tli, j X. J. iut]>ove«lana stavka zidarjev in poiiwi«raeev. ki so člani Ameriške delaxske federacije. Stavka je l ila pa v za f njem Iti p« preklicana.
Xi ki linijski uradnik je rekel: "Spoznali smo. tla v
I.	ZVEZEK:
Uvod; Narodne pravijiee in prijs»ve«Ike; Six»miiii na de« I a : Jurij Kuzjak; Jesenska u<h* inefi sloveuskiuii polharji; i
l>,snen; l»va prijatelja.	j godovi na izumov je oheneUi zgodo-
II.	ZVEZEK:	j vina številnili nCs]>onaz4Hl^ovT pomot Jurij Kobila; Tihotapec; Vr- |j|, muk. Ni >ail»o >vet napačno «oULl Into 8mukova ienitev; Kl<i-šterski žoluir; tirad Itojinjc; Golida.
III.	ZVEZEK: Ih-M'ii brat: Nciu>ki val|**t.
IV.	ZVEZEK:
Cvet iu sjul; Hri un-stnega sodnika ; Kozlowka siMlba v Višnji gori: Dva brata.
V.	ZVEZEK:
Susedov sin; Siti kui<*tskesn cesarja; Meil dvema stul'»uia.
VI.	ZVEZEK: l»r. Z»iIst: Tugonier.
VII.	ZVEZEK: I>epa Vida: Pipa (obko : M twin pravica: V vojni krajini: Pravda uied bratoma.
VIII.	ZVEZEK: Ivan Erazem Tatcnhah: liu" jim j* te; Črtini iz življenja lH>|itieue^a agitatorja : Teb-«'j:i lieeeuka : š«*st parov klobas: Po tobaku siurdii; Ž^nitev iz iifvySfljiviisH: Sjn'inini vt«-rega Slovenca A ud reja Pajka.
IX.	ZVEZEK:
Rcikovujacl: Kak«' j»- Kotarjev Peter ]M.k«»r<i delal, ko je krompir kradel; Potuirejeni bankovci.
X.	ZVEZKK: Veronika IVseniška.
Vsak zvezek $1.50 !:;\v"lj.al v ^'-T1' V1""' ™ 5u'
daka. irovon vedno o velrkem 10 zvezkov . . . $10.— mi>-	preobrazil vojno in mir ter
!mi da) v n»ke neomejeno iikm*. Ta iznm j« l»i! dinamit — toda te^a stari \. bel ni vedel, kajti živci je v fikvui ideji, da In vtnlno nekaj manjka.
Moderna znanost -e t rudi. da bi iz-;d**!ovala upogljivo steklo, ki bi zrevo-lm ioniralo eele i udu-t rije. Toda če pd^iedamo v »stari vok. moramo ua?(v .loviti, da >o taksno -lcklt» imeli že te-HELA KEKA	Neki Sirce je prise namreč 6
«24 strani, s >iikauii. \'s«>biiia: trMti iziimktin k ee.>arjtl Tilierijii, po-
velikih izumiteljev, temveč tudi izumitelji sami mnogokdaj ni>o znali o-cenjt-vati ]>omemi svojih izumov.
Tako je bilo na primer z Kdi-onom, najpn duktivnej>im tehničnim s:eni-jem veeh časov. Majhen fzum, ki ga i je sam -matral za |»o?-transko delo brez |K»ebn«nrn {Mnitena. .-«* je izkazal sča-~uma za najdonosnejšega, kar jih je >l>lt>h napravil. Fklison si je zmialil da bi l'i nir k i trak ob -trani opremil z luknjicami, da bi mogel trak enako-iiierneje Um'-L Sreča je hitela, da je jza ta mali izum napravil ugodno po--od I »o. čeprav j»- bil dnignče. kar se ;tiče pogodb, za svojo korist zelo slab gortpoilar. D<r~«'gel jc. da m> mu ino-;ra!i plačevati za vsako luknjo ob robu nima odlomek centa. Te male ■ luknje pa so mu dmiesie neštete tnili-joiie v dolarjih in na (»odiagi t'-irn liodka >i jc lahko priskrbel ča- za evttje velike, -enzae.ionaliie, toda manj donosne izume.
Ko j" Nobel izumil dinamit ni vedel. da je to razstrelivo prav za prav izumil že n jegov < če. < Iče \o!»el, ki
ROMANI
Karol Maya
V PLATNU VEZ
Dvojnik; Pred vojnim sodiščem; Ob 1'ruguaju; (rri meja.
$2.00
DOLINA KMKTi
»U> strani, s olikami. Vsel*in:i :
Miss Alma; Denis; Spletke in zanke; Pekel.
$2.00
kazal 11 ixi je posodo iz utiivega tvoriva, ki ir;i je bilo mojroev olxlelovati - kladivom. kakor mehko kovino. Cesar ga j je vpraša!, ali je edini ni«»ž. ki pozna [skrivnost te;m stekla. Ko je Sirec po-ni-srio ]»ritrdil. -ra je dal Tibcr-ij brt»« i oklevanja obglaviti. F^al >e je nam-
na na-;
t
sodnikovi
Cena $2.—
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta uašib pisaleijev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem Bvojm romanu ži v o iu zanimivo popisuje življenje na deželi.
cena $1.75 tarzanove živali
Spl&al Edgar Burroughs
(294 strani) Nadaljevanje "'Tarzana," ki je že vsaj po im»uu znan vsakemu omlkaneu. DhsI je snov povesti neverjetna, ne labko čila in se človek polagoma tutli v neverjetnosti vavi.
Cena 85c v zarje vidove
Spisal OTON ZUPANČIČ
Najboljši in še živovi slovenski pesuik podaja s to zbirko xo|H't nekaj uuffttvorov. Pesmi ao posveC-ene njegovi ženi Ani.

cena
$1.-
KNJIGE
SLAVNEGA RUSKE GA PISATELJA
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
»Slavili ruski pisatelj je v tej povesti klasično op:sal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
d:mjem <"asn v. nzirotn rodm oltiaitllHt stavke niso n-|>ravirene." dHija zidarjev iu ponuipraeev o žo vee t(*«lnnv pogaja z delo-dajabi ^le<le zvišanja plač.
sokuuak in kozak	<la h] nif>-ln novo stekl° razvied-
r/rj strani, s slikami. Vsebina: Inotiti ujegi/v r* zlate in -rebnie zakla-
Kuzak številka deset; Na sledu ; Ob Bajkalskem jezeru;
Domov.
$2.00
V (OKDILLKRAH
de.
Poflobno j»- bilo /. izumiteljem tkal-inega .-troja, s katerim, je Ud.ko en ^uiii idtdavee istočasno -ikal sestnajri tia-
Gli."i strani, s olikami. Vsebiua : I Kov (Iran C haro; Pusfaiiiik; l^ov j
_______; na Seudadora; Božja sodba. |
1 $2.001 CAMBRIA IN HARVESTER zaklad v srkrrnem jezeri
Menil
j«*, da bo njegov izum -i--o ^ o---
COMPANY.
'('amfbria tovarno, ki so lasti Bellileheni Stfi 1 Company v| .Iclin-lownn. Pa.. t«*r štiri to-v;M'iu' International Harvester (Vm^mny v Illinois in Indiani,j spet s
Delo je bilo obnovljeno pod j pogoji, določenimi prejšnji te-! d. n iikhI koiiTpanijami in za-stopniki OTO
<•-4 Mraui. — Vsebina: .Med drvarji divjega zapada; Na Butlerjevi farmi; Dvoboj za življenje; Potopljeni zakladi.
$2.00
SLEPCI IN OSTROVIDCI MED ŽIVALMI.
Mnogo j'' na svetu živaLi. ki m> poceni slepe, odiio-no sploh nimajo po-jsebnih organov za vid. Med Ljudmi je 'v tem oziru najbolj znana tako imt;no-4čbivpška ribica", ki živi
BROŠIRANO
polno paro obratujejo.I™ nnstasu SK1PETA8JEV jvana "človeka ribica", ki živi po
Brata Aia/ija; Koča v sote- . raznih kraških jamah, nvetl drugvni tu ski; Miridit; Ob Vardarju.	v Postonjski jami. ^Č loveška ribi
ic*a'' je povsen* >lepa.
Tudi mravlje imajo zelo slabo rflfl-
$1.50
I IŠ IMNA 1»I,AOAN
v robstvu
Spisal Ivan Matifie.
i \17t7i strani.)
Ivan Matif-ii5 je eden ti stili redkih našili ljudi, ki ne pozna sa* mo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak /na tudi vse pretresljivo opisati.
Cena $1.25 zima med gozdovi
Spisal Pavel Keller.
V tein romanu Keller v svetlih Itarvah rise dogod* - ke na kmetih in posebno v gozdovih.
cena $1.25 zadnji val
Spisal IVO ŠORLt
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Itogaiki Slatini.
cena $ I.—
Idiot
MARKO SENJAI9TH —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
Samo knjige, ki so posebej označene, so ? platnu vezane. Druge so ▼ preprosti vezavi.
Spisal F. M. Dostojevski TKI KNJIGE Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je iniel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne ntruja kot nekateri drugimi romani Dostojevske-ga.
Cena $2.25 Poitnino plačamo mi.
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
73 ŠTRAJKOV.
Produkcijska uprava je kon-uresii predložila poročilo, iz knterega je ra/vidno, da je bi-; lo nuk.l 2S. nun jem lanskega le-j ia in ietošnjini 'J7. niarcem v deželi T."> >trajk^iv. ki so ver1 ;ili t litin j vplivali na narodno-obraiHbni procrani.
'-M) Štrajkov je proylasii CIO, 'JI ]>;i A P L. V šestih <1 tiraj ib so se udeležili štrajka člani o-bt^h organizacij.
V 22 ^lueajih so delavci zahtevali edinole prizi;anje unije. dočim so v 21 »slučajih za-litevali izključno le boljše p!ače.
MOŽ IN ŽENA UBITA V AVTU.
T>nc 14-. marca sta na enotnem križišču nedaleč Tacomia. Wasli.. treščila skupaj dva av-foniirtbila in v enem1 je bil ro-ink Afath ^Catič p svojo ženo. Žena je bila na irtestii mrtva, tratil je pa umrl dva dni kasneje.	*	s ^fatič ie bil star 50 let in doma iz Ranjcre pri Kastavu v Tstri. V Ameriki je bil 40 let. XifMrova žena je bila Neirrkn. Zapušeata dva niaibna sinova v starosti 15 in 12 let. Th*u-sfvo ju je pokopalo ob velikem spremstvu dne 19. rrrarca v enem gToflm. .
LJUDSKA KUHARICA
Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo ii> dom. Cena 50c
Naročite pri:
KNJIGARNI
SLOVENIC
PUBLISHING
COMPANY
STRAHOTE VOJNE
vit vid, tako da >e o njih tudi lahko reče. da so skoraj povsem slepe. Mra-i vija > svojimi očmi ne more razločiti j livade, na katero sije «aonce, od tem-|neira hodnika v mravljišču, j Poljski pajki imajo celo po osem oči, S toda kljub teliva zelo slabo vidijo. Poljski pajek vidi komaj štiri centi-jmetre pred seboj in kadar -e približuje s Vojen mi plenu. <ele po tipanju spozna, kaj je ujel. Svojo mrežo plete na daljavo IT) centimetrov, toda ne vidi z enega koiu-a mreže na drugi. Šele po tresljajih mreže začuti, da se je vanjo kaj ujelo.
XajostrejSi vid med živalmi imajo ptice in med temi spet ptiee-roparicc. Noben človek se ž njimi ne more komati. ("loveski vi<l je deset do dvajsetkrat slabši, kakor v nt orla, sokola ali kakšne druge ropa rice. Orlovo oko opazi srnico z velikih višin, četudi je akrvta v grmovjin. Poljsko miš ugleda orel na njivi z višine tisoe metrov.
Oasu primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING 00. 216 W. 18 St., New York
O
Dobra primera.
"Ako bi iniel tu posodo z vodo in drugo s pivom," je predaval ne-ki nasprotnik alkohola, "in bi postavil obe pred osla, za katero pijačo bi ae le-ta odločil?"
"Gotovo za votlo, je nekdo rekel.
{i'Prav imate," je rnlgovoril nasprotnik alkohola. "Tu vidite pravi nagon živali. Zakaj ne bi rajši dotaknil piva?"
*4Ker je pač o*el." ne oglasi nukdo iz ozadja.
4'C L A a If A B O D A" — New Tort
Monday, April 7, 1941
?8T AHO VLJBN Ix 1M9
HSiinflRi.V
uuuk
: ROMAN :
Francoski opisal: CILAMPOL. — Preložil: LEVSTIK.
Pošteni najditelj
Ljudem jo že nekam v krvi, da sploh lie vračajo stvari, ki jih kdo zgubi.
Dokler št- ni bilo časopisov iu je človek žive' tako rekoč v živalskih razmerah. je ter tja ravno tako zgubil kakšno rtvar kakor danes.
.Lovce iz pradavnih časov je izgubil na primer kanmitno sekiro, pa tudi raznovrstne druge predmete, ki ?o jih našli šele čez nekaj tisočletij, kar nam dokazujejo številne najdbe po
,	„	_	, ... muzejih in zasebnih zbirkah.
\ kotu zaupno s,peta gospod d Avrot. ... Kibard. Oct; Kq ^ raasfiiriIa in pogrlobila sploš-Arnold razlaga :ad> Klcanor neke svete m-,; loma. cd.m M Qmik j(?	raa5umIjivo nastaIa
je blizu nje. Dasrsvno je njegov obraz ze zopet ves neviol- ^ treba da gp	nQ rajr.
/in in brezbnzen, vendar je on tisti, ki je govoril. On tujec, 1|M?rje ^ 51ovek ki jo kaj j
e uirani v eni sam: minuti to, cesar Smqonina ntati od aalec',., . . .... ...
"r<uiii * t in din.	^ ,	- ,bil in onmi ki je izgubljeno stvar na-
m znala slutiti, to, • esar od blizu m hot, 1 videti njen oee. On, L , Ta	-	(ako
ram 1,ua a,,vol» 80cutJa' da	dovolj poguma, da novanem <>rikrivimill liajl,enih re_
ji svetuje.	-
In ta beseda, prvi odmev njene skrite misli, izražajoča to,' «s,ir vj sama ni upam reči. je zdramila Simono iz mrtvelosti, »* katero se je pogrezala toliko dni. 53bnja se seda i zdaj ve in vidi. V nekoliko urah je Riliardova žena. .
Ne, to ni niogrče!
Xe more se premagati: vstane. Hoče f*e ji, tla odgovori Tomažu, pokliče ga na pomoč in -tori to. kar ji svetuje, da vzklikne tu pred celo družbo, da ji je hudo, da ne more, da noče.
Toda njene ustnice se gibljejo, ne da bi izustile irlas. Lady Kieauor se je obrni':* in jo gledala. Kibard je pri nji. Tudi ^►s|»o<l d'Avron in župnik sta se približala. Breme vpliva se spušča nan jo; krog se oži. oklepa jo in drži. Sedaj se zaveda. da >c je zmot i i Tomaž \>aj v nečem zdaj ni več časa. ' **Kaiu grej.tr- d- te moje?" ,io vpraša ladv Eleanor.
Da uide t«-j izkilštijavi, ki jo mami, da si vsa; premisli, prodno >e ji uda. li ora bili sama; in v strahu, da ne bi je za-Iržali, m Simona liasiitehne rekoč, da mora izvršiti še par m.nnjših pripn v.
**To etna vprašanja.** vzklikne go>|K>d d*Avron veselo.
Tii oče \rnold doda, da j<- ubranost in nlolite- pač naj-{iotrehiio.išu tistikrnt. ko ve člov k približuje uajpomciufbncj--cniu treiiotku svoj« ga življenja.
Ali o v<i blazni. ali se ji rogtijo!
Zdaj v j*voji ,-obi in vrata so zaprta. Po njeni postelji j* razgrnjeno nekaj belega, svilenega in mehkega; njena n«-> vest i na oblika in n •• c-tiu pajči lan. .\Ji, da -me ravnati zjso »'koristim z državo, sem pač moral njima po svoji volil., zgrabila bi ju in raztrgala in ju še kot i^prejeti drusi pogoj in tako .so me •nujo pot ptala z uoganii. Nji molitev niti ne misli. Toii-[pitali dva dni v celici štev. 4. Vendar Uok rat j-- zaman pri»s.la lioga. na i ji pomaga! In zdaj je pre- f™ pa zaklel, da nikoli več ne vrve,- ot |>«- a. d;: bi p.klicala n: pomoč. Zdaj ne ljubi več|no,M nobene stvari, pa čeprav bi nassel •ii <oii'ar. kt-r niii.V ..<• l jubi nj.* in lie del: ž njo njenih muk. 1,0 veni kaj. Xa žalost ni^m našel po-
Da bi pa ta postava le ne bila prehuda, so pozneje izdali naredbo o nagradah za poštene najditelje. Poštenost .-e po tej naredbi nagradi z desetimi odstotki najdene vsote ali vrednoti najdene in pošteno oddane stvari.
Ko sem namreč x>onoči taval po Pragi, sem poleg nekega jarka našel deset vinarski novec. Takoj sem šel ž njim na policijsko upravo. Tu sem najdeno vsoto oddal službujočem« nad zoniiku in zahteval, da moje ime objavijo po dnevnem časopisju ter mi izplačajo tudi nagrado v znesku enega vinarja..
Polieijki upravnik me je pa naliru-iil, češ. da me že pozna, iu siknil samo išc dve besedi: 4'V zapor!"
Zjutraj so me privedli k nekemu gospodu v prvem nadstropju, ki je brž sestavil zapisnik in po določilih po->ebnega kazenskega zakona so nie dbsodili na globo petih kron. ob neizterljivosti pa na dva dni zapora. Da
Spodaj je >«• v dno živahen razgovor; celo godba igra. I Vili |Mir ike je, srečen dan. SimoT.a e<lina je mogla to pozabiti lil navda jo mi*el, l:i zbudi v njeni du-i za treno*ek porogljivo vesolje Kaj ko bi nocoj, ko ,-o se tako dobro zabavali • n -i t ko lepo |M>č' Mitnli. ne našli več novate, kadar pridejo T»on;«».' Ako bi jim tako tome jito pokvarila račun; nJesto <la t\i u:. I>oi<Im», da se izpostavi lazlogonc > katerimi ji bo Jo p'i-»vai.ai. < «'itanj«'ie in pro-nj.-ini. ki jo ImmIo izkušalo omajati — kaj ako bi mesto \s«>ga teira priprosto zl»ež*ila ?
S iiiona odpre okno. Vreme jo grozno. Skozi noč. ki je-'o itak temna, tuli zlH'>iioli veter svojo uebiz<lano pesem in lež 1 i .e «liv je, kakoi i/. vedra. Kako dobro bi ta tema skri-\;''a i m "/nil k o, kako I.i -e v tem iiri.pu izgubil i^las njnih stopili! In v Ko.iko naslado bi ji bilo. -oji ti va.se ta ledeni zrak, blesti po mokrem blatu in čutiti se >aiiko svobodno ^redi te ne-vihte, v /uvesti- da nintj borit» z ničon^er več. razen s srdom r.atave. Kam naj -e obrne! To Simono ne skrbi; naravnost kamotk li. d<»kler n bo da ee. di*!eč (kHikI . . .
[n naltt. ako jo v tej zinv-ki noči zagrabi mraz -ledi sa-MotiK n. zn ir<»zda. :.ko >e v tej črni temi spu>ti v globino reke, »li ne | m; n k* n i celo to naslade in p«w"itka, da zlekne na zemljo
a'1 po-i /aie v * odo :i /a-pi tam na veke, moto da p »stane Ki- be. je pre-bledel, vstal in z drhteč
zneje ničesar več razen solznega otro-čička v ]»rvi veži. kamor sem za v i 1 z ulice, da bi si popravil trakove na čevljih. Prepustil sent ga, hočeš nočeš, bolj usmiljenim rokam.
Ana Buklova, po^trežnica iz Strošo-vic, j > šla zjutraj ob petih proti Vino-liradonu da l»i pri družini, kjer je služila. prala perilo. Ko je pri križni-škem samostanu prečila ze'eznisko progo, se je spotaknila ob neki predmet. Nehote se je ozrla nanj in s prirojeno bistroumnostjo je takoj uganila, da je pač usnjata torba. .
Odprla jo je in videla v nji razne listine, vsebine pa ni razbrala. Vsa dobrodušna in do krvi poštena je takoj šla na policijsko upravo, kjer je najdene stvari izročila službujočemu u-radniku..
Ko je uradnik pregledal vselwno tor-
wn
li irdova žena in Ih» 'imiala živeti ž njim. .
Naznanijo ji. di je ob d p:i pravi jen; ona »nlgovori, da ni 'ačna. da pr«de ka-i < in ker -o uavajt ni njenih kapric, jo pusto v miru.
/d.-^ ali nikoli ji tronotok. da izviši svoj namen. Dočini -ode z | m m 1 a pri nr/i in jim -lužinčad streže, je laliko priti •lo « uib nr.l L'iajsk ni vrati; morda je lahko tudi miprt glavni 'dala policijskega uradnika in za nji •>iio<l, spričo »v« s! i pt i ožnosti. Sicer pa človek zidove pre- ponovila-pb«ji, vrata pr.nlr«' m pn>nwga vse nevarnosti, ako ve. da je onstran njih prostost.
Kaj jo še vedno zadržuje, ne d loč no in plašno? i* t sa se boji, ko se ji je zdelo >la«lko, gledati smrti v obraz?
Nekaj je v nji močnejšega <M| njt' same, nekaj kar vlada »jhI ii n l-oni njenegr t« osa in li.hmie duš<», kakor kroti uz4la •.[Mirneva k« ijj«; ti^tj, duiga anrava. ki >o nanjo šole napravili iu ki j<* nočnoisa o<! na>e prave, tisti bodisi brezmiseliii, U.disi vzvišeni preiUmlki vzgoje in 1ra«lieijo, jWHledovani s krvjo prednik« v, t'Mi vit -ki pomisleki, tiste prazne .-ence in nespa-ri'ti, ze katere -o /iveli in umirali, zii knt re živimo in umiramo tudi mi, iu tem /.,;>!nžneje, čini čutiuto njih jnetiranost in jim verjenuMifco |M»gi -toiua le nafiol, «i se jim navzlic temu raje «xlklaujnmo, nego <ia bi se jim rekli.
NoImmIoii d'Avi'.n 5o ni ibil prelomil dane l>esede :n m)!^!^ UknI ženami njihove rodbine še ni bila omadeževala svojeara hvta 9 škandalom. Preteklost pritiskakl na Simono, čutila jo, da li" i'*1 a 1 ■ Kibaida, lady Kleanor in svojih ^tariš<»v *fllivcv vsi' t i-to. ki so ž: voli pred njo. Dvojno trinoštvo ie. ki gn človek ne iiio i o o>\~o1kh 1 i t i. dva nasprotnika sta. ki ne »anolkn ta nikdar lastna vest in ol>če umenje. Simona si ju ni upala prezreti Ta šibka prograja časti jo jo obstano-. la; in - stoieizmrm j»opolnega '4>upa, kakor prod -lo leti, v j^ei Ktr.diovla<ie njena Imbiea, tako jo p<H*-akala danes vnu-l inja us»deiMiliie ir.e. Takanje ni trajalo dolgo.
f fit roj . nogo k«laj |»oproj je tikala ura na stei.i, hitreje, iego kdaj po>p:oj s o tekli poslednji dragoceni trenotki. Niti ti h Simona ni -vitel* posnbati v miru.
l^e so navalili na njeno sobo. .
"Treba je. da imp1 avte!"
Za lad v Klonili*. si> prit k'e v-e ženske, kar jih je bilo v -»rlin-rtoiiii, rwlnvninf, ftoluih rok in že eč." «e vsaka po RA'ojen
glasom dejal Ani Buklovi:
4'Čestitam vam. X'asli ste sodem milijonov osem sto šert iu devetdeset tisoč kron, v čekih, ki se lahko takoj vnovčijo pri "f'eski banki." An a Buklova je vsa preplašena gle-
m
pon
41 Sedem mili jonov osem sto se>t in devetdeset tisoč kron."
4<Da," je resno prikimal policijski uradnik: "7,896,000 kron, kar usedite so, da sestavim zapisnik."
4'Za božjo voljo vas prosim, gospod pustite me, naj grem domov," se je začela jokati Ana Buklova, <4jaz vendar prav nič ne .morem za vse to in na Vi-nolirade moram iti, -da zmencain perilo. Ob ti-tole torbo »sein se pa čisto nehote spotaknila."
"Ali gospa, saj vendar ne gre za ne vent kakšno stvar, glavno je, da re«i<-mo spi*. Zadevo pač moramo službeno preiskati. Poročali bomo o tem še tiskovnemu uradu in vaše ime se bo bralo v časopisih. Torej, kako se pišete!"
144Marija pomagaj, gospod/' je planila v jok Ana Buklova, "v teh letih, pa kakšna sramota! Zjutraj vstajam navsezgodaj in sem poštena ženska, Jzveoer naj .me pa vlačijo po časopisih. No, tega res ne prenesem. Vse življenje garani kakor ži»vina, iz l9tre^ovic hodim na Vinohrade v Liben, povsod j-anio perem,, h Libne hodim poeprav-1 iat v Hlubočep, hk>ž nji v.«e zapije, o-troci so vsi raztrgani, zadnje krilo
imam na sebi--"
"Ali gospa," jo je miril policijski
44Preljubi moj Bog," je Ana Buklova rjula dalje, 44za bilijone, pravite? Saj vendar ni-sem nic naiedila! Kaj takega, pa na stare dni! Vesela sem, če >i zaslužim cikorijo za svoje male. Zdaj je čedalje dražje in če bi na Vinohradili rekla, da mi vsaj kro-liieo primaknejo za nfilo, me vržejo na oesto, potlej, pa glej, kje si drugod kaj zaslužiš. Svoj živ dan se mi še ni dobro godilo, am|jak tudi ukradla ni-em nikoli nič, čeprav sem oprala že ne vem koliko reci."
'"Lepo vas prosim, gospa, pomirite ^e vendar. Saj gre za deset odstotkov."
"Z odstotki, gospod, pa ne maram imeti prav nobenega opravka, samo pu-tite me, da grem," se je cmerila Ana Buklova 41 res, ne prenesem tega. In ob sedmih moram biti na Vinohradili že zaradi perila."
Uradnik je divje zastrmel vanjo, udaril s torbo po mizi in zakričal:
* 'Zdaj mi je pa že odveč. Kako se pišete?"
"Ana Buklova, gospod," je hlipala rcviea.
*4Kje stanujete?"
44V Strešovicah."
"Hušua številka?"
"67."
"4Kdaj ste rojeni?" '
•"Oh, gospod, moja rajna mati —"
"Vprašam, kdaj ste bili rojeni."
"Dva in sedemdesetega leta ..." "Kje?"
*4 Doma."
"Ai lipa k kje doma; v Pragi ali na kmetih?"
"Xa kmetih."
144Za božjo voljo, torej kje, v katerem kraju?"
"V Zbraslavi, pri Pragi."
"Okraj? Glavarstvo? Kaj pa je z vami, gospa, saj nii se omedlite!"
Ko se je spet opomogla, jo je zasliševal dalje in slednjič vprašal:
"Torej zahtevate deset odstotkov? Povejte razločno!"
"Kaj pa miislite, gospod, samo pustite me, da grem. Moja rajna mati je zmeraj rekla, ela poštenost najdi je trpi."
"Podpišite zapisnik."
"V božjem imenu." je zastokala Ana Buklova in se na široko podpisala.
Kake štiri ure nato se je pri policiji zglasil mlad, skrbno obrit mož, ki je po svoji zunanjosti bil videti Amerika nec.
■"Pogrešam," se je za silo izrazil v domačem jeziku, 44svojo usnjeno torbo. Najbrž mi je ponoči kje v kaki uiici padla iz rok."
Povedal je vsoto, navedel značko čeka in pripomnil:
44Mi niti ne gre toliko za denar, kakor za važne poslovne beležke o cenenem nakupu gosjih Črev."
Takoj so sestavili zapisnik in ko so mu sporočili, da se je pošteni najditelj odrekel zakoniti desetodstotni nagia-di, je Ameri kanec, kralj gosjih ere v, dejal:
*4Dobro. Xato je odšel, ne da bi sploh vprašal za naslov Ane Buklove.
Večerni listi so obširno poročali o pošteni najditeljici, ki je zavrnila takšno bogastvo.
Ano Buklovo so pripeljali v bolnišnico, ker jo je niož še tisto noč skoraj do mrtvega pretepel, ko je bil v gostilni bral, kaj je naredila. Iz bolnišnice so jo prepeljali na kliniko za duševne bolezni, od tam pa v norišnico.
JABOSLAV HAŠEK. -oOo-

dostojanstvu udelež , velikega opravila - opravljanja ^jM? ^nT^e^j £
".L ; ^Nadaljevanje prihoanjij.)
dite, da gre za milijone.'1
Med otroci.
Lojze in Francek se prepirata. Slednji končno reče: 44Ti, Lojzek, sploh nisi pravi otrok, ker so te vzeli za svojega.**
Lojzek se pa ponosno odreže: 44Mene so vzeli za svojega, ker sem to zaslužil. Tvoji starši ,pa niso nicgl: nič izbrati in so vzeli takšnega tepca, kakršen si prišel na svet."
Nepotrebno vprašanje.
Duhovnik vpraša zločinca v ječi: "Kaj va« je vendar spravilo za to nesrečno zidovje?"
Zločinec: "Orožnik, častiti gospod."
> -o o-
i	Nesporazum.
—	Gospodična OVga ali je res ,da tekne poljub brez fbrkov kakor jajce brez *oli?
—	Gospod Rudolf ,jaz si sem še nikoli , . . .
'— Toda gospodična!
.....jedla jajca brez soli.
h f
h h
* f
4) M
i
K
f f
!! *<
* h
a
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
T/	I	|	:: za lfcto ::
Koledar 194i
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . .. Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
\motm lahko puiljele t utnikib po Sot. I era t«, £e prebivate ▼ Zrirnienih rirfavik
Posebna priloga:
Trije zemljevidi t barvah: EVROPA IJST.% 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO: EVROPA Lt 194«
naroČiti ga
ŠE DANES
i H h h o
4$ h h
t
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1.
Kitajsko mesto
Svet za?e .ie kita^ko mesto, ki je ločeno od tujske četrti z žičnimi ograjami in barikadami. Tu lahko spoznamo pravo kitaj-ko življenje. Pri obisku te četrti je potrebna velika previdnost. ker tu ljudje sovražijo vse, kar ni kitajsko. Tujca gledajo tu zelo postrani in potrebno j<\ da se umakne odtod pred močjo. Že pogosto se Evropci, ki so ponoči prišli v te dele metda. niao več vrnili. J>rez >ledu so izginili.	'
Ceste .-o zelo ozke. Hiše so enonad-stropne. vse ukrivljene, strehe sedajo čez zidove, da se sredi cest/1 skoraj stikajo. Vsa četrt je pravi labirint takšnih cest mi ulic. Xeprcftano se vale tu nmožice ljuldi.
Vsaka hiša ima podaj trgovine, ki ^o čez dan proti cesti odprte, in jih j»cnoči zapro z lesenimi vrati. V teh trgovinah in na oesti pred njimi se odigrava kitajsko življenje. Tu sklepajo ljudje kupčije, nakupujejo, prodajajo in se pogovarjajo.
Vse vrsto obrtnikov lahko opazujemo pri njihovem delu. Peki pečejo skoraj na cesti. Čevljarji popravljajo čevlje v odprtih trgovinah. Žen-rke ponujajo z vreščecimi glasovi najrazličnejše reči. Tu lahko kupimo pražene ribe, počeno mer-o, rake in vse mogoče morske živali. V drugi trrrovini kuhajo velike cmoke, ki jih prodajajo in takoj na mestu pojedo cel velik 'on; c takšnih cmokov že čaka in z njimi pijejo riževo žganje. Cmok si vzame človek kar z roko iz lonca, prej pa ga mora seveda plačati. Kitajci pojedo neverjetne množine teh cmokov.
Zl-aisti so omecnlbe vredne številne trgovine z zdravili. Kitajec je velik prijatelj zdravil. Pri svojem pravovernem strahu preld hudimi duhovi zahteva vsa mogoča sredstva, ki bi ga varova a preti trumami nevarnih duhov. Zelo mnogo zdravil pripravljajo 17. žuželk; prodajajo mwge oči, ste-nrSJe noge. posušene komarje in penoti hroščev. Nekateri zahtevajo tudi tigrov« kdeti. levje zobe, jajca mor-fkih psov itd. Potem: so še mnoga zelišča in pilno korenino, ki so jo odkrili na Koreji. Iz te korenine kuhajo čaj, ki je baje imeniten ljubavni na-
pitek. »Seveda, so še druga zdravila, ki so'delno prav neokusnega izvora, zato jih ne bomo posebej navajali.
V ostalem; ee pa ne bomo norčevali iz Kitajcev, kajti tudi pri nas imamo še <ir Ino prav čudne pojme o zdravljenju bolezni.
Veliko vlogo v vseh kitajskih mestih ima cestni zdravnik. Ta mo-žak je prav za prav varuh na*J zdravjem množic, kajti maloštevilni izučeni ki-ta>ki zdravniki šc dolgo niso dovolj, |da bi mogli skrbeti za zdravje milijonov ljudi.
Ce-tni zdravnik ima svojo prakso kar na cesti. Xa majhni nrizi leži njegovo orodje in med njim Je velika biizgalka za klistiranje na prvem nw-ftu. Kitajec namreč, zelo skrbi za dobro prebavo. Skrb za črevesje mu je prvo. Zaradi teg* je tudi cestnemu (zdravniku brizgalka za klistiranje na jvažnejša orodje, ki sa uporabi pri svojih bolnikih kar javno, sredi c«*st<', vpričo številnih gledalcev. Tak doktor če lahko kar na mestu prepriča o usjx'hu svojega zdravljenja. Po naših pojmih je seveda takšno zdravljenje vsaj nenavadno .
Cbstni zdravniki imajo zmerom polne roke tlela in vse kaže, da jim ljudje zelo zaupajo.
-o O o-
V šoli.
"Gospod učitelj, ali žive na luni tudi ljudje?"
"Da, kakor na zemlji"
*'Xo, to mora biti tam gneča ob prvem ali zadnjem krajcu."
-o O o-
Ni tako hudo.
"Za božjo voljo prijatelj, kaj ne vidiš. da ti gori h Vsa T" >
**;Kaj še, samo moja kuharica ima danes presto in moja žena kuha sama, -zato se tako kadi iz hišo."
-o O o-
Prijateljici.
»— Emil te vzame samo za to, ker podeduješ nekoč po svoji bogati teti stotisočake. Mene pa vzame n*oj fant zavoljo mene same. — Kaj imaš ti kaj denarja T